Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2020/C 183/08)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od dneva te objave.

ENOTNI DOKUMENT

„Brački varenik“

EU št.: PGI-HR-02454 – 8. 4. 2019

ZOP ( ) ZGO (X)

1.   Ime

„Brački varenik“

2.   Država članica ali tretja država

Hrvaška

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda

Skupina 1.8. Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itn.)

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

„Brački varenik“ se uporablja kot dodatek jedem, pridobiva pa se z vkuhavanjem odcejenega soka svežega ali sušenega grozdja, dokler se njegova količina ne zmanjša na približno eno tretjino začetne količine. „Brački varenik“ je sladka, viskozna tekočina medene arome, blagega okusa in vonja po grozdju ter srednje močnega okusa po karameli. „Brački varenik“ je lahko temno rdeče do temno rjave barve, če je proizveden iz rdečega grozdja, oziroma temno rumene do svetlo rjave barve, če je proizveden iz belega grozdja. „Brački varenik“ mora ob dajanju na trg vsebovati najmanj 45 % suhe topne snovi (ki se določi refrakcijsko), vrednost pH pa mora biti od 3 do 5 enot (razredčen z vodo na 25 % suhe snovi). Proizvod „Brački varenik“ se daje na trg v steklenicah prostornine največ 0,5 l.

3.3   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

„Brački varenik“ se proizvaja iz avtohtonih sort vinske trte, in sicer iz sort rdečega grozdja Babić, Crljenka in Plavac mali ter iz sorte belega grozdja Maraština. Te sorte morajo posamično ali skupaj sestavljati vsaj 80 % proizvoda, preostali del pa je lahko iz drugih sort grozdja z otoka Brača.

3.4   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vse faze proizvodnje proizvoda „Brački varenik“, od pobiranja grozdja, stiskanja, precejanja do vkuhavanja, je treba izvajati na geografskem območju, opredeljenem v točki 4.

3.5   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

–

3.6   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Ob dajanju na trg se mora ime proizvoda „Brački varenik“ na etiketi po velikosti, vrsti in barvi črk (tipografiji) jasno razlikovati od katere koli druge oznake. Velikost oznake proizvajalca ne sme presegati 70 % velikosti imena proizvoda.

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

„Brački varenik“ se proizvaja na otoku Braču, ki upravno pripada Splitsko-dalmatinski županiji, razdeljen pa je na osem lokalnih samoupravnih enot: mesto Supetar in občine Postira, Pučišća, Selca, Bol, Nerežišća, Milna in Sutivan. Od kopnega na severu ga loči Brački kanal. Na zahodu ga od otoka Šolte ločijo Splitska vrata, na jugu od otoka Hvara pa Hvarski kanal.

5.   Povezava z geografskim območjem

Vzročna povezava proizvoda „Brački varenik“ in otoka Brača temelji na slovesu proizvoda, specifični tradicionalni metodi priprave in recepturi, ki so se ohranili vse do danes in so značilni za to geografsko območje.

Na otoku Braču se razlikujejo tri geomorfološka območja: nižji priobalni pas (do 170 m višine), osrednja planota (do 400 m) in višje planinsko območje. Najbolj razširjen matični substrat na otoku Braču je sestavljen iz apnenca in dolomita iz dobe krede, na katerem so se oblikovala skalnata, črna, rjava, rdeča in antropogena tla. Takšne vrste tal so najugodnejše za gojenje tradicionalnih mediteranskih kultur, in sicer oljk, vinske trte, agrumov, fig ter aromatičnih in zdravilnih zelišč.

Na geografskem območju otoka Brača ima vinogradništvo dolgo in bogato tradicijo ter predstavlja najpomembnejšo panogo kmetijstva, kar potrjuje dejstvo, da se vinska trta na tem območju neprekinjeno goji že od antike. Glede na to, da na otoku Braču prevladujejo reliefne oblike terena, so lokalni prebivalci antropogena tla kultivirali s krčenjem, kopanjem in gnojenjem zemlje ter ustvarili terase, da bi pridobili čim več obdelovalnih kmetijskih površin. Z izkopavanjem terena in izgradnjo teras so obdržali plodna tla in omogočili obdelovanje teh površin, na katerih se najpogosteje goji vinska trta.

Dolgoletna tradicija gojenja vinske trte na otoku Braču, vpliv znanosti in stroke pri izbiri najugodnejšega asortimenta vinske trte, ki ustreza naravnim razmeram geografskega območja, ter način gojenja in proizvodna tehnologija so nekateri od človeških dejavnikov, ki so odločilno vplivali na kakovost grozdja, iz katerega se proizvaja „Brački varenik“.

Najznačilnejše sorte grozdja, ki se gojijo na otoku Braču in iz katerih se proizvaja „Brački varenik“, so Babić, Crljenak, Plavac mali in Maraština, katerih nasadi se nahajajo na sončnih legah. Na otoku Braču prevladuje topla mikroklima, ker se nahaja na območju južne Dalmacije, za katero je značilno blago sredozemsko podnebje (tip podnebja Csa) z vročimi in suhimi poletji, blagimi zimami, visokimi povprečnimi letnimi temperaturami (v času vegetacije 21,8 °C) ter obilico sonca in morja. V toplem delu leta na sončnih legah otoka prevladujeta vetrova maestral (ki piha podnevi) in burin (ki piha ponoči), ki ublažujeta poletno pripeko. Otok Brač se nahaja na najbolj sončnem jadranskem območju z okrog 2 600 sončnih ur na leto, kar je izredno pomembno v fazi dozorevanja grozdja.

Prebivalci na otoku Braču poleg vina iz grozdja pridelujejo tudi tradicionalno gastronomsko specialiteto „Brački varenik“, ki se proizvaja z izkuhavanjem grozdnega soka in se uporablja kot nepogrešljiv dodatek (začimba) tradicionalnim braškim jedem.

Dejstvo, da se je „Brački varenik“ kot dodatek jedem uporabljal že v času antičnega Rima, je dokazal avtor Marcus Gavius Apicius, ki je opisal način njegove priprave (V. Vodanović Kukec, 1997, Iz pijata i žmula, Korijeni bračke kuhinje). Avtor S. Bulimbašić je na podlagi zgodovinskih zapisov iz leta 1885 navedel, „da se je na posestvu družine Didolić na otoku Braču po tradicionalni recepturi pripravljal „Brački varenik“, ki je bil namenjen vrhunskim kuhinjam na Dunaju, kjer je bil kot začimba posebej cenjen in iskan“ (S. Bulimbašić, Brački varenik, objavljeno 30. 9. 2011).

Glede na to, da se je „Brački varenik“ proizvajal že v antiki, so prebivalci otoka Brača ob koncu 18. stoletja hoteli ohraniti spomin na edinstveno medeno aromo ter okus in vonj te začimbe, proizvedene iz grozdja po recepturi, ki so jo stare braške družine ohranile več sto let. Tradicionalna metoda priprave proizvoda „Brački varenik“ je bil poseben družabni dogodek v okviru „jematve“ grozdja, oziroma trgatve v septembru in oktobru. V okviru tega dogodka so lokalni proizvajalci s svojim dolgoletnim znanjem in spretnostmi izbrali najboljše grozde izbranih avtohtonih sort rdečega grozdja Babić, Crljenka in Plavac mali ter sorte belega grozdja Maraština, ki so jih ločevali v posebne košare, ob koncu trgatve pa so jih ročno zmleli in stisnili, tako da so dobili sveži grozdni sok, ki se je počasi vkuhaval (vkuhavanje je lahko trajalo tudi več kot 10 ur) na malem ognju v velikem loncu, imenovanem „kotlenka“. „Brački varenik“ se je izkuhaval dolgo v noč, najpogosteje do jutra naslednjega dne, zanj so pa večinoma skrbele ženske, dokler ni nastala gosta tekočina. Navedene avtohtone sorte rdečega in belega grozdja (Babić, Crljenak, Plavac mali in Maraština) vsebujejo visok odstotek sladkorja, kar je pomembno za končni proizvod. Ta dolgoletna tradicija priprave proizvoda „Brački varenik“ se je ohranila do danes in je sestavni del življenja prebivalcev otoka Brača.

Sloves proizvoda „Brački varenik“ se odraža v dejstvu, da je ponovno postal sestavni del jedilnika v braških restavracijah, ker se uporablja v gastronomiji kot nepogrešljiv dodatek številnim tradicionalnim jedem otoka Brača (Slobodna Dalmacija, članek „Tajni recepti bračkih nona“, 2014 in Slobodna Dalmacija, članek „Supetar pjati puni kuharskih čudesa“, 2015).

Gojenje vinske trte, proizvodnja grozdja in proizvodi, ki se iz njega pridobivajo, so že stoletja temelj gospodarstva na tem območju.

Sorte grozdja (Babić, Crljenak, Plavac mali in Maraština), iz katerih se pridobiva „Brački varenik“, veliko število sončnih dni v času dozorevanja grozdja, ustrezno podnebje, rodovitna tla ter terase in položaj vinogradov vplivajo na večjo vsebnost sladkorja v grozdju, kar je pomembno za metodo proizvodnje proizvoda „Brački varenik“, ker se s tem skrajša čas njegovega vkuhavanja.

Sloves proizvoda „Brački varenik“ in tradicionalna metoda njegove priprave se pripisujeta dejstvu, da gre za star regionalni proizvod otoka Brača. Recept tega proizvoda temelji na dolgoletnih izkušnjah lokalnih prebivalcev otoka Brača in se prenaša iz roda v rod ter je tesno povezano z opredeljenim geografskim območjem.

O slovesu proizvoda „Brački varenik“ pričajo tudi redne vsakoletne predstavitve na različnih praznovanjih in festivalih, številne nagrade ter različni članki v tisku (Dani varenika na otoku Braču, 2015, PZ Supetar, Brački varenik na Markovom trgu, 2017, in Sajam GAST, Izvorni brački varenik otrgnut od zaborava, 2017).

Povezava med imenom „Brački varenik“ in geografskim območjem otoka Brača se odraža tudi v promociji turizma, saj ga je turistična skupnost mesta Supetar (Turistička zajednica grada Supetra) uvrstila med obvezne dodatke kulinaričnim specialitetam otoka Brača ter na seznam proizvodov, ki jih turisti morajo poskusiti v času svojega bivanja na otoku Braču (TZG Supetar, Croatian Hot Spots, 03/2017).

Da se tradicija proizvodnje proizvoda „Brački varenik“ ne bi pozabila, se na otoku Braču organizirajo izobraževalne delavnice, na katerih se mlajše generacije lahko učijo o tradiciji spretnosti priprave tega proizvoda. Tako je v osnovni šoli Supetar organizirana izobraževalna delavnica za pripravo proizvoda „Brački varenik“ (OŠ Supetar, Eko kutak, 2016).

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

https://poljoprivreda.gov.hr/UserDocsImages/dokumenti/hrana/zoi-zozp-zts/Izmijenjena_Specifikacija_Proizvoda_Bracki_Varenik.pdf

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.