EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 30.9.2020

SWD(2020) 303 final

DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE

Poročilo o stanju pravne države za leto 2020


Poglavje o stanju pravne države na Danskem

Spremni dokument

K SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU,
EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Poročilo o stanju pravne države za leto 2020

Stanje pravne države v Evropski uniji

{COM(2020) 580 final} - {SWD(2020) 300 final} - {SWD(2020) 301 final} - {SWD(2020) 302 final} - {SWD(2020) 304 final} - {SWD(2020) 305 final} - {SWD(2020) 306 final} - {SWD(2020) 307 final} - {SWD(2020) 308 final} - {SWD(2020) 309 final} - {SWD(2020) 310 final} - {SWD(2020) 311 final} - {SWD(2020) 312 final} - {SWD(2020) 313 final} - {SWD(2020) 314 final} - {SWD(2020) 315 final} - {SWD(2020) 316 final} - {SWD(2020) 317 final} - {SWD(2020) 318 final} - {SWD(2020) 319 final} - {SWD(2020) 320 final} - {SWD(2020) 321 final} - {SWD(2020) 322 final} - {SWD(2020) 323 final} - {SWD(2020) 324 final} - {SWD(2020) 325 final} - {SWD(2020) 326 final}

I.Pravosodni sistem 

Danski pravosodni sistem je sestavljen iz 24 okrožnih sodišč, dveh višjih sodišč (pritožbenih sodišč), vrhovnega sodišča in dveh specializiranih sodišč 1 . Neodvisna nacionalna sodna uprava je pristojna za upravljanje in razvoj sodišč, kar vključuje dodeljevanje proračunov sodišč ter upravljanje zgradb in sistemov IKT. Neodvisni svet za imenovanja v pravosodju 2 daje nezavezujoče predloge za imenovanje sodnikov ministrstvu za pravosodje, ki jih nato predlaga izvršilni oblasti (kraljici) za formalno imenovanje 3 . Svet za imenovanja predlaga le enega sodnika na prosto delovno mesto. Ni se še zgodilo, da izvršilna oblast predloga sveta za imenovanja ne bi upoštevala. Zaradi preglednosti svet za imenovanja v pravosodju ob predložitvi predloga za imenovanje na prosto delovno mesto izda sporočilo za javnost. Državno tožilstvo je avtonomna institucija, ki deluje pod nadzorom ministrstva za pravosodje in jo vodi generalni državni tožilec 4 . Odvetniško združenje je neodvisen organ, ki ureja odvetniški poklic in zagotavlja njegovo neodvisnost 5 .

Neodvisnost

Stopnja neodvisnosti sodstva je glede na mnenje zelo visoka. Skupaj 86 % širše javnosti in 80 % podjetij meni, da je neodvisnost sodišč in sodnikov „dokaj ali zelo dobra“, pri čemer precej visok delež širše javnosti (41 %) meni, da je neodvisnost „zelo dobra“. Te številke so na splošno stalno visoke pri širši javnosti od leta 2016 in podobno dosledne pri podjetjih od leta 2010 6 .

Sprejetih je bilo več ukrepov za okrepitev okvira odgovornosti za sodnike in njegovih jamstev. Obstajata dve vrsti disciplinskih ukrepov za sodnike: predsedniki sodišč lahko sodniku izdajo opozorilo zaradi malomarnosti ali površnosti pri delu, specializirano sodišče za obtožbe in obnovo postopka 7 pa lahko izda opozorila, naloži globe in v primeru hude kršitve sodnika razreši ali začasno odstavi, če je bil proti sodniku začet kazenski postopek 8 . Od leta 2019 se lahko pri specializiranem sodišču za obtožbe in obnovo postopka vloži tudi pritožba zoper opozorilo, ki ga izda predsednik sodišča 9 , s čimer je sistemu dodano še eno jamstvo, kar je v skladu s priporočili Sveta Evrope 10 . To reformo je med drugim sprožilo sodniško združenje na podlagi konkretne zadeve, v kateri je sodnik prejel opozorilo predsednika, ki ga je sodnik štel za neutemeljeno, vendar ni imel možnosti uporabe pravnega sredstva. Še ena pomembna novost v zvezi z okvirom odgovornosti za sodnike je ta, da je sodniško združenje (v sodelovanju z nacionalno sodno upravo) sprejelo razlagalne pojasnjevalne pripombe k etičnim smernicam za sodnike. Pripombe, sprejete leta 2019, pojasnjujejo etične smernice za sodnike iz leta 2014 z navajanjem konkretnih primerov njihove uporabe. To je tudi odziv na priporočilo Skupine držav proti korupciji (GRECO) 11 .

Pooblastilo ministra za pravosodje, da izda navodila državnemu tožilstvu v posameznih zadevah, spremljajo jamstva in se v praksi ne uporablja. V skladu z zakonom o upravljanju sodstva lahko minister za pravosodje izda splošne smernice o tem, kako tožilstvo izvaja svoje naloge, in da navodila tožilcem v posameznih zadevah, ki lahko vključujejo navodilo o neuvedbi pregona 12 . Tako navodilo mora biti izdano pisno, biti utemeljeno in poslano predsedniku parlamenta v pisni obliki 13 . V praksi se glede na navedbe organov zdi, da je minister za pravosodje tako navodilo izdal le enkrat, in sicer leta 1995, ko generalni državni tožilec ni bil upravičen do izdaje navodila zaradi navzkrižja interesov. Zdi se, da ta praksa, skupaj z vzpostavljenimi pravnimi jamstvi, zmanjšuje tveganje za avtonomijo tožilstva 14 . V skladu z nedavno sodno prakso Sodišča Evropske unije v zvezi z evropski nalogom za prijetje 15 je Danska zaradi obstoja te pravice do navodila leta 2020 spremenila svoj postopek za izdajo takih nalogov za prijetje 16 .

–

Kakovost 

Nekaj zaskrbljenosti je povzročilo zmanjševanje odhodkov za pravosodni sistem. Danski odhodki za sodišča kot delež BDP so nizki in so se v zadnjih letih zmanjšali 17 . Tudi število sodnikov na prebivalca je precej majhno 18 . Poročilo sodniškega združenja iz leta 2020 z naslovom „Delovni pogoji sodnikov“ vsebuje podrobno analizo delovne obremenitve sodnikov, pri čemer je poudarjeno, da od leta 2011 število sodnikov ostaja enako, sredstva pa se počasi zmanjšujejo, medtem ko se je število prejetih zadev povečalo 19 . Zlasti je zaskrbljenost povzročilo zmanjšanje števila sodnega osebja, zaradi česar so sodniki bolj delovno obremenjeni. Vlada je junija 2020 sodiščem odobrila dodatna finančna sredstva, da bi se lahko spoprijela s povečanimi zaostanki zaradi zaprtja sodišč med pandemijo COVID-19, kar zagotavlja dodatna delovna mesta za sodnike 20 .

Izvajajo se nekatere pobude za spoprijemanje z nerešenimi izzivi glede digitalizacije sodstva. Elektronska sredstva za spletno vložitev zadeve in pošiljanje vabil na obravnavo ter za sledenje fazam postopka so na sodiščih na voljo le v omejenem obsegu 21 . Medtem ko se vse sodbe na tretji stopnji objavijo, to za prvo- in drugostopenjske sodbe velja le delno, ureditve za strojno berljivost sodb pa so omejene 22 . Po informacijah nacionalne sodne uprave je oblikovanje celovite podatkovne zbirke sodb, vključno z anonimizacijo sodb, v pripravi za leto 2021. Nacionalna sodna uprava izvaja tudi projekt za uporabo digitalnih orodij za spremljanje povprečnega trajanja nerešenih zadev, katerega namen je pripomoči k predvidevanju prihodnjega časa, potrebnega za obravnavo zadev 23 .

Učinkovitost

Pravosodni sistem učinkovito obvladuje število prejetih zadev, vendar se je stopnja rešenih zadev nekoliko znižala. Ocenjeni čas za rešitev civilnih, gospodarskih, upravnih in drugih zadev je zelo kratek in ostaja pod povprečjem pri civilnih in gospodarskih pravdnih zadevah na vseh stopnjah, čeprav se je v zadnjih letih nekoliko podaljšal 24 . Hkrati se je stopnja rešenih civilnih in gospodarskih pravdnih zadev v zadnjih letih nekoliko znižala, in sicer s 102 % leta 2017 na 95 % leta 2018 in 94 % leta 2019. Število nerešenih zadev je še vedno nizko, zlasti pri civilnih in gospodarskih pravdnih zadevah 25 .

II.Protikorupcijski okvir 

Protikorupcijski sistem v veliki meri temelji na neformalnih pravilih o etiki in integriteti ter na družbenih normah in javnem nadzoru. V preprečevanje korupcije ter spodbujanje dobre upravne prakse in skladnosti s pravnim okvirom je vključenih več organov. To med drugim vključuje organ za finančni nadzor, parlamentarnega varuha človekovih pravic in generalnega državnega revizorja. Agencija za uslužbence in usposobljenost in urad predsednika vlade nosita odgovornosti v zvezi s spodbujanjem integritete med javnimi uslužbenci in ministri. Specializirana enota za primere korupcije in čezmejnega podkupovanja v okviru državnega tožilstva za hujše oblike gospodarskega in mednarodnega kriminala ima posebne pristojnosti za preiskavo hujših primerov korupcije. Preprečevanje korupcije je obširno urejeno za javne uslužbence, vendar Danska trenutno nima posebnega zakona za zaščito žvižgačev.

Danska je na prvem mestu v Evropski uniji in na svetu glede na indeks zaznave korupcije, ki ga objavlja organizacija Transparency International 26 . Samo 35 % anketirancev iz raziskave Eurobarometer meni, da je korupcija močno razširjena (povprečje v EU: 72 %), in samo 7 % jih meni, da korupcija vpliva nanje osebno v vsakodnevnem življenju (povprečje v EU: 26 %). Kar zadeva podjetja, jih 16 % meni, da je korupcija močno razširjena (povprečje v EU: 63 %), samo 5 % podjetij pa je mnenja, da je korupcija težava pri poslovanju (povprečje v EU: 37 %). 25 % posameznikov meni, da je dovolj uspešnih primerov pregona, ki ljudi odvračajo od koruptivnih ravnanj (povprečje v EU: 36 %), medtem ko 51 % podjetij meni, da so osebe in podjetja, ki so bili zaloteni pri podkupovanju visokega uradnika, ustrezno kaznovani (povprečje v EU: 31 %) 27 .

Danski kazenski zakonik inkriminira korupcijo in povezana kazniva dejanja. Kazenska sankcija za aktivno in pasivno podkupovanje 28 v javnem sektorju je globa ali zaporna kazen do šestih let, za podkupovanje v zasebnem sektorju 29 pa globa ali zaporna kazen do štirih let. Pravnim osebam se lahko naložijo globe za kaznivo dejanje v skladu z določbami kazenskega zakonika 30 . Leta 2018 je Danska sprejela spremembo kazenskega zakonika v zvezi s pranjem denarja, s katero so zvišane kazni, ki se uporabljajo (s šest na osem let za najvišjo zagroženo kazen) 31 .

Danska je pregledala svoj splošni pristop k izvrševanju in leta 2014 ustanovila specializirano enoto za primere korupcije in čezmejnega podkupovanja v okviru posebnega tožilstva za gospodarski kriminal (SØIK). Policija, državno tožilstvo in specializirana enota v okviru posebnega tožilstva za gospodarski kriminal (SØIK) so pristojni organi za preiskavo in pregon korupcije. SØIK je specializiran oddelek tožilstva, ki deluje tudi kot organ za usklajevanje. SØIK gosti tudi nacionalno finančnoobveščevalno enoto in ima od leta 2015 enoto za mednarodne zadeve, vključno z zadevami v zvezi s podkupovanjem tujih javnih uradnikov 32 . Znotraj policije so bili nedavno okrepljeni postopki javnega naročanja ter prizadevanja za seznanjanje in usposabljanje policistov v zvezi z etičnim kodeksom, sprejetim leta 2015 33 . Sistem žvižgaštva, vzpostavljen leta 2019, omogoča prijavo kaznivih dejanj in kršitev upravnih predpisov, vključno z navzkrižji interesov. Državljani lahko pritožbe naslovijo na neodvisni organ za pritožbe zoper policijo, ki izvaja zunanji nadzor in kontrolo policije in državnega tožilstva 34 . Vendar je skupina GRECO priporočila, naj organi analizirajo potrebo po uvedbi zahteve, da policisti redno dajejo izjave o finančnih interesih, in ukrepov o ozaveščanju policistov o njihovi dolžnosti, da prijavijo kršitve v zvezi s korupcijo znotraj policije 35 .

Danska nima posebnega subjekta za spodbujanje integritete in preprečevanje korupcije, temveč več organov z različnimi nalogami. Danska nima posebne protikorupcijske agencije ali strategije, vendar je vzpostavila protikorupcijski forum 36 , ki se sestaja ad hoc, da organi izboljšajo usklajevanje in si izmenjajo informacije. Ministrstva sodelujejo in snujejo protikorupcijske zakone. Organ za finančni nadzor je izdal smernice, priročnike in navodila o etičnem ravnanju in finančnih vidikih boja proti korupciji. Urad generalnega državnega revizorja revidira poslovanje državnih institucij in pregleda stroške, ki jih zahtevajo parlament in državna podjetja. Poleg tega imajo drugi organi, kot sta agencija za uslužbence in usposobljenost na davčnem ministrstvu in urad predsednika vlade, naloge, povezane s spodbujanjem integritete in preprečevanjem korupcije v zvezi z vodenjem javne uprave 37 . Zaradi tradicionalno visokih etičnih standardov in preglednosti v javnih postopkih ima Danska malo formalnih pravil ali kontrolnih ukrepov za preprečevanje korupcije, zlasti za osebe, ki so jim zaupane najvišje izvršilne funkcije, zato je skupina GRECO priporočila oblikovanje bolj zavezujočih pravil 38 .

Agencija za uslužbence in usposobljenost je izdala kodekse ravnanja za javne uslužbence, ministri pa ob imenovanju prejmejo navodila glede vprašanj integritete. Revidirana različica kodeksa ravnanja v javnem sektorju, objavljena decembra 2017, vsebuje pravila o sekundarni zaposlitvi in pravila obnašanja za javne uslužbence. Agencija za uslužbence in usposobljenost je leta 2017 objavila revidiran „kodeks ravnanja v javnem sektorju“ in leta 2015 „kodeks VII – 7 ključnih dolžnosti“, ki določata etične standarde in pravila ravnanja za javne uslužbence. Za njuno dopolnitev so bila pripravljena e-usposabljanja za vse zaposlene v centralni upravi. Vendar se ta kodeksa ne uporabljata za ministre, ki ob imenovanju prejmejo priročnik z navodili o vprašanjih integritete. Danska tudi nima etičnega kodeksa za poslance ali najvišje izvršilne funkcije 39 , čeprav so ti naslovljeni v javnem pismu poslancem, s katerim so obveščeni o svojih odgovornostih glede etičnega ravnanja in ohranjanja zaupanja javnosti. Skupina GRECO je priporočila razvoj kodeksov ravnanja za poslance in člane vlade, zlasti v zvezi z navzkrižji interesov, ter razvoj splošne strategije za integriteto oseb na najvišjih izvršilnih funkcijah 40 .

Javno upravo zavezujejo pravila o nepristranskosti, ki vključujejo dolžnost prijave vsakega morebitnega navzkrižja interesov. V skladu z zakonom o javni upravi se vsaka oseba, ki je zaposlena v organu javne uprave ali ki deluje v imenu organa javne uprave, izključi iz posamezne zadeve, ki bi lahko vzbudila dvome o njeni nepristranskosti. Za preprečitev navzkrižij interesov se morajo ministri ob prevzemu funkcije odpovedati kakršni koli (plačani ali neplačani) dejavnosti v zasebnem ali javnem podjetju 41 . Vendar to ne vključuje samozaposlitve, finančnih interesov, častnih funkcij ali funkcij, povezanih s politično stranko ministra. Čeprav se določbe zakona o javni upravi uporabljajo za ministre, jim puščajo precejšnje polje proste presoje pri prijavi morebitnega ali očitnega navzkrižja interesov, ne da bi zagotavljale trdna navodila. Poleg tega zakon ne vključuje nobenih izvršilnih ukrepov 42 . Za poslance ni nobene splošne opredelitve navzkrižja interesov in trenutni okvir ne zagotavlja mehanizma poročanja. Skupina GRECO je priporočila uvedbo zahteve po ad hoc razkritju, če lahko navzkrižje nastane v zvezi z zadevo, obravnavano v parlamentarnem postopku 43 .

Čeprav sistemi za prijavo premoženja obstajajo, se ne kontrolirajo ali izvršujejo sistematično. Za poslance obstaja redna javna registracija dejavnosti in finančnih interesov, ki je predmet javnega nadzora na spletišču parlamenta. Vendar je skupina GRECO priporočila, naj se zagotovi, da se zanje po potrebi uporabljajo standardi ravnanja 44 . Skladnost poslancev z registrom gospodarskih interesov je na splošno velika, vendar ni popolna 45 . Podobno ni splošnih pravil v zvezi z dolžnostjo prijave finančnih interesov za javne uslužbence na visoki ravni, čeprav morajo vsi ministri prijaviti svoje finančne interese v obliki standardnega obrazca, ki se predloži ob prevzemu funkcije in se letno posodablja. Sistem ne temelji na zakonodaji, vendar so zaporedne vlade ureditev upoštevale, kot da je obvezna 46 . Ministri, ki so tudi poslanci, niso del sistema prijav v parlamentu. V nasprotju z ureditvijo, ki velja za poslance, ta sistem izrecno vključuje nekatere finančne interese zakoncev in/ali partnerjev. Vendar je skupina GRECO priporočila vključitev teh smernic v zakonodajo, razširitev področja uporabe prijav in uvedbo vsebinskih kontrol 47 .

Danski sistem nima jasnih pravil in smernic o tem, kako osebe na najvišjih izvršilnih funkcijah ravnajo v stikih z lobisti. Prav tako ne obstajajo zahteve po prijavi ali razkritju, ki bi veljale za tiste, ki želijo vplivati na ukrepe in politike vlade. Vendar čeprav v vseh 27 državah članicah EU večina anketirancev meni, da so pretesne povezave med podjetji in politiko v njihovi državi pripeljale do korupcije, so bili na Danskem evidentirani najnižji rezultati (47 %) (povprečje v EU: 76 %) 48 . Lobiranje v eni ali drugi obliki (zlasti prek interesnih skupin) je sprejet del procesa odločanja, katerega namen je ustvariti široko podporo odločitvam. Kljub temu sta bila svetovana uvedba pravil in smernic za stike z lobisti in tretjimi osebami, ki želijo vplivati na vladne procese in odločitve, ter povečanje preglednosti takih stikov 49 .

Jasnih pravil o pojavu „vrtljivih vrat“ ni. Ker ni posebne politike glede obdobja mirovanja, je bilo večkrat sporočeno, da so ministri prešli neposredno na položaje, na katerih so se ukvarjali z najvišjim političnim lobiranjem. Čeprav je skupina GRECO priporočila uvedbo pravil za zaposlitev oseb na najvišjih izvršilnih funkcijah po koncu njihovega mandata v javnem sektorju, trenutno ni konkretnih načrtov za uvedbo take ureditve 50 .

Obstajajo posebni mehanizmi za zaščito žvižgačev, vendar ni krovne zakonodaje. Danska trenutno nima nobenega posebnega zakona za zaščito žvižgačev. Vendar v finančnem sektorju zakonodaja obstaja kot del prenosa direktive o kapitalskih zahtevah IV 51 . Dansko poslovno združenje podjetjem svetuje, naj vzpostavijo ureditve na prostovoljni podlagi, če to želijo. Poleg tega so vzpostavljeni drugi obstoječi sistemi v javnem sektorju ali na nekaterih sektorskih področjih, vključno z zunanjimi in notranjimi postopki organa za finančni nadzor, zunanjim sistemom žvižgaštva danskega organa za podjetništvo v zvezi z vprašanji, povezanimi z morebitno kršitvijo revizijske zakonodaje, ter sistemom na področju Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada 52 .

Pri mednarodnih ocenjevanjih so bila poudarjena vprašanja financiranja političnih strank in večina priporočil še ni uresničenih. Ta priporočila vključujejo odpravljanje zaznanih pomanjkljivosti, kot je neobstoj obveznosti poročanja o donacijah nad določenimi pragi, ter zagotavljanje neodvisnega spremljanja v zvezi s financiranjem političnih strank in volilnih kampanj 53 . Rezultati raziskave Eurobarometer kažejo, da je Danska edina država, kjer se je delež anketirancev, ki se strinjajo, da sta preglednost in nadzor financiranja političnih strank zadostna, od leta 2013 zmanjšal (z 41 % leta 2013 na 34 % leta 2019 (povprečje v EU: 32 %)) 54 .

Čeprav se zdi, da se represivni ukrepi uporabljajo ustrezno, ni široko razpoložljivih statističnih podatkov v zvezi s korupcijo. Čeprav so bile v zadnjem času izrečene kazenske obsodbe za kazniva dejanja v zvezi s korupcijo 55 in so pomembne sodne odločbe objavljene v uradnem listu za sodstvo s plačljivim dostopom, Danska ne objavlja statističnih podatkov o preiskavah čezmejnega podkupovanja in začetih ali končanih zadevah 56 .

III.Pluralnost medijev

Ustava zagotavlja splošni okvir za varstvo svobode izražanja. Naloge, organizacijska struktura in poslovnik nacionalnega regulatornega organa za medije, danskega odbora za radio in televizijo, so predpisane z zakonom. Posebnih zakonov v zvezi s preglednostjo lastništva medijev ali dodeljevanjem državnega oglaševanja ni. Dostop do dokumentov je urejen z zakonom o dostopu do javnih upravnih dokumentov iz leta 2014 57 .

Danski odbor za radio in televizijo deluje neodvisno. Naloge in organizacijska struktura neodvisnega organa so določene v danskem zakonu o radijskem in televizijskem oddajanju. Enota za medije v okviru agencije za kulturo in palače je sekretariat odbora za radio in televizijo. Po mnenju odbora je njihova organizacijska struktura trdna, čeprav so nekatere odločitve sprožile močan politični interes 58 . Tudi v najnovejši izdaji poročila Media Pluralism Monitor (MPM 2020), orodja za spremljanje pluralnosti medijev, je ugotovljeno zelo majhno tveganje za neodvisnost in učinkovitost organa za medije. Poslovnik odbora je določen v izvršni odredbi, ki je bila posodobljena po reviziji direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah. Minister imenuje osem članov odbora, vključno s predsednikom in podpredsednikom, za štiri leta. Ponovna imenovanja so mogoča. Enega člana imenuje sodelovalni forum za organizacije poslušalcev in gledalcev, enega pa sodniško združenje. Pri razrešitvi vodje/članov kolegijskega organa je treba upoštevati pravila zakona o upravi. Pred sklepom o razrešitvi je treba zadevnega člana zaslišati. Sklep mora biti pisen in vključevati obrazložitev. Poleg tega mora imeti član možnost, da se pritoži zoper sklep in da zoper njega vloži pritožbo pri sodišču. Zoper odločbe odbora za radio in televizijo se ni mogoče pritožiti pri ministrstvu, temveč le pri sodišču. Kar zadeva vse upravne odločbe, lahko parlamentarni varuh človekovih pravic obravnava pritožbe v zvezi z vodenjem zadeve.

Danski svet za tisk (Presse Nævnet) je neodvisni samoupravni organ v okviru ministrstva za pravosodje, ustanovljen z zakonom 59 . Ukvarja se s pritožbami v zvezi z danskimi množičnimi mediji in je sestavljen iz osmih članov, ki jih imenuje minister za pravosodje in ki zastopajo novinarje, javnost ter uredništva tiskanih medijev, radia in televizije. Predsednika in podpredsednika na priporočilo imenuje predsednik danskega vrhovnega sodišča. Svet za tisk lahko izrazi kritiko v zadevah, ki se nanašajo na zdravo novinarsko etiko, in uredniku zadevnega medija naloži, naj objavi odgovor in/ali sklep sveta. Ne more pa naložiti sankcije ali pritožniku dodeliti finančne odškodnine 60 .

Posebnih pravil o preglednosti lastništva medijev ali dodeljevanju državnega oglaševanja ni. Pri državnem oglaševanju je treba upoštevati splošna pravila iz zakona o radijskem in televizijskem oddajanju ter sekundarne zakonodaje v povezavi z zakonom na podlagi direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah. V poročilu MPM 2020 je navedeno, da mora biti več kot 20-odstotni lastniški delež vključen v letne računovodske izkaze vseh podjetij, vključno z medijskimi podjetji, ni pa posebnih zahtev za medijska podjetja. Danski medijski deležniki so navedli, da kljub neobstoju posebnih pravil menijo, da je raven nacionalne preglednosti lastništva medijev v praksi precej zadovoljiva, zlasti na podlagi osrednjega poslovnega registra in v zvezi z lastniki najpomembnejših medijskih hiš 61 .

Za pravico do obveščenosti veljajo nekatere omejitve. Zakon o dostopu do javnih upravnih dokumentov, ki določa pravila o javnem dostopu do informacij in dokumentov za vse organe javne uprave in ministrstva, je bil leta 2014 spremenjen, s čimer je bil nato omejen dostop javnosti in novinarjev do nekaterih vladnih dokumentov 62 . V členu 7 zakona je določeno, da lahko vsak zahteva razkritje dokumentov, ki jih v okviru svojih upravnih postopkov v povezavi s svojimi dejavnostmi kot pristojni organ sklene ali ustvari organ javne uprave. Vendar je ta dostop pri nekaterih vrstah zadev, dokumentov ali informacij omejen, zlasti pri notranjih delovnih dokumentih organov ali dokumentih, ki se izmenjujejo takrat, ko minister potrebuje nasvet in svetovanje svojega osebja 63 . Deležniki navajajo, da lahko izjeme v primerih, ki vključujejo pomoč in svetovanje ministru ter komuniciranje s poslanci v zakonodajnem procesu, pripeljejo do tega, da ostane podlaga za nekatere politične sporazume zaupna 64 . Parlamentarni varuh človekovih pravic je prav tako ugotovil, da ima izjema v zvezi s službo ministrstva v praksi omejujoč učinek na pravico do dostopa 65 .

Danska ima močno tradicijo svobode izražanja. Splošni okvir varstva svobode izražanja je določen v ustavi 66 . Po svetovnem indeksu svobode tiska, ki ga objavlja organizacija Reporters Without Borders (Novinarji brez meja), se Danska stalno uvršča med najuspešnejše države in je trenutno na tretjem mestu na svetu 67 . Kljub temu pa je na Danskem ena od kazni, zagroženih za obrekovanje, zaporna kazen. 68 V poročilu MPM 2020 je ugotovljeno, da je varstvo svobode izražanja povezano z zelo majhnimi tveganji zaradi splošne trdnosti demokratične tradicije in institucij na Danskem. Na platformi Sveta Evrope za spodbujanje zaščite novinarstva in varnosti novinarjev v letih 2019 in 2020 niso bila objavljena nobena opozorila glede Danske 69 . V letih 2017/2018 je bila ustanovljena posebna komisija za svobodo izražanja 70 , da bi ocenila okvir in splošne pogoje za svobodo izražanja. Aprila 2020 je izdala svoje poročilo in prispevala k širokim političnim razpravam o stanju svobode izražanja v danski družbi 71 .

IV.Druga institucionalna vprašanja, povezana s sistemom zavor in ravnovesij

Danska ima enodomni parlamentarni sistem vladanja, pri katerem lahko tako vlada kot tudi poslanci predlagajo zakonodajo, čeprav osnutke predlogov zakonov na splošno vloži vlada. Ker ni ustavnega sodišča, lahko v konkretnih zadevah naknadno presojo ustavnosti izvajajo vsa sodišča 72 . Parlamentarni varuh človekovih pravic zagotavlja nadzor nad odločbami javnih organov in danski inštitut za človekove pravice spremlja spoštovanje temeljnih pravic.

Proces sprejemanja zakonodaje vključuje celovit pripravljalni postopek. Smernice ministrstva za pravosodje za kakovost predpisov 73 zagotavljajo podrobna navodila o procesu priprave zakonodaje, vključno z načrtovanjem zakonodaje in pripravljalnimi ukrepi, kot so morebitne pripravljalne komisije in obvezne ocene učinka (med drugim gospodarskega in okoljskega učinka ter upravnih posledic za državljane). Vladni osnutki zakonov so praviloma objavljeni na vladnem portalu za odprto posvetovanje (priporočeno minimalno obdobje štirih tednov) ter poslani neposredno zadevnim organom in organizacijam za zunanje posvetovanje 74 . Osnutki zakonov so tudi predmet tehničnega zakonodajnega pregleda ministrstva za pravosodje, tudi za zagotovitev skladnosti z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic 75 .

Parlamentarni varuh človekovih pravic ima ključno vlogo pri zagotavljanju nadzora nad upravnimi odločbami. Parlamentarni varuh človekovih pravic, ki ga izvoli parlament po vsakih splošnih volitvah 76 , deluje kot pritožbeni organ za upravne odločbe, pri čemer zagotavlja oceno skladnosti aktov javnih organov z obstoječo zakonodajo ali dobro upravno prakso. Varuh človekovih pravic lahko ukrepa na podlagi pritožb ali izvaja preiskave na lastno pobudo. Leta 2019 je varuh človekovih pravic obravnaval 5 368 pritožb, od katerih so se številne nanašale na vprašanja dostopa do javnih evidenc, in izvedel 163 preiskav na lastno pobudo, osredotočenih na splošnejša vprašanja, ki vplivajo na večje število državljanov 77 . Mnenja varuha človekovih pravic, ki lahko vključujejo priporočila organom, naj ponovno odprejo zadevo ali spremenijo odločbo, niso zavezujoča. Po informacijah organov in varuha človekovih pravic javni organi v praksi praviloma upoštevajo priporočila. Poleg varuha človekovih pravic tudi danski inštitut za človekove pravice deluje kot nacionalna institucija za človekove pravice, pri čemer mu je Global Alliance of National Human Rights Institutions (Svetovna zveza nacionalnih institucij za človekove pravice) leta 2018 znova podelila status A. Deluje tudi kot nacionalni organ za enakost.

Prostor civilne družbe na Danskem velja za odprt 78 in organizacije civilne družbe so tesno vključene prek sveta za človekove pravice. Danski inštitut za človekove pravice vključuje veliko število organizacij civilne družbe z različnih tematskih področij prek svojega sveta za človekove pravice, ki ocenjuje oblikovanje in izvajanje dejavnosti nacionalne institucije za človekove pravice, lahko priporoča nove dejavnosti in imenuje šest od 14 članov upravnega odbora 79 .

Proces odločanja, ki je pripeljal do začasne prekinitve dejavnosti sodišč v času pandemije COVID-19, je predmet razprave. Izredni ukrepi v odziv na pandemijo COVID-19 so bili sprejeti na podlagi spremembe zakona o epidemijah, s katero je pooblastilo za sprejetje uredb za boj proti pandemiji preneseno na ministra za zdravje. Parlament je zakon sprejel soglasno 12. marca 2020 80 . Istega dne je nacionalna sodna uprava napovedala, da bodo zaradi pandemije COVID-19 ohranjene le najbolj kritične funkcije sodišč, prednost pa bodo imele nujne in kritične zadeve 81 . Od takrat je bilo nekaj razprave o tem, ali je bila ta odločitev sprejeta v skladu z ustavnimi določbami o neodvisnosti sodišč. V študiji možganskega trusta Justitia 82 je navedeno, da je nacionalna sodna uprava s svojim navodilom morda šla predaleč, saj v skladu z ustavo in zakonom o upravljanju sodstva nacionalna sodna uprava ni pristojna, da namesto sodišč sprejema odločitve o prednosti zadev. Tudi akademiki in sodniško združenje so v javnih izjavah izrazili pomisleke, hkrati pa priznali, da so bile okoliščine izredne in so zahtevale hitro ukrepanje. Ministrstvo za pravosodje in nacionalna sodna uprava tem mnenjem nasprotujeta 83 . Parlament je imenoval neodvisno strokovno skupino, ki bo preučila celotno vladno ravnanje v zvezi s pandemijo in ki bo po pričakovanjih rezultate predstavila do konca leta 2020.

Nacionalna sodna uprava dejavno spodbuja pravno državo. V zadnjih letih si nacionalna sodna uprava močno prizadeva za spodbujanje pravne države, boljše razumevanje pravosodnega sistema v različnih ciljnih skupinah in izboljšanje osredotočenosti pravosodnega sistema na uporabnika. To vključuje pobude, naslovljene na širšo javnost z izobraževalnimi videoposnetki, na šolske otroke z vzorčnimi učnimi načrti za učitelje, na novinarje prek posebnega spletišča in na sodnike porotnike s tem, da se jim pred začetkom mandata zagotovijo celovita informacijska gradiva 84 .

Priloga I: Seznam virov po abecednem vrstnem redu*

* Seznam prispevkov, prejetih v okviru posvetovanja za Poročilo o stanju pravne države za leto 2020, je na voljo na (spletišče COM).

Centre for Media Pluralism and Media Freedom (2020), 2020 Media pluralism monitor. https://cmpf.eui.eu/media-pluralism-monitor/mpm-2020 .

CEPEJ (2020), Study on the functioning of judicial systems in the EU Member States.

CIVICUS, Monitor tracking civic space: Denmark. https://monitor.civicus.org/country/denmark/ .

Council of Europe: Committee of Ministers (2000), Recommendation Rec(2000)19 of the Committee of Ministers to Member States on the Role of Public Prosecution in the Criminal Justice System.

Council of Europe: Committee of Ministers (2010), Recommendation CM/Rec(2010)12 of the Committee of Ministers to member states on judges: independence, efficiency and responsibilities.

Council of Europe: Committee of Ministers (2016), Recommendation CM/REC(2016)4 of the Committee of Ministers to member States on the protection of journalism and safety of journalists and other media actors.

Council of Europe, Platform to promote the protection of journalism and safety of journalists – Denmark. https://www.coe.int/en/web/media-freedom .

Sodišče Evropske unije, sodba z dne 25. julija 2018, LM, C-216/18 PPU.

Sodišče Evropske unije, sodba z dne 27. maja 2019 v združenih zadevah OG, C-508/18, in PI, C-82/19 PPU.

Dansko sodniško združenje (2020), „Delovni pogoji sodnikov“.

Danska sodišča (2020), Civilne zadeve, https://domstol.dk/om-os/tal-og-fakta/civile-sager/ .

Danska vlada (2020), Prispevek Danske za Poročilo o stanju pravne države za leto 2020.

Danska vlada (2019), Krepitev ukrepov proti finančnemu kriminalu. https://www.regeringen.dk/media/6607/aftale-om-styrkelse-af-indsatsen-mod-finansiel-kriminalitet-270319_endelig.pdf .

Danske Medier (1. maj 2020), Danske Medier pozdravlja četrtkovo objavo poročila komisije za svobodo izražanja. https://danskemedier.dk/aktuelt/journalistik-og-redaktion/danske-medier-glaeder-sig-over-offentliggoerelsen-af-ytringsfrihedskommissionens-betaenkning/ .

Danska zveza novinarjev, Odprto upravljanje. https://journalistforbundet.dk/offentlighedslov .

Evropska komisija (2020), Pregled stanja na področju pravosodja v EU.

Evropska komisija (2020), Poročilo o izvajanju Okvirnega sklepa Sveta z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami.

Evropsko sodišče za človekove pravice, sodba z dne 9. januarja 2013, Oleksandr Volokov proti Ukrajini, pritožba št. 21722/11.

GRECO (2014), Fourth Evaluation Round – Evaluation Report on Denmark on preventing corruption in respect of members of parliament, judges and prosecutors.

GRECO (2019), Third Evaluation Round – Second Compliance Report on Denmark on transparency of party funding.

GRECO (2019) Fifth Evaluation Round – Evaluation Report on Denmark on preventing corruption and promoting integrity in central governments (top executive functions) and law enforcement agencies.

GRECO (2020), Fourth Evaluation Round – Interim Compliance Report on Denmark on preventing corruption in respect of members of parliament, judges and prosecutors.

Information (6. julij 2020), Dopisi mečejo senco dvoma na to, ali je bilo zaprtje sodišč v skladu z ustavo. https://www.information.dk/indland/2020/07/mails-saar-tvivl-hvorvidt-nedlukningen-domstolene-overensstemmelse-grundloven?lst_mst .

Justitia (2020), Pravna država in COVID-19. http://justitia-int.org/retsstaten-og-covid-19 .

Ministrstvo za pravosodje, Smernice za kakovost predpisov. https://lovkvalitet.dk/ .

Ministrstvo za pravosodje (24. junij 2020), Novi sodniki morajo sprostiti pritisk na sodišča. https://www.justitsministeriet.dk/nyt-og-presse/pressemeddelelser/2020/nye-dommere-skal-lette-presset-paa-domstolene .

Nacionalna sodna uprava, Pripravljenost danskih sodišč na izredne razmere: dodatne informacije. https://www.domstol.dk/aktuelt/2020/3/noedberedskab-ved-danmarks-domstole-yderligere-information/ .

Parlamentarni varuh človekovih pravic (2020), Letno poročilo 2019.

Parlamentarni varuh človekovih pravic (2017), Letno poročilo 2016.

Reporters without Borders, 2020 World Press Freedom Index.

Transparency International (2018), Exporting corruption – progress report 2018: assessing enforcement of the OECD anti-bribery convention. https://images.transparencycdn.org/images/2018_Report_ExportingCorruption_English_200402_075046.pdf .

UNCAC (2017), UNCAC implementation review – country review report of Denmark. https://www.unodc.org/documents/treaties/UNCAC/CountryVisitFinalReports/2017_10_21_Denmark_Final_Country_Report.pdf .

Virtualni obisk Danske v okviru Poročila o stanju pravne države za leto 2020.

Priloga II: Obisk Danske

Službe Komisije so se junija 2020 virtualno sestale z:

·danskim novinarskim združenjem,

·danskim sodniškim združenjem,

·Danske Medier,

·danskim svetom za tisk,

·ministrstvom za pravosodje,

·nacionalno sodno upravo,

·parlamentarnim varuhom človekovih pravic,

·državnim tožilstvom,

·posebnim tožilstvom,

·vrhovnim sodiščem in

·Transparency International Denmark.

Poleg tega je agencija za kulturo in palače namesto virtualnega sestanka predložila pisni prispevek.

* Komisija se je na več horizontalnih srečanjih sestala tudi z naslednjimi organizacijami:

·Amnesty International,

·Civil Liberties Union for Europe,

·Civil Society Europe,

·Conference of European Churches (Konferenca evropskih Cerkva),

·EuroCommerce,

·European Center for Not-for-Profit Law,

·European Centre for Press and Media Freedom (Evropsko središče za svobodo tiska in medijev),

·European Civic Forum,

·Free Press Unlimited,

·Front Line Defenders,

·ILGA-Europe,

·International Commission of Jurists (Mednarodna komisija pravnikov),

·International Federation for Human Rights (Mednarodna zveza za človekove pravice ),

·International Press Institute (Mednarodni inštitut za tisk),

·Lifelong learning Platform (Platforma za vseživljenjsko učenje),

·Open Society Justice Initiative/Open Society European Policy Institute,

·Reporters without Borders (Novinarji brez meja) in

·Transparency International EU.

(1)      Pomorsko in gospodarsko sodišče ter zemljiškoknjižno sodišče. CEPEJ (2020), Study on the functioning of the judicial systems in the EU Member States. 

(2)      Člane imenuje minister za pravosodje, sestavljajo pa jih sodnik vrhovnega sodišča in sodnik višjega sodišča, ki ju predlagajo zadevna sodišča, sodnik okrožnega sodišča, ki ga predlaga sodniško združenje, pravnik, ki ga predlaga odvetniško združenje, ter dva predstavnika širše javnosti, ki ju predlagata lokalna vlada Danske in dansko združenje za izobraževanje odraslih.

(3)      Razen predsednika vrhovnega sodišča, ki ga izbere in imenuje neposredno vrhovno sodišče v skladu z notranjim postopkom. Poleg tega zakonodaja za člane vrhovnega sodišča določa poseben postopek, v skladu s katerim kandidata, ki ga izbere odbor za imenovanja, pred potrditvijo imenovanja odobrijo sodniki vrhovnega sodišča.

(4)      Generalnega državnega tožilca imenuje izvršilna oblast (formalno kraljica) na priporočilo ministra za pravosodje po odobritvi vladnega odbora za zaposlovanje, razrešen pa je lahko na obrazloženo priporočilo ministra za pravosodje (v tem primeru se priporočilo predloži neposredno kraljici).

(5)      Zakon o upravljanju sodstva, člen 15.

(6)      Slike 44, 46 in 48, Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020. Stopnja neodvisnosti sodstva je glede na mnenje razvrščena tako: zelo nizka (manj kot 30 % anketirancev meni, da je neodvisnost sodstva dokaj dobra in zelo dobra); nizka (30–39 %), povprečna (40–59 %), visoka (60–75 %) in zelo visoka (več kot 75 %).

(7)      Specializirano sodišče za obtožbe in obnovo postopka je sestavljeno iz po enega sodnika vrhovnega sodišča, višjega sodišča in okrožnega sodišča ter enega pravnika in enega profesorja prava, ki jih imenuje izvršilna oblast potem, ko jih nominira sodstvo (za sodnike-člane) oziroma odvetniško združenje (za pravnika).

(8)      Zoper odločbe specializiranega sodišča za obtožbe in obnovo postopka je mogoča pritožba pri vrhovnem sodišču. Zakon o upravljanju sodstva, člena 48 in 49.

(9)      Zakon o upravljanju sodstva, člen 48a.

(10)      Recommendation CM/Rec(2010)12 of the Committee of Ministers of the Council of Europe, točka 69. Glej tudi sodbo Sodišča Evropske unije z dne 25. julija 2018, LM, C-216/18 PPU, točka 67.

(11)      GRECO Fourth Evaluation Round, priporočilo v, za katerega GRECO zdaj šteje, da je bilo zadovoljivo uresničeno. GRECO Fourth Evaluation Round – Interim Compliance Report, str. 5. Glej tudi sodbo ESČP z dne 9. januarja 2013, Oleksandr Volokov proti Ukrajini, pritožba št. 21722/11, točke 175–179.

(12)      Zakon o upravljanju sodstva, člen 98(3). Ločeno obstajajo primeri, v katerih mora minister za pravosodje po zakonu odločiti, ali naj se v zadevi uvede pregon ali ne, vključno s kaznivimi dejanji v zvezi s terorizmom, veleizdajo in kaznivimi dejanji zoper državo; zakon o upravljanju sodstva, poglavje 12.

(13)      Slika 55, Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020.

(14)      V skladu s Priporočilom Rec(2000)19 Odbora ministrov Sveta Evrope, točka 13(d), „če ima vlada pooblastilo za dajanje navodil za pregon v posamezni zadevi, morajo taka navodila vključevati ustrezna jamstva, da se spoštujeta transparentnost in pravičnost v skladu z nacionalnim pravom“. V zvezi z jamstvi glej točko 13 (točki (d) in (e)).

(15)      Sodba Sodišča Evropske unije z dne 27. maja 2019 v združenih zadevah OG, C-508/18, in PI, C-82/19 PPU.

(16)      Od 15. februarja 2020 so sodišča edini organ, pristojen za izdajo evropskega naloga za prijetje. Zakon o izročitvi storilcev kaznivih dejanj, člena 46 in 47. Glej tudi Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju Okvirnega sklepa Sveta z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami, str. 5 in 6.

(17)      Odhodki na prebivalca so na povprečni ravni, vendar se od leta 2012 stalno znižujejo. Sliki 32 in 33, Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020.

(18)      Slika 35, Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020.

(19)      Dansko sodniško združenje, Delovni pogoji sodnikov, str. 5–8.

(20)      Sporočilo ministrstva za pravosodje (24. junij 2020), Novi sodniki morajo sprostiti pritisk na sodišča.

(21)      Slika 27, Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020.

(22)      Sliki 28 in 29, Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020.

(23)      Prispevek Danske za Poročilo o stanju pravne države za leto 2020, str. 10.

(24)      Ločeni podatki za upravne zadeve niso na voljo.

(25)      Slike 5–15, Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020. Podatki o stopnji rešenih zadev za leto 2019 so na voljo na spletnem naslovu: Danska sodišča, Civilne zadeve.

(26)      Transparency International (2020), 2019 Corruption Perceptions Index.

(27)      Flash Eurobarometer 482 (2019), Businesses’ attitudes towards corruption in the EU.

(28)      Kazenski zakonik. Člena 122 in 144.

(29)      Kazenski zakonik. Člen 299(2).

(30)      Člen 306, glej člen 2.

(31)      Folketinget (danski parlament), zakon št. 711 iz leta 2018.

(32)      UNCAC (2017), UNCAC implementation review – country review report of Denmark.

(33)      GRECO Fifth Evaluation Round – Evaluation Report.

(34)      GRECO Fifth Evaluation Round – Evaluation Report, str. 48.

(35)      GRECO Fifth Evaluation Round – Evaluation Report, priporočili xiii in xiv.

(36)      Združuje predstavnike ministrstva za pravosodje, generalnega državnega tožilstva, SØIK, ministrstva za zunanje zadeve, ministrstva za finance itd. za izboljšanje usklajevanja in izmenjave informacij med organi v okviru boja proti korupciji.

(37)      GRECO Fifth Evaluation Round – Evaluation Report, str. 17.

(38)      GRECO Fifth Evaluation Round – Evaluation Report.

(39)      Kodeks ravnanja z naslovom „Dobro ravnanje v javnem sektorju“, poslan vsem javnim uslužbencem. Namen te publikacije je pojasniti osnovne dolžnosti in odgovornosti zaposlenih v javnem sektorju.

(40)      GRECO Fifth Evaluation Round – Evaluation Report, priporočila i, ii in iii.

(41)      V skladu s členom 8 zakona o osebnih prejemkih in pokojninah za ministre.

(42)      GRECO Fifth Evaluation Round – Evaluation Report, točke 67–69.

(43)      GRECO Fourth Evaluation Round – Evaluation Report, priporočilo ii.

(44)      GRECO Fourth Evaluation Round – Evaluation Report, priporočilo iv.

(45)      Spletišče Folketinget: https://www.ft.dk/da/medlemmer/medlemmer-uden-registreringer.

(46)      Prijave morajo vključevati zaposlitve (trenutno in v zadnjih petih letih), samozaposlitev z letnim prometom, ki presega 50 000 DKK (približno 6 700 EUR), deleže v podjetjih, ki presegajo 50 000 DKK (približno 6 700 EUR) (vključno s trenutnimi investicijami), finančne pogodbe z nekdanjimi in/ali bodočimi delodajalci ter članstva v združenjih.

(47)      GRECO Fifth Evaluation Round – Evaluation Report, priporočili vii in viii.

(48)      Special Eurobarometer 502 (2020).

(49)      GRECO Fifth Evaluation Round – Evaluation Report, priporočilo v.

(50)      GRECO Fifth Evaluation Round – Evaluation Report, priporočilo vi.

(51)      Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij.

(52)      Nazadnje je danski organ za podjetništvo vzpostavil poseben portal za žvižgače za opozorila na področju goljufij glede sistemov nadomestil v zvezi s koronavirusom/COVID-19 (LOV nr 796 af 09/06/2020).

(53)      GRECO Third Evaluation Round – Second Compliance Report.

(54)      Special Eurobarometer 502 (2020).

(55)      Kot so kršitev pravil o navzkrižjih interesov in zlorabi pooblastil ter več hudih kaznivih dejanj, ki se preiskujejo v povezavi s pranjem denarja.

(56)      Transparency International (2018), Exporting corruption – progress report 2018: assessing enforcement of the OECD anti-bribery convention, str. 43.

(57)      Po svetovnem indeksu svobode tiska, ki ga objavlja organizacija Reporters Without Borders (Novinarji brez meja), se Danska stalno uvršča med najuspešnejše države in je trenutno na tretjem mestu. Glej https://rsf.org/en/ranking.

(58)      Pisni prispevek odbora za radio in televizijo, str. 1 in 2.

(59)      Zakon o odgovornosti medijev – prečiščeni zakon 2018-12-27 št. 1719.

(60)      Spletišče danskega sveta za tisk (Presse Nævnet), https://www.pressenaevnet.dk/press-ethical-rules/.

(61)      Informacije, prejete v okviru obiska države.

(62)      V tem okviru je treba opozoriti tudi, da je v skladu s poročilom MPM 2020 glavno tveganje za zaščito novinarjev povezano z dejstvom, da pravica do obveščenosti ni izrecno zaščitena z ustavo.

(63)      Členi 19 do 33 in člen 35 zakona o dostopu do javnih upravnih dokumentov.

(64)      Člen 24 in člen 27(2) zakona o dostopu do javnih upravnih dokumentov. Informacije, prejete v okviru obiska države, in na primer izjave danske zveze novinarjev, Odprto upravljanje, ali Danske Medier, Danske Medier pozdravlja četrtkovo objavo poročila komisije za svobodo izražanja.

(65)      Člen 24 zakona o dostopu do javnih upravnih dokumentov. Letno poročilo parlamentarnega varuha človekovih pravic (2016), str. 141 in 142.

(66)      Člen 77 ustave.

(67)      Reporters without Borders, 2020 World Press Freedom Index.

(68)      https://cmpf.eui.eu/wp-content/uploads/2019/01/decriminalisation-of-defamation_Infographic.pdf

(69)      Council of Europe, Platform to promote the protection of journalism and safety of journalists, https://www.coe.int/en/web/media-freedom.

(70)      Prispevek Danske za Poročilo o stanju pravne države za leto 2020, str. 20.

(71)      V skladu s Priporočilom CM/REC(2016)4 Odbora ministrov Sveta Evrope o zaščiti novinarstva in varnosti novinarjev ter drugih medijskih akterjev, ki poziva k celovitemu zakonodajnemu okviru, ki novinarjem in drugim medijskim akterjem omogoča, da učinkovito in brez strahu prispevajo k javni razpravi.

(72)      To se zgodi redko in le v eni zadevi se je vrhovno sodišče odločilo, da ne bo uporabilo zakona zaradi neskladnosti z ustavo, in sicer leta 1999 v zadevi Tvind, U 1999.841 H.

(73)      Ministrstvo za pravosodje, Smernice za kakovost predpisov.

(74)      Glej tudi spletno platformo Hoeringsportalen.

(75)      Prispevek Danske za Poročilo o stanju pravne države za leto 2020, str. 24.

(76)      Parlament lahko varuha človekovih pravic tudi razreši, če ne uživa več njegovega zaupanja.

(77)      Parlamentarni varuh človekovih pravic, Letno poročilo 2019, str. 39.

(78)      Ocena, ki jo je izdelala organizacija CIVICUS; ocene na lestvici s petimi kategorijami so naslednje: odprt, omejen, oviran, zatiran in zaprt.

(79)      Svet za človekove pravice vključuje organizacije civilne družbe, npr. tiste, ki delujejo na področjih sodstva, medijev ali beguncev, ter (kot člane, ki ne glasujejo) ministre, javne organe in politične stranke. Druge člane upravnega odbora imenujejo danske univerze, grenlandski svet za človekove pravice in člani osebja nacionalne institucije za človekove pravice.

(80)      Pooblastilo za sprejemanje takih uredb so prej imeli odbori zdravstvenih uradnikov in politikov na lokalni ravni. Sprememba je bila sprejeta po rednem zakonodajnem postopku, vendar so bile tri obravnave zgoščene v 18 urah – uporaba takega hitrega postopka se lahko izbere z glasovanjem s tričetrtinsko večino v parlamentu.

(81)      Nacionalna sodna uprava, Pripravljenost danskih sodišč na izredne razmere: dodatne informacije.

(82)      Justitia, Pravna država in COVID-19, str. 95–104.

(83)      Information, Dopisi mečejo senco dvoma na to, ali je bilo zaprtje sodišč v skladu z ustavo.

(84)      Več informacij je na voljo na spletišču nacionalne sodne uprave.