Kazalo

I.    UVOD    

II.    OZADJE    

III.    NAPREDEK S PREDNOSTNIMI PODROČJI    

1. Izvedba Brexita    

(a) Sporazum o izstopu    

(b) Dejavnosti po sklenitvi sporazuma o izstopu    

(c) Pogajanja o prihodnjih odnosih z Združenim kraljestvom    

2. Krepitev nadzora in boja proti goljufijam    

3. Boljši izkoristek spremljanja carinske zakonodaje EU    

(a) Spremljanje uporabe poenostavitev    

(b) Krepitev programa pooblaščenih gospodarskih subjektov    

(c) Spremljanje izvajanja določb o zavarovanju in odpustu/povračilu    

(d) Spremljanje enotne uporabe carinske zakonodaje EU    

4. Izboljšanje učinkovitosti carinskih uprav    

5. Izkoriščanje inovacij    

(a) Enotno okence    

(b) Druge inovativne tehnološke rešitve    

6. Optimizacija carinskih elektronskih sistemov in njihove uporabe    

(a) Elektronski sistemi carinskega zakonika Unije    

(b) Delo v zvezi z elektronskimi sistemi, ki niso povezani s carinskim zakonikom Unije    

(c) Dolgoročna strategija na področju informacijske tehnologije za carino    

7. Spopadanje z izzivi e-trgovanja    

8. Izkoriščanje carinske unije za izboljšanje varnosti EU    

(a) Sistem nadzora uvoza    

(b) Sodelovanje z drugimi organi za varnost in upravljanje meja    

9. Poglabljanje mednarodnih odnosov    

IV.    SKLEP    

Priloga: zakonodaja, programi in elektronski sistemi    

(a) Zakonodaja, ki jo izvršujejo carinski organi    

(b) Carinski programi    

(c) Carinski elektronski sistemi    

I.UVOD

Evropska komisija je v sporočilu o razvoju carinske unije EU in njenega upravljanja 1 iz leta 2016 določila strateško vizijo carinske unije, v skladu s katero bi države članice EU in Komisija sodelovale v tesnejšem partnerstvu, da bi zagotovile, da bi carinska unija čim bolje prispevala k blaginji in varnosti EU.

Čeprav so za izvajanje carinske unije odgovorne carinske uprave posameznih držav članic, je Komisija v navedenem sporočilu poudarila, da narava carinske unije kaže na soodvisnost med nacionalnimi upravami. Novi okvir carinskih pravil in formalnosti v obliki carinskega zakonika Unije, ki je začel veljati leta 2016, lahko pravilno deluje le, če obstajajo enaki konkurenčni pogoji s pravili, ki jih enotno uporabljajo vse carinske uprave, in če so dokončani vsi interoperabilni elektronski sistemi zakonika po vsej EU. Poleg tega carinska unija zahteva tudi tesnejše sodelovanje med carinskimi organi in drugimi organi kazenskega pregona, ki delujejo na mejah EU, vključno z interoperabilnostjo ustreznih informacijskih sistemov. Potrebna je tudi celovitejša dolgoročna strategija za razvoj in vzdrževanje carinskih elektronskih sistemov, zlasti zaradi povezanih visokih stroškov. V navedenem sporočilu so opredeljeni ukrepi za doseganje teh ciljev in navedena zaveza, da bo Svetu in Parlamentu predloženo redno dveletno poročilo o napredku, doseženem s temi ukrepi.

Svet Evropske unije je marca 2017 objavil sklepe 2   , v katerih je pozdravil navedeno sporočilo in pozval k pripravi dveletnega poročila o razvoju na posameznih omenjenih področjih, pri katerem naj se upoštevajo cilji, ukrepi, dosežki Delovne skupine za carinsko sodelovanje, ustrezne pristojnosti držav članic in Komisije ter potreba po ekonomiji obsega in prihrankih pri sodelovanju.

Komisija je lahko v prvem dveletnem poročilu 3 poročala o napredku na številnih področjih, povezanih z boljšim upravljanjem carinske unije. Obenem so bila v poročilu opredeljena vprašanja za prednostne nadaljnje ukrepe, kot sledi:

1.Izvedba Brexita

2.Krepitev nadzora in boja proti goljufijam

3.Boljši izkoristek spremljanja carinske zakonodaje EU

4.Izboljšanje učinkovitosti carinskih uprav

5.Izkoriščanje inovacij

6.Optimizacija carinskih elektronskih sistemov in njihova uporaba

7.Spopadanje z izzivi e-trgovine

8.Izkoriščanje carinske unije za izboljšanje varnosti EU

9.Nadaljevanje dela na mednarodnih odnosih

Svet je pozdravil prvo dveletno poročilo 4 in Komisijo pozval, naj v naslednjem dveletnem poročilu opiše razvoj na teh prednostnih področjih, pri čemer naj po potrebi znova upošteva cilje, ukrepe in dosežke Delovne skupine za carinsko sodelovanje.

Cilj tega drugega dveletnega poročila je opisati napredek, dosežen od leta 2018 do začetka leta 2020 na omenjenih prednostnih področjih, povezanih z upravljanjem carinske unije. To poročilo je objavljeno in bi ga bilo treba brati skupaj z akcijskim načrtom Komisije za prenos carinske unije na naslednjo raven. V tem poročilu se zato gleda nazaj na napredek, ki je bil dosežen od objave zadnjega dveletnega poročila sredi leta 2018, prihodnji ukrepi na teh in drugih prednostnih področjih pa so obravnavani v akcijskem načrtu.

II.OZADJE

Carinska unija EU obstaja od leta 1968. Zajema vso blagovno menjavo, vključuje pa prosti pretok blaga na carinskem območju 5 ter skupno carinsko tarifo in skupno trgovinsko politiko v odnosih s tretjimi državami. Posledično vse države članice EU uporabljajo enake carine za uvoz iz držav zunaj EU, EU pa pri sklepanju mednarodnih trgovinskih poslov s svojo skupno trgovinsko politiko deluje kot en sam trgovinski blok.

Carinska unija je področje v izključni pristojnosti EU 6 , kar pomeni, da lahko le EU izdaja in sprejema zavezujoče akte. Za dejansko izvajanje carinske unije pa so odgovorni posamezni nacionalni carinski organi držav članic. Številni komentatorji so kritizirali zaznano neenotno uporabo carinskih predpisov v državah članicah ter poudarili, da to povzroča težave nelojalne konkurence med državami članicami in goljufije.

Danes imajo carinski organi EU nalogo, ki daleč presega tradicionalno nalogo pobiranja carin, DDV in trošarin za blago, ki vstopa na carinsko območje, saj uveljavljajo tudi zakonodajo na področju zdravja, okolja, varnosti, zaščite in številnih drugih področjih. Naloge carine se običajno razširijo, kadar je treba na mejah EU izvajati nove politike.

Carinski organi morajo vedno ohranjati ustrezno ravnovesje med učinkovitim carinskim nadzorom in olajševanjem zakonite trgovine, saj je trgovina ključnega pomena za gospodarsko blaginjo EU. EU in države članice EU so podpisnice revidirane Kjotske konvencije 10 , ki spodbuja olajševanje trgovine s carinskimi postopki, ki so preprosti in prijazni do trgovine, hkrati pa tudi učinkoviti. Isti cilj je določen v sporazumu STO o olajševanju trgovine, katerega podpisnica je tudi EU.

Leta 2018 se je delež svetovne trgovine EU (15,2 %) v primerjavi z letom 2017 povečal za skoraj četrtino odstotne točke. Zadnje razpoložljive številke 11 kažejo, da države EU‑27 vsak mesec izvozijo v druge dele sveta blago v vrednosti približno180 milijard EUR oziroma ga od tam uvozijo v vrednosti približno 150 milijard EUR. Zaradi povečanja trgovine EU s preostalimi deli sveta se je povečala tudi obremenjenost carinskih organov EU, medtem ko se je število članov carinskega osebja v istem obdobju (89 652 za celotno EU) v primerjavi z letom 2017 nekoliko zmanjšalo (89 771).

Carinski organi znotraj carinske unije EU uporabljajo številne zakonodajne akte EU, vključno s/z: carinskim zakonikom Unije, ki velja od leta 2016; konvencijo o tranzitnem postopku; zakonodajo EU o varnostnih, zdravstvenih in okoljskih standardih za izdelke; Uredbo (ES) št. 515/97 za boj proti carinskim goljufijam ter sporazumi o carinskem sodelovanju in določbami o carinskih in trgovinskih olajšavah v trgovinskih in partnerskih sporazumih EU z drugimi državami. Za podrobnejše informacije glej Prilogo.

Carinski organi med seboj sodelujejo ter si izmenjujejo dobre prakse prek skupnih ukrepov, seminarjev, tečajev usposabljanja, projektnih skupin, delovnih obiskov in čezmejnih operacij, ki jih financirata dva carinska akcijska programa EU (Carina 2020 in Herkul II/III). Za podrobnejše informacije glej Prilogo.

V carinski uniji so bili od njene ustanovitve opravljeni številni koraki digitalne posodobitve. Od poznih devetdesetih let 20. stoletja, ko je bil uveden nov sistem za digitalno obdelavo carinskih tranzitnih postopkov, so bili oblikovani še številni carinski elektronski sistemi. Ključna elementa carinske delovne obremenitve na področju IT sta nadgradnja nekaterih obstoječih elektronskih sistemov in razvoj nekaterih novih sistemov za upravljanje vseh carinskih formalnosti v skladu s carinskim zakonikom Unije. Rok za dokončanje skupno 17 nadgrajenih ali novih sistemov je najpozneje do konca leta 2025. Elektronski sistemi obsegajo 14 vseevropskih sistemov (od katerih nekateri vsebujejo vseevropske in nacionalne komponente) ter tri povsem nacionalne sisteme. Cilj drugih elektronskih sistemov je podpora carinskih organov in/ali olajševanje dela uvoznikov in izvoznikov. Za podrobnejše informacije o vseh elektronskih sistemih iz tega poročila glej Prilogo. 

III.NAPREDEK S PREDNOSTNIMI PODROČJI 

Komisija je v prvem dveletnem poročilu poudarila, da carinska unija ne more biti statična. Trgi, trgovina in tehnologije so dinamični in carinska unija mora ta razvoj podpirati. V ta namen morajo carinske uprave držav članic preseči zagotavljanje boljšega upravljanja carinske unije (z boljšim pravnim okvirom, delovnimi metodami, sistemi IT itd.) ter razmisliti o novih strategijah, pristopih in načinih dela, zlasti ob pritiskih zaradi bolj omejenih virov in možnosti večjih odgovornosti v prihodnosti. V tem duhu je Komisija predstavila seznam prednostnih vprašanj za tekoči razvoj carinske politike. Napredek v zadnjih dveh letih pri navedenih vprašanjih je predstavljen v nadaljevanju.

(a) Sporazum o izstopu

Združeno kraljestvo je 29. marca 2017 uradno sporočilo svojo namero za izstop iz Evropske unije. V skladu s postopkom iz člena 50 Pogodbe o Evropski uniji naj bi Združeno kraljestvo prvotno izstopilo iz EU najpozneje do 29. marca 2019 (pozneje je bil ta rok podaljšan). Na tej podlagi je Evropska komisija od leta 2018 z državami članicami izvedla vrsto tehničnih seminarjev, ocenjevanj in usklajevalnih dejavnosti za pripravo številnih scenarijev, vključno z/s:

·izstopom „brez dogovora“ (izstop Združenega kraljestva brez sporazuma o izstopu);

·pristopom Združenega kraljestva h Konvenciji o skupnem tranzitnem postopku ter

·„urejenim“ izstopom v skladu z določbami sporazuma o izstopu.

Službe Komisije za obdavčenje in carino so od junija 2017, ko so se z Združenim kraljestvom začela pogajanja za sporazum o izstopu, zagotavljale tehnično podporo.

Po sporazumu, ki sta ga strani oktobra 2019 dosegli o besedilu sporazuma o izstopu, in politični izjavi, ki določa okvir prihodnjega partnerstva med EU in Združenim kraljestvom, in njegovo ratifikacijo s strani Združenega kraljestva je Evropski parlament 29. januarja 2020 dal soglasje. Svet Evropske unije je sklep o sklenitvi sporazuma o izstopu sprejel 30. januarja 2020, tako da je začel veljati 1. februarja 2020. V skladu s sporazumom o izstopu bo prehodno obdobje trajalo do 31. decembra 2020 z možnostjo enkratnega podaljšanja za največ dve leti. Združeno kraljestvo je 12. junija 2020 napovedalo, da takega podaljšanja ne bo zahtevalo.

Sporazum o izstopu določa pogoje za urejeni izstop Združenega kraljestva iz EU in je sestavljen iz dveh glavnih dokumentov:

a)samega sporazuma o izstopu, vključno s Protokolom o Irski in Severni Irski, Protokolom o suverenih conah na Cipru in Protokolom o Gibraltarju 13 ;

b)Politične izjave 14 o okviru prihodnjih odnosov med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo.

(b) Dejavnosti po sklenitvi sporazuma o izstopu

V zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz Unije je bilo opravljenega veliko dela ali pa se to delo še pripravlja ter bo pripeljalo do ponovne uvedbe carinskih kontrol in postopkov v blagovni menjavi z Združenim kraljestvom po koncu prehodnega obdobja, ne glede na prihodnje dogovore med Združenim kraljestvom in EU. Sem spadajo med drugim:

·pristop Združenega kraljestva h Konvenciji o skupnem tranzitnem postopku bo zmanjšal formalnosti na mejah in močno olajšal pretok blaga po Združenem kraljestvu (tj. na tako imenovanem kopenskem mostu med Irsko in preostalo EU);

·objava podrobnih smernic in obvestil deležnikom, ki zajemajo različne vidike, povezane s carino, DDV in trošarinami, ob izstopu brez dogovora. Ker bo ob koncu prehodnega obdobja izveden urejeni izstop, so bili za deležnike pripravljeni smernice in obvestila za konec prehodnega obdobja, vključno z izvajanjem sporazuma o izstopu in zadevami, ki v njem niso zajete;

·nadaljnji tehnični seminarji z državami EU-27 o carinah, pravilih o poreklu, DDV in trošarinah;

·nadaljnja srečanja s skupino držav članic G5, ki so zaradi prometa preko Rokavskega preliva najbolj prizadete (BE, NL, FR, DE in IE);

·komunikacijska kampanja (namenska spletna stran na spletišču Europa, družbeni mediji, multiplikatorji in omejeni kanal za tiskanje ter začetek dela na modulih za nano e-učenje o izstopu), naslovljena na trgovce, ki do zdaj niso imeli izkušenj s carinskimi postopki (večinoma MSP, ki delujejo samo na enotnem trgu);

·redni stiki s poslovno skupnostjo, predvsem prek kontaktne skupine za trgovino, ki ji predseduje GD TAXUD in jo sestavlja več kot 30 trgovinskih združenj;

·priprava informacijske tehnologije, ki vključuje ogromno dela, povezanega z razvojnimi in preizkusnimi dejavnostmi, ki so potrebne za odklop Združenega kraljestva iz carinskih in davčnih vseevropskih informacijskih sistemov;

·priprava sprememb v svežnju carinskega zakonika Unije (za odražanje sprememb, ki so potrebne zaradi izstopa Združenega kraljestva in konca prehodnega obdobja).

Drugo tekoče delo vključuje organizacijo namenskih srečanj z organi Združenega kraljestva, Projektno skupino za Združeno kraljestvo, GD TAXUD in drugimi službami Komisije, da se na obeh straneh pregledajo prizadevanja za izvajanje Protokola o Irski/Severni Irski. Za deležnike bodo zagotovljene tudi nadaljnje smernice o izvajanju Protokola o Irski/Severni Irski, saj bo morala carina v Severni Irski uporabljati carinsko zakonodajo Unije. Poleg tega bo carini v Severni Irski zagotovljen dostop do carinskih elektronskih sistemov Unije, če bo tak dostop nujno potreben za uporabo navedene zakonodaje. V zvezi s tem je treba do konca prehodnega obdobja rešiti več organizacijskih in praktičnih težav v zvezi z izvedbo.

(c) Pogajanja o prihodnjih odnosih z Združenim kraljestvom

Svet EU je 25. februarja 2020 potrdil pogajalski mandat za sporazum o partnerstvu z Združenim kraljestvom, pogajanja z Združenim kraljestvom pa so se začela marca 2020.

V politični izjavi so kot cilj navedeni ambiciozni trgovinski odnosi, ki ustvarjajo območje proste trgovine brez tarif in kvot v vseh sektorjih in ki so podprti z določbami, ki zagotavljajo enake konkurenčne pogoje. Ti odnosi bi morali kar najbolj olajševati trgovino in naložbe med pogodbenicama, obenem pa spoštovati celovitost enotnega trga in carinske unije EU. Vendar bi bilo treba opozoriti, da s prihodnjimi odnosi nikakor ne bo odpravljena potreba po izpolnjevanju carinskih formalnosti v trgovini med EU in Združenim kraljestvom.

Cilj carinskega sodelovanja je olajšati trgovino ob popolnem spoštovanju pravnega reda pogodbenic ter zaščiti njihovih finančnih interesov. To zlasti za EU pomeni polno uporabo carinskega zakonika Unije.

Politična izjava in zgoraj omenjeni pogajalski mandat se nanašata tudi na določbe o upravnem sodelovanju na področju carin in DDV, medsebojni pomoči, vključno z izterjavo dajatev in davkov, ter izmenjavi informacij za boj proti goljufijam in drugim nezakonitim dejavnostim.

Carinsko sodelovanje lahko vključuje tudi priznavanje programov zaupanja vrednih trgovcev („pooblaščeni gospodarski subjekti“). Zagotavljati bi moralo tudi pravilno uveljavljanje pravic intelektualne lastnine na meji.

Namen pravil o poreklu je v sporazum o izstopu vključiti ustrezna in sodobna pravila o poreklu, ki zagotavljajo, da preferenciale uživajo le izdelki z zadostno vsebnostjo iz pogodbenic, hkrati pa vzpostaviti mehanizme za dokazovanje in preverjanje, ki zagotavljajo učinkovito izvajanje omenjenih pravil o poreklu.

EU je v zadnjih nekaj letih sprejela številne ukrepe za boj proti goljufijam na področju carine:

– Carinski zakonik Unije. Glavni cilj zakonika, ki se uporablja od leta 2016, je boljša zaščita finančnih sredstev Unije (lastnih sredstev). Njegovi cilji so: (i) zagotavljanje neprepustnosti za goljufije (tj. zapiranje vrzeli, odprava nedosledne razlage in uporabe pravil ter zagotavljanje elektronskega dostopa do ustreznih informacij carinskim organom), (ii) zagotavljanje bolj usklajene in standardizirane uporabe carinskih kontrol v državah članicah na podlagi skupnega okvira za obvladovanje tveganja in elektronskega sistema za njegovo izvajanje ter (iii) zagotavljanje skupnega sistema zavarovanj. Ti ukrepi niso namenjeni zgolj boljši zaščiti finančnih interesov EU ter varnosti in varstvu državljanov EU, ampak tudi preprečevanju protikonkurenčnega obnašanja na različnih vstopnih in izstopnih točkah EU. Vse ugotovljene pomanjkljivosti se odpravljajo z nenehnimi spremembami in posodobitvami zakonika.

– Skupna merila tveganja in standardi za finančna tveganja. Carinski organi od leta 2005 obvladujejo tveganja na podlagi skupnega okvira EU za obvladovanje tveganj. Ta okvir vključuje več ukrepov za podporo državam članicam pri sistematičnem obravnavanju finančnih tveganj. Komisija je leta 2018 sprejela izvedbeni sklep o določitvi skupnih meril tveganja in standardov za finančna tveganja. Države članice so konec leta 2019 potrdile smernice o izvajanju meril finančnega tveganja, katerih namen je podati skupno razlago navedenega sklepa in njegovih glavnih elementov, da se zagotovi njegovo pravilno izvajanje in preprečijo različne razlage. Smernice so bile oblikovane kot instrument, ki ga je mogoče redno revidirati, da se upošteva nenehen razvoj finančnih tveganj glede na potrebo po prepoznavanju novih groženj in trendov ter odzivanje nanje. Komisija državam članicam zagotavlja stalno podporo pri izvajanju sklepa o merilih finančnih tveganj.

– E‑trgovanje. Carina podpira tudi nova pravila o DDV, ki se izvajajo za preprečevanje goljufij in zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev za e‑trgovanje (pošiljke majhne vrednosti). Sprejeti so bili ustrezni carinski predpisi glede pobiranja DDV in povezane izmenjave informacij, izvajajo pa se tudi procesi in sistemi informacijske tehnologije. Komisija je ustanovila tudi projektno skupino za odpravo prenizkega vrednotenja, ki je zlasti pereče v okviru e‑trgovanja (glej spodnji naslov e‑trgovanje).

– Carinski postopek 42/63. Poleg tega carina podpira prizadevanja na davčni strani za boj proti goljufijam. Carinski postopek 42/63 (CP42/63) omogoča uvoz ali ponovni uvoz blaga v EU brez plačila DDV, dokler blago ne prispe v končno namembno državo članico. CP42 je pomembna poenostavitev za zakonita podjetja, vendar obstaja velika zaskrbljenost glede zlorabljanja CP42, da bi se izognili DDV in plačali premalo carinskih dajatev. Da bi se ta težava rešila, je bila leta 2018 Uredba Sveta (EU) št. 904/2010 spremenjena. Med drugim je bil carinam omogočen dostop do sistema izmenjave informacij s področja DDV za potrjevanje identifikacijskih številk za DDV uvoznikov, ki opravljajo uvoz, oproščen plačila DDV, davčnim upravam pa dostop do elektronskega sistema carinskega nadzora za preverjanje uvoza, oproščenega plačila DDV. Uredba je začela veljati leta 2020 in bi morala vplivati ​​na goljufije, povezane z uvozom, za katerega velja oprostitev plačila DDV, na strani DDV in carine (prenizko vrednotenje).

Spremljanje je dejansko eno od orodij za podporo učinkovitemu in pravilnemu izvajanju carinske zakonodaje EU ter opredelitev področij, na katerih bodo morda potrebni dodatni ukrepi in pravne prilagoditve. Dejavnosti spremljanja lahko pomagajo tudi pri doseganju celovitejše ocene o uspešnosti delovanja carinske unije EU kot celote. Nekatere težave, ugotovljene na podlagi dejavnosti spremljanja, je mogoče bolje odpraviti z bolj sodelovalnimi orodji, kot so krepitev zmogljivosti, razvoj dobrih praks in primerjalna analiza. Za druge bo potreben strožji okvir ali takojšnje ukrepanje EU.

Dejavnosti spremljanja so raznovrstne in lahko segajo od pošiljanja vprašalnikov državam članicam in opredeljevanja dobrih praks do organiziranja obiskov in osredotočanja na krepitev zmogljivosti. Skupne dejavnosti spremljanja so predvidene v okviru programa Carina 2020, ki omogoča financiranje dejavnosti, ki vključujejo sodelovanje med sodelujočimi državami, njihovimi carinskimi organi in njihovimi uradniki.

Dejavnosti spremljanja v zadnjih nekaj letih so se izvajale predvsem na naslednjih področjih, v prihodnosti pa se bodo verjetno razširile na druga področja:

(a) Spremljanje uporabe poenostavitev

Carinske službe Komisije so novembra 2019 začele spremljanje za izvedbo poenostavitev in ponovni pregled carinskih dovoljenj. V teh obiskih za spremljanje so sodelovali strokovnjaki za poenostavitve iz držav članic, ki niso bile obiskane. Skupno reprezentativni vzorec sestavlja deset držav članic (AT, FR, LT, BE, DK, DE, IT, HR, SI, NL), ki so bile ali bodo obiskane do začetka leta 2021, če se bodo razmere po pandemiji COVID‑19 normalizirale.

Namen tega spremljanja je zagotoviti, da vse države članice EU pravilno in usklajeno uporabljajo carinski zakonik Unije. Službe Komisije želijo zlasti oceniti, kako države članice uporabljajo poenostavitve, določene v zakoniku. Spremljanje v tem prvem krogu je bilo osredotočeno na poenostavljene deklaracije in poenostavitve, znane kot vpis v evidence deklaranta. Cilj je bil zagotoviti, da so obiskane države članice pravilno opravile ponovni pregled dovoljenj za uporabo poenostavitev, ki so bila izdana pred začetkom veljavnosti zakonika. Ocenjene so bile tudi uporaba carinskih kontrol s strani držav članic ter učinkovitost in uspešnost sredstev, ki so na voljo za te naloge. Pri spremljanju bi bilo treba upoštevati tudi učinkovitost carinskih poenostavitev in ukrepov za olajševanje trgovine, na njegovi podlagi pa bi bili lahko ob svojem času pripravljeni zakonodajne izboljšave ali pojasnila smernic o uporabi poenostavitev.

Celostno poročilo o rezultatih tega spremljanja naj bi bilo objavljeno ob koncu spremljanja.

(b) Krepitev programa pooblaščenih gospodarskih subjektov

Program pooblaščenih gospodarskih subjektov je bil v carinsko zakonodajo EU uveden leta 2005 v okviru varnostnih sprememb carinskega zakonika. Cilj je bil zaščititi in olajšati mednarodne trgovinske dobavne verige v skladu z načeli, določenimi v okviru standardov Svetovne carinske organizacije za zaščito in pospeševanje globalne trgovine (okvir „SAFE“), katerega cilj je odvračanje mednarodnega terorizma in zagotavljanje pobiranja prihodkov ob spodbujanju olajševanja trgovine po vsem svetu. V okviru programa podjetja, ki prostovoljno izpolnjujejo merila, določena v carinski zakonodaji EU, tesno sodelujejo s carinskimi organi za povečanje varnosti dobavne verige. V zameno so navedena podjetja deležna ugodnosti, ki jih določa zakonodaja in med katerimi so lažji dostop do carinskih poenostavitev, manj fizičnih kontrol in kontrol na osnovi dokumentov ter ugodnejša obravnava.

V zadnjih letih so komentatorji, med drugim zlasti Evropsko računsko sodišče, kritizirali program pooblaščenih gospodarskih subjektov EU in trdili, da ti subjekti niso v skladu s pravnimi določbami in da jih države članice premalo nadzorujejo. Evropsko računsko sodišče je v posebnem poročilu št. 12/2019 zahtevalo večjo pozornost glede skladnosti pooblaščenih gospodarskih subjektov z oprostitev dajatev za pošiljke majhnih vrednosti s posebnim poudarkom na izvajalcih hitrih kurirskih storitev in izvajalcih poštnih storitev 15 .

Carinske službe Komisije so tako v tesnem sodelovanju z državami članicami razvile celovito strategijo in metodologijo za spodbujanje enotnega in zanesljivejšega izvajanja programa ter nadaljnjo krepitev njegove trajnostnosti. Dogovorjen je bil sveženj podrobnih ukrepov in se je tudi začel izvajati, vključno z obiski na terenu v vseh državah članicah,    mehanizmi za tesnejše sodelovanje med pooblaščenim gospodarskim subjektom in strokovnjaki za obvladovanje tveganj v državah članicah ter delavnico za spremljanje s pooblaščenim gospodarskim subjektom in revizijskimi strokovnjaki.    

Izvajanje ukrepov se je začelo junija 2019 in se bo nadaljevalo še nekaj let. Do zdaj so bili opravljeni obiski za ugotavljanje dejstev v 12 državah članicah, v idealnem primeru pa naj bi bili obiski v vseh 27 državah članicah EU opravljeni do konca leta 2020. Vsi obiski na terenu so potekali na podlagi skupnega vnaprej dogovorjenega programa (spremljanje, notranje kontrole, povezava med pooblaščenim gospodarskim subjektom in obvladovanjem tveganja ter obiski izvajalcev hitrih kurirskih storitev in pošt, če so pooblaščeni gospodarski subjekti), da bi se omogočila primerljivost. Na obiskih so sodelovale službe Komisije skupaj s strokovnjaki pooblaščenih gospodarskih subjektov iz držav članic. Med cilji obiskov je bila opredelitev dobrih praks, ki bi jih lahko ponovile druge države članice, kar bi prispevalo k enotnejšemu in bolj usklajenemu izvajanju določb o pooblaščenih gospodarskih subjektih na ravni EU.

Dosedanji opravljeni obiski so pokazali, da obstajajo številne dobre prakse, kot so usposabljanje in ozaveščanje trgovcev, spremljanje pooblaščenih gospodarskih subjektov in razvoj podatkovnih zbirk. Skrb so med drugim vzbujali nesodelovanje med pooblaščenimi gospodarskimi subjekti in strokovnjaki za obvladovanje tveganja v carinskih upravah; neusklajeni pristop k dejavnostim spremljanja ter nerazumevanje hitrih prevoznikov glede njihove odgovornosti za nepravilnosti v podatkih, ki jih zagotovijo njihove stranke.

(c) Spremljanje izvajanja določb o zavarovanju in odpustu/povračilu

Carinske službe Komisije so julija 2019 začele spremljanje, da bi ocenile izvajanje določb carinskega zakonika Unije o zavarovanju in odpustu/povračilu, tako da so vsem državam članicam poslale vprašalnik. Na podlagi analize odgovorov na vprašalnik so predvidene druge dejavnosti, vključno z obiski za spremljanje, če se štejejo za ustrezne.

Splošni namen je pridobiti sliko izvajanja teh določb v nacionalnih carinskih upravah, posodobiti obstoječe smernice, če je ustrezno, in po potrebi sprejeti popravne ukrepe.

(d) Spremljanje enotne uporabe carinske zakonodaje EU

Službe Komisije so leta 2018 začele horizontalno preiskavo v zvezi z vsemi državami članicami, da bi spremljale uporabo členov 18 in 52 carinskega zakonika Unije v zvezi s pristojbinami, ki jih izvajalci univerzalnih storitev zaračunavajo za poštne pošiljke majhne vrednosti.

Podobna preiskava se je začela leta 2019 v zvezi z zastaranjem obvestil o carinskem dolgu, določenim v členu 103 zakonika.

Namen je spoznati izvajanje določb zakonika v državah članicah in sprejeti dodatne nadaljnje ukrepe, po potrebi vključno s postopki za ugotavljanje kršitev.

Prizadevanja za izboljšanje učinkovitosti carinske uprave v zadnjih letih potekajo v okviru programa Carina 2020, ki zagotavlja zelo raznovrstna orodja za podporo in izboljšanje pravilnega delovanja in posodobitve carinske unije.

Program podpira izpolnjevanje prednostnih nalog carinske unije, predvsem z vzpostavitvijo brezpapirnega carinskega okolja (tj. z razvojem carinskih elektronskih sistemov). Velika večina financiranja programa (približno 80 %) gre za delovanje evropskih informacijskih sistemov, s preostalim delom pa se pokrivajo stroški carinskega sodelovanja in usposabljanja.

Medtem ko so dejavnosti programa večinoma namenjene carinskim upravam, imajo gospodarski subjekti posredne koristi v obliki učinkovitejših postopkov na podlagi prizadevanj programa za zagotovitev, da nacionalne carinske uprave bolje delujejo in izmenjujejo informacije. Bolj neposredne koristi pa so, da lahko gospodarski subjekti uporabljajo nekatere carinske informacijske sisteme kot del poenostavljenih in standardiziranih carinskih postopkov ter sodelujejo v nekaterih skupnih ukrepih in nekaterih modulih e‑učenja. Čeprav program neposredno ne vključuje evropskih državljanov, obravnava zanje pomembna vprašanja, povezana z varnostjo, zaščito in olajševanjem trgovine, kot so boj proti tihotapljenju in goljufijam ter zaščita državljanov pred varnostnimi grožnjami.

Ključni dosežki v zadnjih letih

– Razvoj informacijske tehnologije. Od začetka izvajanja programa se je okolje IT veliko razvijalo in prilagajalo carinskemu zakoniku Unije, tako da je zdaj delujočih evropskih informacijskih sistemov (EIS) 54. Ta razvoj je bil bistvenega pomena za dobro delujočo in sodobno carinsko unijo. S programom Carina 2020 se je v letu 2019 še naprej financiral razvoj novih projektov EIS v tesnem sodelovanju z nacionalnimi carinskimi organi in v skladu z roki, dogovorjenimi z državami članicami in trgovino.

– Skupni ukrepi. Carinski uradniki so leta 2019 nadaljevali izmenjavo mnenj in dobrih praks v skupnih ukrepih, organiziranih v okviru programa. Nacionalne uprave so po skupnih ukrepih razvile in delile delovne prakse, upravne postopke in smernice. Ti rezultati pomagajo državam izboljšati izvajanje, uspešnost in učinkovitost carinske uprave. Pripravljena so bila nekatera priporočila v zvezi z blagom z dvojno rabo in tehnologijo za odkrivanje na področju carine. Kot v predhodnih letih je več kot 98 % sodelujočih anketirancev v teh skupnih ukrepih odgovorilo, da so bile s strokovnega vidika dejavnosti zanje zelo koristne ali koristne. V prihodnjih letih naj bi ohranili podobno visoko stopnjo dojemanja ustreznosti.

– Skupine strokovnjakov predstavljajo vse pogosteje uporabljeno orodje iz nabora orodij programa, ki podpira okrepljeno operativno sodelovanje na regionalni ali tematski osnovi. Pristop s skupino strokovnjakov omogoča carinskim strokovnjakom držav članic dolgoročnejše poglobljeno sodelovanje pri operativnih vprašanjih na način, ki presega tradicionalno sodelovanje (skupine strokovnjakov delujejo od 12 do 36 mesecev). V letu 2019 so vse štiri obstoječe skupine carinskih strokovnjakov (za vzhodno in jugovzhodno kopensko mejo EU 2 (CELBET 2), carinske laboratorije (CLET), zavezujoče tarifne informacije (ZTI) in carinsko sodelovanje IT (ETCIT 16 )) nadaljevale delo, tri od njih pa so začele naslednjo fazo, ki je privedla do morebitnega dolgotrajnega operativnega sodelovanja. Na splošno vse obstoječe skupine strokovnjakov kažejo večjo vključenost in zavezanost sodelujočih držav ter prinašajo konkretne rezultate in učinke. Razvijajo tudi delovne metodologije, ki so koristne za celotno EU.

– E-učenje. S programom Carina 2020 se financira tudi razvoj tečajev e‑učenja o temah, ki so v skupnem interesu, pri katerem sodelujejo carinske uprave in predstavniki trgovine. Tako kot v predhodnih letih so službe Komisije tudi v letu 2019 v modulih učenja še naprej podpirale zlasti izvajanje carinskega zakonika Unije. Skupno je portfelj e‑učenja EU ob koncu leta 2019 vključeval več kot 30 tečajev e‑učenja na področju carin. Do konca leta 2019 je bil ta celotni portfelj e‑učenja EU obnovljen v vsebinsko posodobljeni in tehnično inovativni obliki (ki omogoča tudi uporabo na mobilnih napravah).

– Razvoj/usposabljanje osebja na osnovi kompetenc. S programom Carina 2020 so se nacionalne carinske uprave še naprej podpirale z nacionalnim izvajanjem in/ali uvajanjem razvoja in usposabljanja osebja na osnovi kompetenc na podlagi kompetenčnega okvira za carinske organe EU 17 , in sicer z vrsto skupnih dogodkov usposabljanja in/ali dogodkov usposabljanja za posamezne države v letih 2018 in 2019. Poleg tega je Evropska komisija v letu 2019 uvedla nagrado za carinske študijske programe in jo podelila sedmim univerzam za njihove carinske programe na ravni diplomskega/magistrskega študija, s čimer je priznala njihovo vodilno vlogo pri izboljševanju uspešnosti in strokovnosti carinskih služb. Tako kot leta 2018 se je tudi v celotnem letu 2019 zagotavljala izmenjava/razvoj strokovnega znanja med državami, npr. v obliki skupnih učnih dogodkov. V letu 2019 so bili preizkušeni tudi inovativni formati skupnega razvoja znanja in/ali izmenjave, kot so spletni seminarji EU za usposabljanje, e-knjige in nanoučenje. To so temelji za nadaljnje okrepljeno strukturirano sodelovanje na področju usposabljanja carinskih organov EU v prihodnjih letih. Leta 2019 se je v okviru priprav na izstop Združenega kraljestva iz EU zagotavljala posebna podpora EU za usposabljanje, na primer z razvojem hitrih programov izpopolnjevanja in vstopanja 18   v programe usposabljanja carinskih organov, namenjenih uporabi v nacionalnih upravah.

Službe Komisije so še naprej sodelovale z državami članicami na več področjih za izkoriščanje inovacij in novih tehnologij, da bi carini pomagale pri njenih nalogah, hkrati pa olajševale trgovino. V zvezi s tem so še posebno pomembne naslednje dejavnosti:

(a) Enotno okence

Komisija se je v zadnjih letih intenzivno ukvarjala z razvojem pobud o enotnem okencu, da bi izkoristila celoten potencial sodelovanja med carino in drugimi organi.

Enotno okence bi gospodarskim subjektom omogočilo, da izpolnijo vse regulativne zahteve v zvezi z uvozom s standardizirano predložitvijo podatkov več prejemnikom prek enotne vstopne točke. Čeprav, kot je navedeno zgoraj, carina poleg izvrševanja carinske zakonodaje na mejah EU izvršuje več kot 60 aktov necarinske zakonodaje EU, pa morajo gospodarski subjekti v postopku carinjenja necarinske formalnosti opraviti ločeno in v nekaterih primerih na papirju.

Razvoj okolja enotnega okenca EU za carino je bil zapleten zlasti zaradi sodelovanja številnih organov ter številnosti njihovih postopkov in informacijskih sistemov v državah članicah EU.

Delo je vključevalo dva sklopa:

·razvoj centralnega elektronskega sistema, kar pomeni tesno sodelovanje carinskih služb Komisije z drugimi zadevnimi službami Komisije (za kmetijstvo, podnebne spremembe, okolje, delovna mesta in rast, notranje zadeve, ribištvo, trgovino in zdravje). Leta 2014 je bil vzpostavljen pilotni sistem, poznan kot sistem enotnega okenca EU za izmenjavo potrdil, da bi se omogočilo samodejno preverjanje sanitarnih in fitosanitarnih potrdil, ki je najprej vključeval izmenjavo potrdil med petimi državami članicami, ki so sodelovale prostovoljno. Na začetku leta 2017 je bil projekt razširjen, da so se vključila nova potrdila in izboljšalo splošno delovanje. Poleg tega je bil projekt razširjen na več držav članic, tako da jih je do konca leta 2018 v njem sodelovalo devet. Do konca leta 2020 naj bi platforma podpirala osem potrdil;

·pripravo zakonodajnega predloga za ureditev okolja enotnega okenca EU za carino. Oktobra 2018 je bilo na javnem posvetovanju prejetih 382 odzivov gospodarskih subjektov, javnih organov, akademskih krogov in predstavnikov drugih organizacij iz 25 držav članic. Več kot 80 % anketirancev je neposredno sodelovalo v carinskih operacijah in je zato zagotovilo dragocene poslovne vpoglede v zaznane koristi okolja z enotnim okencem EU za carino ter opredelilo nadaljnje ukrepe za okrepitev olajševanja trgovine. Ocena učinka in osnutek pravnega svežnja sta leta 2019 napredovala.

(b) Druge inovativne tehnološke rešitve

-Podatkovna analitika

Komisija je v zadnjih dveh letih razvila metode in orodja za analizo podatkov, da bi v celoti izkoristila razpoložljive carinske podatke za krepitev carinske unije. Evropsko računsko sodišče in Evropski parlament sta izdala priporočila na tem področju.

Glavni razpoložljivi vir podatkov je sistem Nadzor, ki spremlja uvoz in izvoz določenega blaga na skupni trg Unije oziroma z njega. Sistem nadzora spremlja vse uvoženo blago in od 1. aprila 2020 tudi vse izvoženo blago. Nadzorni podatki se pridobijo iz uvoznih in izvoznih carinskih deklaracij, ki jih upravljajo sistemi držav članic za obdelavo carinskih deklaracij. Trenutno nadzorna podatkovna zbirka vsebuje več kot 2,6 milijarde evidenc standardnih deklaracij in s tem zagotavlja velikanski vir informacij za namene analize.

Komisija je vzporedno z razvojem novih analitičnih orodij IT okrepila zmogljivost ad hoc analize nadzornih podatkov za spremljanje skladnosti s carinsko zakonodajo in zakonodajo, povezano s carino, podporo razvoju politike in zagotavljanje trgovinskih podatkov več uporabnikom v Komisiji.

Službe Komisije so leta 2019 izvedle pilotni projekt o skupni analizi zmogljivosti, ki je pokazal pomembnost analize trgovinskih vzorcev pri izboljšanju odkrivanja področij tveganja. Trenutno ustvarjajo orodja za analizo podatkov, ki izvajajo samodejno analizo, ki hkrati zajema vse podatke in številne parametre. Pripravljeno je bilo tudi osnovno delo za orodja, ki proaktivno spremljajo skladnost carinskih deklaracij s carinsko zakonodajo in tako zagotavljajo enotno izvajanje tarif Unije.

-Veriženje podatkovnih blokov

 Službe Komisije za obdavčenje in carino so si leta 2018 še naprej prizadevale raziskati možno uporabo tehnologije veriženja blokov v okviru politik e-carine in davčnih politik. Zlasti so maja 2018 na Malti organizirale delavnico, financirano iz programa Carina 2020, na kateri so bile zastopane carinske in davčne skupnosti držav članic, da bi delile svoje razumevanje te tehnologije in načrte zanjo. Delavnica je bila uspešna in se je končala s sklepom, da veriženje podatkovnih blokov ni čudežna rešitev, vendar si zasluži, da ga javni organi preučijo ter si olajšajo uresničevanje ciljev in podprejo sodelovanje z gospodarskimi subjekti. Službe Komisije še naprej raziskujejo, ali bi bilo treba veriženje podatkovnih blokov upoštevati pri oblikovanju novih politik in vseevropskih sistemov. Pomembno merilo je preizkus, ali ga je mogoče v državah članicah realno uporabiti in upravljati. Samo s tem zagotovilom si je mogoče v sodelovanju z vsemi deležniki razumno prizadevati za priložnosti in resnične projekte.

(a) Elektronski sistemi carinskega zakonika Unije

Pomemben element dela na področju optimizacije carinskih elektronskih sistemov v zadnjih nekaj letih je bilo dokončanje 17 elektronskih sistemov, ki jih je treba nadgraditi ali uvesti v skladu s carinskim zakonikom Unije. To delo je vključevalo več komponent, navedenih v nadaljevanju.

– Načrtovanje za razvoj sistemov  

V skladu s carinskim zakonikom Unije mora Komisija v delovnem programu določiti načrtovanje za razvoj in uvajanje elektronskih sistemov, ki so določeni v zakoniku.  Komisija je decembra 2019 sprejela revidirano različico delovnega programa 19 . Ta revizija je bila v skladu z revizijo zakonika na začetku leta 2019 20 , da bi se omogočilo več časa za dokončanje elektronskih sistemov iz zakonika. Izkazalo se je, da iz več razlogov ni mogoče dokončati vseh 17 sistemov do prej določenega roka (leta 2020), zato se je v okviru revizije zakonika obdobje za dokončanje nekaterih sistemov dejansko podaljšalo do leta 2025. Zato revidirani delovni program, ki je bil pripravljen v tesnem posvetovanju z državami članicami, določa načrtovanje za dokončanje različnih komponent in stopenj sistemov do leta 2025. Njegov cilj je pragmatičen in realen časovni načrt, v katerem se upoštevajo zlasti medsebojne povezave in odvisnosti med sistemi ter tudi omejitve sredstev v državah članicah.

– Razvoj elektronskih sistemov, določenih na podlagi carinskega zakonika Unije

Komisija in države članice so še naprej intenzivno sodelovale, da bi zagotovile uvedbo vseh 17 elektronskih sistemov iz carinskega zakonika Unije v skladu s časovnim razporedom iz revidiranega delovnega programa.

Komisija je decembra 2019 sprejela prvo letno poročilo 21   o dosedanjem napredku pri razvoju elektronskih sistemov od začetka veljavnosti zakonika 1. maja 2016. V poročilu je bilo ugotovljeno, da se sicer Komisija in države članice srečujejo z izzivi pri zagotavljanju popolne uvedbe elektronskih sistemov do zadevnih rokov, vendar je bil dosežen opazen napredek. Uvedenih je bilo šest centralnih sistemov, še dva sistema pa bosta dokončana 31. decembra 2020. Tako bo do konca leta 2020 skupno delovalo osem od štirinajstih vseevropskih sistemov. Preostalih šest vseevropskih projektov, od katerih trije vključujejo pomembne komponente, ki jih morajo dokončati države članice, je na dobri poti, da določeni roki ne bodo zamujeni. Države članice morajo nadgradnjo svojih treh nacionalnih sistemov dokončati do leta 2022, razen izvozne komponente nacionalnega sistema posebnih postopkov, ki je tesno povezana z vseevropskim avtomatiziranim izvoznim sistemom, zato bi jo bilo treba uvesti hkrati z njim.

Skratka, sistemi, ki morajo biti dokončani v obdobju 2020–2025, so večinoma na dobri poti v skladu z načrtovanjem projektov, opredeljenih v delovnem programu. Nekaj tveganj zamud in zapletenih prehodov je povezanih z omejitvami v smislu razpoložljivosti potrebnih finančnih sredstev (zlasti glede na razpoložljivi proračun v naslednjem večletnem finančnem okviru), strokovnega znanja in zavez na ravni EU in držav članic. Tveganja so povečana zaradi zapletenosti medsebojnih odvisnosti med nacionalnimi in vseevropskimi komponentami ter zaradi številnih vpletenih deležnikov. 

Vendar bo popolna uporaba za namene podatkovne analitike mogoča šele, ko bodo države članice dokončale uvedbo svojih nadgrajenih sistemov uvoza in izvoza ter bodo zato lahko namesto trenutnih 16F podatkovnih elementov zagotovile 41 podatkovnih elementov, vključno zlasti z več informacijami o gospodarskih subjektih.

Za delo na področju podatkovne analitike sta še posebno pomembna elektronska sistema Nadzor 3 in Nadzor uvoza 2 (ICS2). Platforma za analizo podatkov in poročanje Nadzor 3, ki uporablja podatke o trgovini na ravni EU (uvoz in izvoz), ki jih vsak dan zagotavljajo nacionalni carinski organi, je bila uspešno uvedena oktobra 2018. Trenutno potekata dva projekta za analizo podatkov: analiza trgovinskih tokov za spremljanje trgovinskih tokov in sprememb trgovinskih tokov ter preverjanje verodostojnosti za obravnavo napačnih vrednosti, vnesenih v deklaracije. Vendar bo popolna uporaba za namene podatkovne analitike mogoča šele, ko bodo države članice dokončale uvedbo svojih nadgrajenih sistemov uvoza in izvoza ter bodo zato lahko namesto trenutnih 16 podatkovnih elementov zagotovile 41 podatkovnih elementov, vključno zlasti z več informacijami o gospodarskih subjektih. Kar zadeva ICS2, ki zbira predhodne elektronske podatke o vsem blagu in pošiljkah pred njihovim prihodom na carinsko območje Unije, so službe Komisije končale pripravljalno delo na področju analitičnih zmogljivosti za varnost in zaščito. Državam članicam bo predloženo v odobritev v četrtem četrtletju leta 2020 (za več informacij o ICS2 glej oddelek 8 („Izkoriščanje carinske unije za izboljšanje varnosti EU“)).

(b) Delo v zvezi z elektronskimi sistemi, ki niso povezani s carinskim zakonikom Unije

Od precejšnjega števila drugih zaključenih ali sedanjih projektov IT so zlasti pomembni naslednji:

-Informacijski sistemi za podporo tarifni uvrstitvi

Ko je blago prijavljeno carini v Evropski uniji, ga je treba uvrstiti v skladu s kombinirano nomenklaturo (KN) ali katero koli drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na njej. Tarifna podštevilka KN, navedena v deklaracijah za uvoženo in izvoženo blago, določa, katera stopnja carine se uporablja ali kateri netarifni ukrepi se uporabljajo in kako se blago obravnava za statistične namene ali druge politike Evropske unije. Novo razviti informacijski sistem o tarifni uvrstitvi, ki deluje od 1. julija 2019, zagotavlja enotno platformo, na kateri so na voljo vse informacije, povezane z uvrstitvijo, za pomoč uvoznikom. Med temi informacije so:

·sklepi odborov za carinski zakonik;

·uredbe o uvrstitvi;

·sodbe Sodišča Evropskih skupnosti;

·kombinirana nomenklatura (KN) in pojasnjevalne opombe KN;

·informacije TARIC.

Informacijski sistem o tarifni uvrstitvi prispeva k pravilni uvrstitvi blaga in s tem k pravilnemu pobiranju carin.

-COPIS (sistem za boj proti ponarejanju in piratstvu)

Nadaljevalo se je delo v zvezi z izboljšavami sistema COPIS, ki imetnikom pravic omogoča, da zaprosijo za posredovanje carine, da sprejme ukrepe proti blagu, ki krši nekatere pravice intelektualne lastnine. Dejavnosti v zadnjih dveh letih so vključevale delo, katerega cilj je gospodarskim subjektom omogočiti elektronsko oddajo vlog prek podatkovne zbirke na področju kazenskega pregona, ki jo ureja Urad Evropske unije za intelektualno lastnino. Po analizi se je začelo delo v zvezi z razvojem portala EU o pravicah intelektualne lastnine za trgovce, da bi se jim olajšalo oddajanje in upravljanje vseh vlog.

-Carinski sistem za obvladovanje tveganja 2 (CRMS 2)

Cilj projekta CRMS2 je preoblikovati sistem CRMS, ki je bil ustvarjen leta 2005, da bi se povečala jasnost različnih funkcij, ki jih je treba izpolniti. Službe Komisije ga razvijajo na podlagi dokumenta o poslovnem načrtu (2016) in dokumenta o viziji (2018), ki so ga sprejele države članice. Začetna faza in faza priprave sta zaključeni, trenutno pa poteka gradnja.

-Uspešnost carinske unije – informacijski sistem za upravljanje (CUP-MIS)

Danes CUP sistematično ocenjuje uspešnost carinskih organov držav članic na podlagi strateških in političnih ciljev. Vzpostavitev informacijskega sistema za zbiranje, obdelavo, potrjevanje in sporočanje podatkov, pomembnih za carino, bi podprla izboljšanje delovanja carinske unije EU z ocenjevanjem uspešnosti, učinkovitosti in enotnosti carinskih dejavnosti in operacij. Razvoj takega sistema se je v službah Komisije začel leta 2018 in še poteka.

-Inteligentne in varne trgovinske poti

Projekt Inteligentne in varne trgovinske poti je pilotni projekt več držav članic EU ter carine Kitajske in Hongkonga, katerega namen je okrepiti varnost neprekinjene dobavne verige in olajševati trgovino sodelujočim gospodarskim subjektom po pomorskih, zračnih in železniških trgovskih poteh med sodelujočimi državami. Delo se je nadaljevalo zlasti z razvojem poslovnega načrta in dokumenta o viziji, vključno z modeli poslovnih procesov za zunanjo in notranjo izmenjavo podatkov v EU za pomorsko samodejno izmenjavo podatkov. Za vsak razvoj, ki presega status pilotnega projekta, bi bila potrebna posebna pravna podlaga in avtomatizacija izmenjave podatkov.

(c) Dolgoročna strategija na področju informacijske tehnologije za carino

Komisija in države članice si delijo cilj učinkovitega izvajanja projektov carinskih informacijskih sistemov v skladu z nacionalnimi proračunskimi prednostnimi nalogami. V ta namen se sprejemajo aktivni ukrepi, da bi se preprečilo podvajanje prizadevanj deležnikov pri razvoju elektronskih sistemov za carino. Zaradi obsega nadgradenj obstoječih sistemov in ustvarjanja novih informacijskih sistemov, potrebnih za izvajanje carinskega zakonika Unije, se krepi potreba, da Komisija in države članice stroškovno učinkoviti dodelijo sredstva.

V skladu s sklepi Sveta iz julija 2017 22 je Komisija aprila 2018 sestavila poglobljeno poročilo o dolgoročni strategiji na področju informacijske tehnologije za carinske sisteme 23 . Poročilo je odziv na zahtevo Sveta po razmisleku o stalni strukturi za upravljanje carinskih projektov na področju informacijske tehnologije, hkrati pa je v njem poudarjena trenutna prednostna naloga nadaljevanja izvajanja zakonika in doseganja večje učinkovitosti z bolj poglobljenim sodelovanjem med državami članicami in s Komisijo EU.

Svet EU je leta 2018 24 na podlagi poročila Komisije sprejel nadaljnje sklepe, v katerih je pozval Komisijo in države članice, naj v sodelovanju z ustreznimi deležniki raziščejo nove pristope k razvoju in delovanju prihodnjih carinskih informacijskih sistemov. Posledično je Komisija leta 2018 ustanovila skupino strokovnjakov za nove pristope k razvoju in upravljanju carinskih informacijskih sistemov (ETCIT), v kateri sodeluje 13 držav članic 25 pod vodstvom Estonije. Glavni cilj ETCIT je raziskati, kako bi bilo mogoče v prihodnosti razviti in uporabljali carinske informacijske sisteme, zlasti z analizo stroškov in koristi novih pristopov, obravnavo pilotnih projektov, pripravo smernic za izboljšanje veljavne zakonodaje in upravljanja ter priporočil za javno naročanje in financiranje prihodnjih pobud. Dejavnosti ETCIT so se začele oktobra 2018 s sodelovanjem več kot 25 strokovnjakov, delo pa se še nadaljuje.

Izzivi e-trgovanja za carine so že dobro znani. Količina v EU uvoženega blaga nizke vrednosti se vsako leto poveča za 10–15 %. Carina mora poleg izvajanja učinkovitega nadzora za boj proti goljufijam kot prednostne naloge in pobiranja ustreznih dajatev za blago ob uvozu hkrati podpirati in olajševati razvoj te oblike trgovine, ki podjetjem in državljanom prinaša velike koristi.

– Sveženj o DDV za e‑trgovanje. Službe Komisije so na dobri poti pri pripravljalnem delu za izvajanje svežnja o DDV za e‑trgovanje 26 . Predlogi Komisije za preložitev začetka uporabe svežnja o DDV za e‑trgovanje za šest mesecev na 1. julij 2021 so bili 24. junija 2020 potrjeni v skupnem stališču Sveta.

Na carinski strani se vzpostavlja učinkovit in skladen regulativni okvir EU, da se zagotovi pobiranje DDV in carin za proračune držav članic in EU. O potrebnih prilagoditvah okvira carinskega zakonika Unije, vključno s tistimi, ki so podlaga za razvoj informacijske tehnologije, se je v letih 2018 in 2019 temeljito razpravljalo z ustreznimi deležniki, vse pa bi morale biti sprejete do konca leta 2020.

Povezane informacijske dejavnosti so bile razdeljene na šest poslovnih primerov. Podrobno načrtovanje je bilo maja 2018 vključeno v glavni načrt na področju informacijske tehnologije.

Ključ do uspeha je tesno sodelovanje carinskih in davčnih uprav v državah članicah. Poslovna skupnost vlaga velik trud v priprave na izvajanje svežnja o DDV. O pravnih osnutkih so bila opravljena posvetovanja z ustreznimi deležniki, ki so vključeni tudi v tekoče tehnične razprave o pojasnjevalnih opombah in smernicah na strani DDV in carine.

– Poštne storitve. Poleg tega Komisija in države članice intenzivno sodelujejo s poštnimi izvajalci in izvajalci hitrih kurirskih storitev v EU za zagotovitev, da bi od leta 2021 za blago v poštnih in hitrih pošiljkah, ki se prevažajo z letalskim prevozom, pred natovarjanjem tega blaga zagotovili minimalni nabor predhodnih informacij o tovoru.  To bo mogoče zaradi uvedbe prve izdaje Sistema nadzora uvoza 2 (ICS2) od 15. marca 2021 – glej spodaj.

(a) Sistem nadzora uvoza

– Varnost letalskega tovornega prometa. ISC2 je obsežen sistem, ki krepi carinski program varnosti in zaščite pred prihodom. Zagotovil bo novo platformo za zbiranje predhodnih elektronskih podatkov o vsem blagu in pošiljkah pred njihovim prihodom na carinsko območje Unije, in to iz različnih trgovinskih virov. Službe Komisije so do konca leta 2019 skoraj končale gradnjo dveh osrednjih komponent sistema ICS2 (skupni vmesnik trgovca in skupni repozitorij), razvoj in preskušanje pa še potekata, pri čemer naj bi prva izdaja sistema (hitre letalske in poštne pošiljke) izšla 15. marca 2021.

Komisija se je v okviru operacionalizacije te prve izdaje v zadnjih nekaj letih s carinskimi organi držav članic ter v tesnem sodelovanju z nacionalnimi organi za notranjo varnost in varovanje civilnega letalstva dogovorila o sklopu skupnih meril tveganja in standardov za analizo tveganja varnosti letalskega tovornega prometa pred natovarjanjem. Izvedbeni sklep Komisije o določitvi teh meril, ki ga bodo podpirale skupne operativne smernice, je bil pripravljen za sprejetje v drugi polovici leta 2020.

– Pravne spremembe. Komisija in države članice so napredovale tudi pri potrebnih spremembah pravne podlage v skladu s carinskim zakonikom Unije, ki so povezane s sistemom ICS2, pri čemer se sprejema dogovor o večini pravnih določb za zahteve za nove predhodne informacije o tovoru, preoblikovani skupni analiz tveganja in samem sistemu ICS2, ustrezni izvedbeni in delegirani akti pa naj bi bili sprejeti v letu 2020.

– Izboljšave podatkov. Vzporedno je bilo izvedeno podrobno delo in dosežen napredek pri uvajanju obsežnih novih tokov boljših podatkov v okviru Izdaje 2 ICS2, kar bo pomenilo zbiranje celotnega sklopa informacij pred prihodom za vse blago v zračnem prometu.

– Zmogljivosti podatkovne analitike. V okviru priprav na Izdajo 2 se je pripravljala izdelava analitične zmogljivosti za varnost in zaščito ICS2, ki jo bodo morale države članice odobriti v četrtem četrtletju leta 2020. Analitična zmogljivost za varnost in zaščito ICS2 bo v primeru dogovora državam članicam omogočila skupno analizo obsežnih tokov predhodnih podatkov o tovoru, zbranih na ravni EU, za izdajanje signalov o operativnih varnostnih in zaščitnih grožnjah v realnem času, medtem ko se blago premika po dobavni verigi (za vse načine prevoza – zračni, pomorski, cestni, železniški). Ker bo analitična zmogljivost vključena v potek dela na področju komunikacij ICS2 in kontrolne operacije na podlagi carinskega tveganja na zunanji meji (pošiljanje signalov državam članicam skupaj z zadevno deklaracijo), se bodo rezultati analize tveganja in kontrol sistematično pošiljali nazaj za vsak primer, kar bo carinskim strokovnjakom omogočalo ocenjevanje in nenehno izboljševanje ciljne obravnave. Ta zmogljivost bo Komisiji tudi pomagala, da v okviru svojih pristojnosti v skupnem okviru za obvladovanje tveganj prispeva k oblikovanju skupnih prednostnih projektov, kot so ukrepi na skupnih prednostnih področjih nadzora, odzivanje na krize ali podpora vrednotenju carinske politike. Z državami članicami že potekata pilotni projekt in pripravljalno delo za ustanovitev delujoče skupine strokovnjakov držav članic za razvoj in izkoriščanje zmogljivosti.

(b) Sodelovanje z drugimi organi za varnost in upravljanje meja

– Smernice o carinskem sodelovanju z mejnimi policisti. Službe Komisije so decembra 2018 izdale nove smernice o nadaljnjem razvoju sodelovanja med carino in mejnimi policisti. Namen smernic je okrepiti pomen in strateško razsežnost sodelovanja, opredeliti inovativne in trajnostne rešitve za skupno upravljanje meja ter zagotoviti tesno sodelovanje na vseh ravneh obeh organov. Zajeta področja so celovita in vključujejo sinhronizirane kontrole ter skupne operacije, skupno načrtovanje infrastrukture in javnega naročanja, uporabo opreme, usposabljanje, izmenjavo informacij, analizo tveganja in preiskave.

– Okrepitev carinskega sodelovanja in interoperabilnost sistemov z organi za varnost in upravljanje meja. EU je leta 2019 uvedla nova pravila o interoperabilnosti obsežnih informacijskih sistemov EU na področju pravosodja in notranjih zadev. Trenutno se razvija okvir interoperabilnosti v zvezi z informacijskimi sistemi za upravljanje varnosti, meja in migracij 27 . Poleg tega je strokovna skupina strokovnjakov za varnost, upravljanje meja in carino, ki jo je sklicala Komisija, končala predhodno oceno interoperabilnosti sistemov za varnost in upravljanje meja s carinskimi sistemi na področju varnosti in ocene varnostnega tveganja ter ugotovitve februarja 2019 predstavila Stalnemu odboru Sveta za operativno sodelovanje na področju notranje varnosti (COSI). V poročilu o oceni je bila priporočena študija izvedljivosti, da bi se poglobljeno proučile povezave med schengenskim informacijskim sistemom (SIS), podatki Europola in carinskim sistemom nadzora uvoza 2 (ICS2). Opredeljene so bile tudi morebitne ovire, težave in omejitve na operativnem, tehničnem in pravnem področju, ki bi jih bilo treba proučiti v študiji.

V poročilu je tudi priporočilo, naj se pozneje v ločenem projektu oceni interoperabilnost drugih morebiti pomembnih carinskih sistemov s podatki SIS in Europola. V tem okviru se je uporaba interoperabilnosti podatkov ICS2 in podatkov v PNR, EURODAC, VIS, SVI in ETIAS štela kot zelo omejena. Poleg tega je v poročilu tudi priporočeno, da bi bilo treba vzporedno opraviti razprave o politiki, da bi se preučili pogoji, pod katerimi bi se lahko drugim organom kazenskega pregona na ustrezno utemeljeni podlagi za vsak primer posebej odobril dostop do podatkov ICS2 v preiskovalne namene.

– Varnostna unija: v začetku leta 2018 se je globinska analiza varnostne unije EU osredotočila na vlogo carine v boju proti organiziranemu kriminalu in poudarila potrebo po priznanju carine kot enakovrednega partnerja, ki zahteva dejavno sodelovanje z organi kazenskega pregona.

– EU SOCTA: službe Komisije v okviru članstva v svetovalni skupini EU za oceno ogroženosti zaradi hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (EU SOCTA) dejavno prispevajo k boljšemu vključevanju carin v oceno ogroženosti zaradi hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala EU. To je prvi korak v ciklu politike EU za spopadanje z organiziranim in hudim mednarodnim kriminalom/EMPACT (Evropska večdisciplinarna platforma proti grožnjam kriminala).

Sodelovanje z Europolom: Komisija je maja 2018 pisala tistim državam članicam, ki v Europolu še nimajo uradnika za zvezo ali nimajo dostopa do mrežne aplikacije za varno izmenjavo informacij (SIENA). V dopisu je opozorila, da je treba izkoristiti potencial za tesno sodelovanje med carinskimi organi, policijo in drugimi službami kazenskega pregona.

Komisija je pristojna za pogajanja o mednarodnih sporazumih, ki zajemajo carinska vprašanja, in zagotavljanje njihovega izvajanja, in sicer ne glede na to, ali so to posebni sporazumi, kot so sporazumi o carinskem sodelovanju in medsebojni upravni pomoči (CCMAA), ali širši sporazumi, ki vsebujejo carinske elemente, kot so sporazumi o prosti trgovini, včasih znani kot sporazumi o gospodarskem partnerstvu. Na tem področju se je v letih 2018 in 2019 nadaljevalo intenzivno delo. Splošni cilj je olajševati zakonito trgovino, hkrati pa zagotavljati učinkovite in uspešne kontrole za boj proti nezakoniti trgovini in goljufijam.

– Tranzit. Službe Komisije so v imenu EU prispevale k delu na področju pravnega okvira za mednarodni carinski tranzitni postopek TIR, dogovor o katerem je bil po desetletju pripravljalnega dela in zahtevnih mednarodnih pogajanj oktobra 2019 dosežen na Ekonomski komisiji Združenih narodov za Evropo (UN/ECE)  28 . Delo bo utrlo pravno pot za elektronski carinski tranzitni postopek TIR ter Konvencijo TIR uskladilo s potrebami podjetij in carinsko politiko EU. Njegovo formalno sprejetje je predvideno v začetku leta 2020.

– Sporazumi o carinskih varnostnih ukrepih z Norveško in Švico. Razprave o spremembah teh sporazumov so se začele leta 2019, da bi se zagotovila enakovrednost varnostnih ukrepov na zunanjih mejah na podlagi okrepljenega okvira obvladovanja tveganj v skladu s carinskim zakonikom Unije, spremembe pa bi morale začeti veljati z uvedbo sistema ICS2 marca 2021.

– Konvencija o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu (Konvencija PEM). Leta 2019 je bil po večletnih pogajanjih s pogodbenicami Konvencije PEM dosežen dogovor o vrsti revidiranih pravil o poreklu. Svet je sprejel sklep o stališču, ki se bo v imenu Evropske unije sprejel v skupnem odboru, ustanovljenem z regionalno konvencijo, in odobril nova pravila. Revidirana pravila o poreklu iz regionalne konvencije določajo sodobna in trgovini prijazna pravila, ki bodo omogočila večje in boljše možnosti za regionalno povezovanje prek meja EU, s čimer bodo olajševala trgovinske tokove in dobavne verige, hkrati pa koristila podjetjem in potrošnikom v EU. Revidirana pravila se bodo pri pogodbenicah, ki so to pripravljene storiti, uporabljala na prehodni podlagi. S panevro-mediteranskimi pravili o poreklu se danes ureja približno 60 % preferencialne trgovine EU.

– Izvajanje trgovinskega in carinskega poglavja evro-sredozemskih pridružitvenih sporazumov. Službe Komisije so s svojimi partnerji (Alžirijo, Egiptom, Jordanijo, Libanonom, Marokom, Tunizijo in Palestino) prispevale tudi k izvajanju trgovinskega in carinskega poglavja evro-sredozemskih pridružitvenih sporazumov in dejavno sodelovale v ustreznih pododborih, ki so se redno srečevali.

– Sporazum med EU in Marokom. Ta sporazum o spremembi protokolov 1 in 4 k pridružitvenemu sporazumu med EU in Marokom je začel veljati 19. julija 2019, z njim pa so bili tarifni preferenciali, odobreni maroškim proizvodom, razširjeni na izdelke s poreklom iz Zahodne Sahare. Svet je leta 2020 sprejel mandat o načinih izmenjave informacij z Marokom za oceno učinka zgoraj navedenega sporazuma.

Izvajanje stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov z državami Zahodnega Balkana: pomoč državam kandidatkam za pristop. Stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi poleg dvostranskih sporazumov o prosti trgovini predvidevajo tesno regionalno in dvostransko sodelovanje. Med uporabljenimi orodji so sodelovanje zadevnih držav s Srednjeevropskim sporazumom o prosti trgovini, sodelovanje v programu Carina 2020 in zagotavljanje pomoči državam pri posodobitvi carinske službe. Črna gora in Srbija si prizadevata za uskladitev z referenčnimi merili iz poglavja 29. Carinski pravni red je bil pred letošnjo odločitvijo o začetku pristopnih pogajanj predstavljen Albaniji in Severni Makedoniji. Komisija je leta 2019 izdala mnenje o vlogi za članstvo Bosne in Hercegovine in istega leta izvedla prvo misijo za spremljanje carin v Prištini.

– Carinska unija EU in Turčije. Stališče Sveta o možni posodobitvi carinske unije ostaja nespremenjeno, kar pomeni, da ni bilo mogoče doseči napredka pri morebitni reviziji sporazuma. Službe Komisije podrobno spremljajo dodatne dajatve in zahtevo po predložitvi dodatnih dokazil o poreklu, ki jih je naložila Turčija in ki ostaja eden od glavnih pomislekov glede pravilnega izvajanja carinske unije EU in Turčije.

– EU-Andora, San Marino in Monako. EU se na podlagi mandata Sveta trenutno pogaja o pridružitvenem sporazumu s Kneževino Andora, Kneževino Monako in Republiko San Marino, pri čemer jim ponuja dostop do notranjega trga EU, ki je primerljiv z dostopom, podeljenim državam Evropskega gospodarskega prostora, ki niso članice EU. Pogajanja, ki so se začela marca 2015, zajemajo vsa tehnična poglavja, povezana s štirimi osnovnimi svoboščinami notranjega trga. Pogajanja v zvezi s prostim pretokom blaga in carinskimi zadevami so v zadnjih letih zelo napredovala in se bodo nadaljevala v letih 2020–2021.

– Vzhodno partnerstvo. Službe Komisije so dejavno prispevale k izvajanju davčnega in carinskega poglavja poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini z Ukrajino, Moldavijo in Gruzijo. Organizirale so carinske pododbore in sodelovale v davčnih pododborih, pri čemer so zagotavljale jasne smernice za uskladitev zakonodaje partnerjev s pravom EU. Z Uzbekistanom in Azerbajdžanom so bila dogovorjena in zaprta carinska poglavja v zvezi s tekočimi pogajanji o sporazumu o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju. Svet je Komisiji leta 2019 podelil mandat za začetek pogajanj o carinskem sodelovanju in medsebojnem upravnem sporazumu z Belorusijo.

Svetovna carinska organizacija. EU (Komisija) in države članice so dejavno sodelovale v razpravah v Svetovni carinski organizaciji (WCO), pri čemer so promovirale standarde carinskega zakonika Unije in drugih politik EU, povezanih s carino. To je zlasti veljalo za celovit pregled revidirane Kjotske konvencije, okvira standardov za čezmejno poslovanje ter digitalne carine in podatkovne analitike. Pomembno vlogo so imele tudi v delovnih organih, kot sta okvir standardov Svetovne carinske organizacije za zaščito in pospeševanje globalne trgovine (SAFE) ter odbor za harmonizirani sistem (HS).

Sporazumi EU o prosti trgovini. Delo se je v letih 2018 in 2019 nadaljevalo, da bi se zagotovila ustrezna pogajanja in izvajanje carinskih vidikov mednarodnih sporazumov EU. Sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko ter sporazum o prosti trgovini med EU in Singapurjem sta začela veljati 1. februarja oziroma 21. novembra 2019. Sporazum o prosti trgovini z Vietnamom je bil podpisan 30. junija 2019. Junija 2019 je bil dosežen tudi politični dogovor o trgovinskem sporazumu z državami Mercosur (Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj). EU je s Slonokoščeno obalo in Gano končala pogajanja o protokolih o pravilih o poreklu kot odskočni deski za sporazume o gospodarskem partnerstvu. Prav tako je končala pogajanja o tehničnih spremembah Protokola o pravilih o poreklu začasnih sporazumov o gospodarskem partnerstvu med EU ter državami vzhodne in južne Afrike ter EU in pacifiškimi državami. Nadaljevala so se pogajanja o sporazumih o prosti trgovini s Čilom, Avstralijo, Novo Zelandijo in Indonezijo. Posodabljanje začasnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu med EU in državami vzhodne in južne Afrike se je začela leta 2018.

Kar zadeva izvajanje, so bile uspešno rešene začetne težave pri izvajanju sporazuma o gospodarskem partnerstvu z Japonsko, ki je ogrožal pravilno uporabo tarifnih preferencialov. Razprave s Korejo o skupnem razumevanju postopkov preverjanja pravil o poreklu so bile dokončane, skupni dogovor pa bo uradno sklenjen leta 2020. O delu za nemoteno izvajanje sporazuma s Kanado, ki se je začel 21. septembra 2017, pozitivno priča četrto srečanje Skupnega odbora za carinsko sodelovanje med EU in Kanado, ki je potekalo 22. junija 2018 v Bruslju. Nato so razprave napredovale k vzajemnemu priznavanju programov pooblaščenih gospodarskih subjektov EU in Kanade. Poleg tega so potekali sestanki skupnih odborov za carinsko sodelovanje v zvezi z drugimi sporazumi o prosti trgovini in sporazumi CCMAA za zagotovitev njihovega učinkovitega izvajanja. Med njimi so bili sestanki s Kitajsko (o pravicah intelektualne lastnine, boju proti goljufijam in varnosti dobavne verige), Hongkongom (o pravicah intelektualne lastnine), Srednjo Ameriko in Kolumbijo - Perujem - Ekvadorjem. V primeru Kitajske je Komisija sprožila ocenjevanje trenutnega sporazuma CCMAA med EU in Kitajsko.

– Dejavnosti spremljanja. Službe Komisije so še naprej spremljale izvajanje pravil o poreklu in postopkov za preferencialne režime, da bi zaščitile finančne interese EU ter zagotovile pravično trgovino med EU in tretjimi državami, ki imajo koristi od preferencialnih režimov. To spremljanje skladnosti pravil o preferencialnem poreklu krepi tudi verodostojnost Unije pri pogajanjih o sporazumih o prosti trgovini.

– Sistem registriranih izvoznikov. Uvajanje tega sistema se je nadaljevalo, pri čemer se je čedalje več upravičencev udeležilo posebnega usposabljanja, ki ga je zagotovila Komisija.

– Zavezujoče informacije o vrednotenju. Nadaljeval se je razmislek o vzpostavitvi sklepov v zvezi z zavezujočimi informacijami na področju carinskega vrednotenja v Uniji, ki temelji na določbah sporazumov STO o carinskem vrednotenju in olajševanju trgovine ter številnih sporazumih o prosti trgovini, ki jih je sklenila EU. Zavezujoče informacije o vrednotenju imajo lahko pomembno vlogo pri olajševanju mednarodne trgovine, saj povečujejo predvidljivost v zvezi z vrednostjo blaga za trgovce, hkrati pa carinskim organom pomagajo pri zagotavljanju učinkovitih in uspešnih kontrol.

IV.SKLEP

Službe Komisije so s tem poročilom izpolnile poziv Sveta v sklepih z dne 25. januarja 2019 o prvem dveletnem poročilu, naj se v naslednjem dveletnem poročilu opišejo spremembe na devetih prednostnih področjih, povezanih z upravljanjem carinske unije.

Priloga: zakonodaja, programi in elektronski sistemi

(a) Zakonodaja, ki jo izvršujejo carinski organi

(1) Carinski zakonik Unije, ki se uporablja od leta 2016, je skupaj z delegiranimi in izvedbenimi akti 29    glavna okvirna zakonodaja, s katero se urejajo carinske deklaracije, postopki in formalnosti v carinski uniji. V skladu z revidirano Kjotsko konvencijo zakonik določa pravila, namenjena večji pravni varnosti in olajševanju trgovine ter boljši zaščiti finančnih in gospodarskih interesov EU in držav članic ter varnosti in zaščite državljanov EU. Njegov cilj je zlasti brezpapirna in popolnoma avtomatizirana carinska unija z novimi in nadgrajenimi medsebojno povezanimi elektronskimi sistemi za dokončanje vseh carinskih formalnosti. Carinski zakonik Unije skupaj z delegiranimi in izvedbenimi akti že deluje učinkovito, vse njegove prednosti pa bodo na voljo po letu 2025, ko bo vzpostavljenih 17 povezanih elektronskih sistemov. Komisija redno razpravlja z državami članicami in poslovnimi združenji, da bi našla rešitve za kakršne koli ugotovljene težave, zato je bilo sprejetih več sprememb zakonodajnega svežnja.

(2) Carinska unija EU vključuje „tranzitne“ dogovore na carinskem območju in s številnimi tretjimi državami. Tranzit je postopek, ki omogoča začasno opustitev dajatev, davkov in ukrepov trgovinske politike, ki se uporabljajo pri uvozu, zaradi česar se lahko formalnosti carinjenja izvedejo na namembnem kraju in ne na vstopu na carinsko območje. Tranzitni postopek, ki se uporablja med državami članicami EU, se uporablja tudi za Andoro in San Marino. V skladu s Konvencijo o skupnem tranzitnem postopku iz leta 1987, kakor je bila spremenjena 30 , obstajajo tranzitni dogovori s štirimi državami Efte (Islandijo, Lihtenštajnom, Norveško in Švico), Srbijo, Severno Makedonijo in Turčijo. Zagotovljen je bil skupni tranzitni postopek z Združenim kraljestvom, saj je Združeno kraljestvo 30. januarja 2019 deponiralo listino o pristopu h Konvenciji. EU ima tudi tranzitne dogovore s skoraj 60 državami, ki so podpisale konvencijo o tranzitnem postopku iz leta 1975 (konvencija TIR ali „Transport Internationaux Routiers“ (mednarodni cestni promet) 31 ).

(3) Začasni uvoz na carinsko območje EU je dovoljen za blago iz približno 70 držav, ki so podpisale Istanbulsko konvencijo Svetovne carinske organizacije (WCO) o začasnem uvozu iz leta 1990 32 .

(4) Carinski organi pri opravljanju raznovrstnih nalog, razen pri pobiranju carin, DDV in trošarin, na mejah EU izvršujejo več kot 60 aktov zakonodaje EU za zaščito državljanov, okolja in celovitosti enotnega trga. Sem spadajo na primer veterinarski, sanitarni, fitosanitarni, kmetijski in okoljski predpisi ter zakonodaja o varnosti in skladnosti proizvodov.

(5) Uredba (ES) št. 515/97 je glavno pravno orodje za boj proti carinskim goljufijam s sodelovanjem in izmenjavo informacij med državami članicami. Informacije se med državami članicami EU izmenjujejo tudi v okviru carinskega sistema za obvladovanje tveganja, in sicer za informacije v zvezi s tveganjem, določene v carinskem zakoniku Unije.

(6) Carinski organi si izmenjujejo informacije z drugimi državami, da bi zagotovili skladnost s carinskimi določbami in popolnost pobiranja prihodkov v okviru dogovorov EU o carinskem sodelovanju z drugimi državami.

(b) Carinski programi

Carinski organi med seboj sodelujejo in si izmenjujejo dobre prakse z uporabo orodij, metodologij in financiranja carinskih akcijskih programov EU. Sodelovanje poteka s skupnimi ukrepi, pa tudi s krepitvijo informacijske zmogljivosti in človeških zmogljivosti.

Sodelovanje med carinskimi organi za zaščito finančnih interesov EU financirata dva akcijska programa EU: programa Carina 2020 in Herkul II/III, in sicer z različnih vidikov, z različnimi orodji in proračuni.

Cilj programa Carina 2020 je podpirati delovanje in posodabljanje carinske unije, da bi se s sodelovanjem med sodelujočimi državami okrepil notranji trg. Več kot [85 %] njegovega proračuna (522 milijonov EUR v tekočih cenah) je namenjenega carinskim elektronskim sistemom, ki zajemajo razvoj, delovanje in vzdrževanje delov teh sistemov v EU. Preostali del proračuna je namenjen sodelovalnim pristopom, in sicer skupnim ukrepom (kot so projektne skupine in skupine strokovnjakov) ter dejavnostim usposabljanja (kot so tečaji usposabljanja in izboljševanje usposobljenosti ljudi).

Program Herkul, ki ga vodi Urad Evropske unije za boj proti goljufijam, ščiti finančne interese EU s podpiranjem ukrepov za boj proti nepravilnostim, goljufijam in korupciji, ki škodijo proračunu EU.

Predlogi za podaljšanje navedenih programov po letu 2020 so vključeni v večletni finančni okvir, ki naj bi bil sprejet konec leta 2020. Cilj prihodnjega carinskega programa je zagotoviti nadaljnji razvoj carinskih elektronskih sistemov in okrepiti operativno sodelovanje na tematski ali geografski osnovi.

(c) Carinski elektronski sistemi

V carinski uniji so bili od njene ustanovitve opravljeni številni koraki digitalne posodobitve. Konec devetdesetih let je prišlo do velikega preboja z uvedbo novega sistema za digitalno obdelavo carinskih tranzitnih postopkov, ki temelji na prvem vseevropskem sistemu izmenjave elektronskih sporočil. Od takrat so bili razviti še številni carinski elektronski sistemi. Danes se skoraj 100 % carinskih deklaracij obravnava digitalno.

Ključna elementa carinske delovne obremenitve na področju IT sta nadgradnja nekaterih obstoječih elektronskih sistemov in razvoj nekaterih novih sistemov za upravljanje vseh carinskih formalnosti v skladu s carinskim zakonikom Unije. Rok za dokončanje skupno 17 nadgrajenih ali novih sistemov je najpozneje do konca leta 2025. Elektronski sistemi obsegajo 14 vseevropskih sistemov (od katerih nekateri vsebujejo vseevropske in nacionalne komponente) ter tri povsem nacionalne sisteme, in sicer:

Vseevropski sistemi

1.Odločbe carinskih organov: namen tega projekta je uskladiti postopke v zvezi z zahtevkom za odločbo carinskih organov, sprejemanjem odločb in upravljanjem odločb po vsej EU.

2.Zavezujoče tarifne informacije (ZTI): vsaka odločitev, s katero se gospodarskemu subjektu zagotovijo informacije o oznaki blaga, ki jo bo carinski organ uporabljal za blago, ki ga želijo gospodarski subjekti uvoziti ali izvoziti, je objavljena v zbirki podatkov ZTI. Cilj tega projekta je nadgraditi vseevropski zavezujoči tarifni sistem v skladu s carinskim zakonikom Unije in njegovimi določbami (npr. spremembe obdobja veljavnosti). Projekt je tesno povezan s sistemom Nadzor 3, opisanim spodaj.

3.Nadgradnja pooblaščenih gospodarskih subjektov: cilj projekta je izboljšati poslovne procese v zvezi z vlogami in dovoljenji pooblaščenega gospodarskega subjekta ob upoštevanju sprememb pravnih določb zakonika.

4.Avtomatizirani izvozni sistem: ta projekt, s katerim se uresničujejo zahteve zakonika za izvoz in izstop, je sestavljen iz dveh komponent: vseevropske (avtomatizirani izvozni sistem) in nacionalne (nadgradnja nacionalnih sistemov izvoza).

5.Nadgradnja novega informacijsko podprtega tranzitnega sistema (NCTS): cilj tega vseevropskega projekta je nadgraditi obstoječi sistem, ki avtomatizira tranzitne postopke in nadzor prehodov, zajetih v postopku mednarodnega prevoza blaga (TIR) znotraj EU.

6.Sistem registriranih izvoznikov (REX): cilj projekta REX je izvajanje sistema, ki bo zagotavljal posodobljene in popolne informacije o registriranih izvoznikih s sedežem v državah nečlanicah EU, ki blago izvažajo v EU na podlagi preferencialnih režimov.

7.Podsistem za registracijo in identifikacijo gospodarskih subjektov 2 (EORI2): cilj tega projekta je nadgraditi obstoječi vseevropski sistem EORI, ki registrira in opredeljuje gospodarske subjekte iz EU in tretjih držav.

8.Upravljanje zavarovanj: cilj tega projekta je zagotoviti učinkovito in uspešno upravljanje različnih vrst zavarovanj. Projekt ima vseevropsko in nacionalno komponento.

9.Informativni listi (INF) za posebne postopke: cilj tega projekta je razviti nov vseevropski sistem za upravno sodelovanje in standardizirano izmenjavo informacij med carinskimi organi v državah članicah.

10.Nadzor 3: cilj tega projekta je nadgradnja sistema Nadzor 2+, da bi se omogočila analizo in sporočanje podatkov o obstoječih in prihodnjih podatkovnih elementih iz deklaracij za izboljšano analizo carinskega tveganja, boj proti goljufijam, oblikovanje politik, tržno analizo, kontrole po carinjenju ter za statistične namene.

11.Nadgradnja sistema nadzora uvoza (ICS2) za krepitev varstva dobavne verige ob vstopu: cilj projekta je vzpostaviti nov vseevropski sistem, ki bo nadomestil obstoječi sistem nadzora uvoza. Glavni cilj je okrepiti zaščito dobavne verige z optimizacijo izmenjave predhodnih informacij o tovoru in odpravljanjem pomanjkljivosti postopkov za varnost in zaščito in/ali kakovosti podatkov za izboljšanje analize tveganja.

12.Centralizirano carinjenje za uvoz: cilj projekta je vzpostaviti vseevropski sistem, ki bo trgovcem omogočal centralizirano vlaganje carinskih deklaracij za uvoz pri eni carinski upravi, medtem ko bo blago fizično predloženo v drugih državah članicah.

13.Dokazilo o statusu Unije: cilj projekta je vzpostaviti nov vseevropski sistem za shranjevanje, upravljanje in pridobivanje elektronskih dokumentov z dokazili o statusu Unije.

14.Enotno upravljanje uporabnikov in digitalni podpis – Neposreden dostop gospodarskih subjektov do evropskih informacijskih sistemov: cilj navedenega projekta je uvesti sistem, ki trgovcem zagotavlja neposreden in usklajen dostop do novih storitev po vsej EU, vključno z osrednjimi storitvami.

Nacionalni sistemi

15.Nadgradnja nacionalnih sistemov uvoza: projekt je namenjen izvajanju vseh zahtev iz zakonika, povezanih z nacionalnim uvozom. Zajema nacionalne sisteme obdelave carinskih deklaracij in druge povezane sisteme.

16.Obvestilo o prihodu, obvestilo o predložitvi in začasna hramba: cilj tega projekta je opredeliti postopke za obvestilo o prihodu prevoznega sredstva, predložitev blaga in deklaracijo za začasno hrambo ter podpirati usklajevanje med državami članicami.

17.Posebni postopki: cilj tega projekta je pospešiti, olajševati in uskladiti posebne postopke po vsej Uniji z zagotavljanjem skupnih modelov poslovnih procesov.

Na dolgem seznamu drugih carinskih elektronskih sistemov, katerih cilj je podpora carinskim organom in/ali olajševanje dela uvoznikov in izvoznikov, so naslednji sistemi, navedeni v tem dokumentu:

TARIC (integrirana tarifa Evropske unije): to je večjezična podatkovna zbirka, ki združuje vse ukrepe v zvezi s carinsko tarifo ter trgovinsko in kmetijsko zakonodajo EU. 

COPIS (informacijski sistem za boj proti ponarejanju in piratstvu): namen tega sistema je okrepiti varstvo pravic intelektualne lastnine z izboljšanjem sodelovanja in izmenjavo informacij med imetniki pravic in carinskimi upravami držav članic ter med vsemi carinskimi uradi držav članic.

Informacijski sistem za boj proti goljufijam (AFIS): ta zaščiteni sistem državam članicam omogoča medsebojno izmenjavo informacij v zvezi s kršitvami carinske zakonodaje in izmenjavo takih informacij s Komisijo.

Elektronski sistem za obvladovanje tveganja: elektronski carinski sistem za obvladovanje tveganja (CRMS) za podporo elektronski izmenjavi informacij o tveganju v realnem času med državami članicami ter med Komisijo in državami članicami povezuje 841 carinskih uradov, vključno z vsemi mednarodnimi pristanišči in letališči, pomembnimi kopenskimi mejnimi prehodi in vsemi nacionalnimi centri za analizo tveganja.

(1)

COM(2016) 813.

(2)

  http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-7585-2017-REV-1/sl/pdf . 

(3)

COM(2018) 524.

(4)

  https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-5650-2019-INIT/sl/pdf .

(5)

Carinsko območje Unije sestavljajo ozemlja držav članic Evropske unije, razen nekaterih ozemelj držav članic, ki so iz zgodovinskih ali geografskih razlogov izključena, ter ozemlje Monaka. V skladu s sporazumom o izstopu med Združenim kraljestvom in EU se carinska zakonodaja EU za Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska ter Kanalske otoke in Otok Man uporablja do konca prehodnega obdobja, za Severno Irsko pa po koncu prehodnega obdobja. Ozemlje suverenih con Združenega kraljestva Akrotiri in Dhekelia na otoku Ciper bo na podlagi sporazuma o izstopu še naprej del carinskega območja Unije.

(6)

Člen 3 Pogodbe o delovanju Evropske unije – PDEU.

(7)

Vir: Generalni direktorat za obdavčenje in carinsko unijo, Evropska komisija – Mreža carinske unije za uspešnost.

(8)

Vir: Generalni direktorat za proračun, Evropska komisija.

(9)

 Vir: poročilo o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov EU: rezultati na mejah EU, 2018. https://ec.europa.eu/taxation_customs/sites/taxation/files/2019-ipr-report.pdf .

(10)

 Mednarodna konvencija Svetovne carinske organizacije o poenostavitvi in uskladitvi carinskih postopkov: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex:21973A0518(01) .

(11)

 Eurostat:  https://ec.europa.eu/eurostat/web/euro-indicators/international-trade . 

(12)

Vir: Generalni direktorat za obdavčenje in carinsko unijo, Evropska komisija – Mreža carinske unije za smotrnost.

(13)

https://ec.europa.eu/info/european-union-and-united-kingdom-forging-new-partnership/eu-uk-withdrawal-agreement_sl.

(14)

  https://ec.europa.eu/info/files/political-declaration_en .

(15)

Posebno poročilo št. 12/2019 – „E-trgovanje: mnogo izzivov v zvezi s pobiranjem DDV in carinskih dajatev še ni bilo odpravljenih“.

(16)

Skupina strokovnjakov za nove pristope k razvijanju in delovanju carinskih informacijskih sistemov.

(17)

https://ec.europa.eu/taxation_customs/eu-training/eu-customs-competency-framework_en.

(18)

V okviru priprav na izstop Združenega kraljestva iz EU; vstopanje se uporablja za ciljno zaposlovanje.

(19)

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/2151 z dne 13. decembra 2019.

(20)

Uredba (EU) 2019/632 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 111, 25.4.2019, str. 54).

(21)

COM(2019) 629 final. V skladu z zgoraj omenjeno revizijo zakonika iz leta 2019 mora Komisija letno poročati o napredku pri izvajanju sistemov.

(22)

Izid zasedanja Sveta, 3572. zasedanje Sveta, Ekonomske in finančne zadeve, Bruselj, 11. julij 2017. Osnutek sklepov Sveta o nadaljnjem razvoju carinskih informacijskih sistemov, 13543/17, Bruselj, 24. oktober 2017.

(23)

Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o strategiji za carinski sistem informacijske tehnologije (COM(2018) 178 final z dne 11. aprila 2018).

(24)

Sklepi Sveta 2018/C 4/02 z dne 6. januarja 2018.

(25)

 Belgija, Češka, Ciper, Francija, Italija, Litva, Malta, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Švedska. 

(26)

 

Direktiva Sveta (EU) 2017/2455 o spremembi Direktive 2006/112/ES;

Uredba Sveta (EU) 2017/2454 o spremembi Uredbe (EU) št. 904/2010;

Izvedbena uredba Sveta (EU) 2017/2459 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 282/2011.

(27)

Schengenski informacijski sistem (SIS), Europolov informacijski sistem (EIS), sistema vstopa/izstopa (SVI), vizumski informacijski sistem (VIS), evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS), podatkovna zbirka prstnih odtisov European Dactyloscopy (EURODAC), evropski informacijski sistem kazenskih evidenc za državljane tretjih držav (ECRIS-TCN).

(28)

  https://www.unece.org/trans/bcf/etir/welcome.html .

(29)

https://ec.europa.eu/taxation_customs/business/union-customs-code/ucc-legislation_en.

(30)

 Sklep št. 1/2016 Skupnega odbora EU-EFTA za skupni tranzit z dne 28. aprila 2016 o spremembi Konvencije z dne 20. maja 1987 o skupnem tranzitnem postopku [2016/858].

(31)

 http://www.unece.org/tir/system/history/tir-history.html.

(32)

 http://ec.europa.eu/world/agreements/prepareCreateTreatiesWorkspace/treatiesGeneralData.do?redirect=true&treatyId=533.