EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 15.12.2020

COM(2020) 824 final

2020/0360(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 347/2013

{SEC(2020) 431 final} - {SWD(2020) 346 final} - {SWD(2020) 347 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Leta 2013 je bil vzpostavljen nov okvir za načrtovanje čezmejne energetske infrastrukture. Njegov namen je bil posodobiti in razširiti evropsko energetsko infrastrukturo ter tako ponuditi rešitev za razdrobljene povezovalne vode med državami članicami, odpraviti ločenost držav članic od plinskega in električnega omrežja, omogočiti varnejšo in bolj raznoliko oskrbo Unije z energijo, njene vire in trase ter okrepiti vključevanje obnovljivih virov energije. Uredba o TEN-E je Uniji omogočila, da je dosegla svoje osrednje cilje energetske politike z določitvijo pravil za določitev in pravočasno pripravo projektov skupnega interesa (PCI), ki bodo zagotovili interoperabilnost vseevropskih energetskih omrežij, delovanje notranjega trga energije, zanesljivo oskrbo z energijo in vključitev oblik energije iz obnovljivih virov. Od držav članic zahteva tudi racionalizacijo postopkov za izdajo dovoljenj za projekte skupnega interesa ter določa regulativno pomoč, določa pravila in smernice za čezmejno razporeditev stroškov in s tveganji povezane pobude v zvezi s projekti skupnega interesa (PCI) ter pogoje za dostop do financiranja iz instrumenta za povezovanje Evrope (CEF).

Predsednica Komisije je evropski zeleni dogovor določila za najpomembnejšo prednostno nalogo, katere cilj je preobraziti Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim in konkurenčnim gospodarstvom, ki učinkovito izkorišča vire. Z načrtom za uresničitev podnebnih ciljev 1 , ki ga je predlagala Komisija, je Evropa stopila na trajnostno pot za uresničitev teh ciljev in dosego podnebne nevtralnosti do leta 2050. V zelenem dogovoru je nadalje poudarjeno, da bodo neizogibne podnebne spremembe kljub prizadevanjem za njihovo ublažitev močno vplivale na Evropo. Zato je bistvenega pomena krepitev prizadevanj za prilagajanje na podnebne spremembe, krepitev odpornosti, preprečevanje naravnih nesreč in pripravljenost nanje.

Energetska infrastruktura je ključni omogočitveni dejavnik za energetski prehod, kot je prikazan v sporočilu o evropskem zelenem dogovoru in sporočilu z naslovom Čist planet za vse 2 . Infrastruktura je dolgoročno sredstvo, zato mora biti v skladu s cilji podnebne nevtralnosti in drugimi okoljskimi cilji, kot je zaobljuba „ne škodujmo“ v zelenem dogovoru, da bi omogočili hitro in stroškovno učinkovito razogljičenje energetskega sistema, pa tudi gospodarstva nasploh. Zato je TEN-E osrednji instrument pri razvoju notranjega trga energije in je potreben za dosego ciljev evropskega zelenega dogovora.

Sedanje podnebne in energetske ciljne vrednosti niso dovolj visoke, da bi lahko do leta 2030 dosegli ciljno vrednost najmanj 55-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, kot je Komisija predlagala 3 v svojih prizadevanjih za premik v smeri podnebne nevtralnosti. Za pot do tega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov je potrebna temeljita preobrazba evropskega energetskega sistema, in sicer tako na strani ponudbe kot tudi na strani povpraševanja.

Unija bo morala znatno povečati obseg proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, da bi leta 2050 dosegla delež nad 80 % proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, ki se bodo vse bolj izkoriščali na odobalnih krajih 4 . Že želimo doseči podnebno nevtralnost, bi se morale zmogljivosti odobalnih vetrnih elektrarn v Evropi do leta 2050 povečati na 300 GW, zmogljivost elektrarn na oceansko energijo pa na 40 GW, kar je 25-krat več kot zdaj 5 , zato je nujno potrebno usklajevanje pri dolgoročnem načrtovanju in razvoju električnih omrežij na morju in na kopnem v skladu s strategijo EU za energijo iz obnovljivih virov na morju 6 . Povečanje obsega izkoriščanja odobalne energije iz obnovljivih virov v Evropi do leta 2050 bo po ocenah stalo 800 milijard eurov, od tega dve tretjini za omrežno infrastrukturo, povezano z njim. Da bi čim bolj zmanjšali stroške, se je nujno treba posvetiti razvoju omrežja.

Cilj, ki so si ga na zasedanju Evropskega sveta v Barceloni marca 2002 zastavile vse države članice, v skladu s katerim naj bi zmogljivost električnih medomrežnih povezav dosegla najmanj 10 % njihovih obstoječih proizvodnih zmogljivosti, še ni dosežen. Evropski svet je v svojih sklepih z dne 23. in 24. oktobra 2014 podprl ciljno vrednost najmanj 15 % za elektroenergetske medsebojne povezave. V sporočilu Komisije z dne 23. novembra 2017 z naslovom Krepitev energetskih omrežij v Evropi je ocenjen napredek pri doseganju cilja 10-odstotne medsebojne povezanosti in predlagani načini za uresničitev cilja 15-odstotne medsebojne povezanosti za leto 2030.

Že samo za dosego ciljev za leto 2030 bodo po ocenah potrebne letne naložbe v povprečni višini 50,5 milijarde eurov za prenosna in distribucijska omrežja električne energije. Okrepljeno vlogo električne energije bo dopolnilo sorazmerno povečanje vloge obnovljivih in nizkoogljičnih plinov v razogljičeni mešanici energijskih virov, kot kažejo vsi scenariji modeliranja poti v podnebno nevtralnost 7 . Vodik se danes v proizvodnji, prometu in potrošnji uporablja le malo, leta 2050 pa naj bi bil njegov delež okrog 46–49 % vseh plinov iz obnovljivih virov in nizkoogljičnih plinov. Do leta 2030 naj bi skupne potrebe po naložbah v elektrolizne obrate za vodik znašale 24–42 milijard eurov. Okrog 65 milijard eurov bo potrebnih za prenos, distribucijo in shranjevanje vodika 47 .

Cilji sedanje uredbe so sicer še vedno veljavni, vendar v sedanjem okviru TEN-E še niso v celoti upoštevane pričakovane spremembe energetskega sistema, ki jih bodo prinesle nove politične razmere, zlasti pa posodobljene ciljne vrednosti za leto 2030 ter cilj podnebne nevtralnosti za leto 2050 v okviru evropskega zelenega dogovora.

Konkretno sta vrsta in obseg razvoja čezmejne infrastrukture, ki jo je prinesel sedanji okvir TEN-E, nezadostna, saj ne zajemata vseh kategorij infrastrukture, ki so pomembne za energetski prehod, in premalo upoštevata tehnološki razvoj. Okvir TEN-E v sedanji obliki zato ni zmožen podpirati doseganja cilja podnebne nevtralnosti. Zaradi pospešene digitalne preobrazbe elektroenergetskega sektorja so se v preteklih letih precej razvile rešitve pametnega omrežja, tudi prilagajanje odjema. Pametno povezovanje energetskega sistema med elektroenergetskimi in plinskimi sistemi ter povezovanje z drugimi sistemi, kot sta promet in industrija, nudi dodatne priložnosti za razogljičenje plinskega omrežja in učinkovitejše upravljanje elektroenergetskega sistema, npr. s proizvodnjo vodika in sintetičnih plinov iz obnovljivih virov energije. Sedanje načrtovanje omrežnih sistemov preveč temelji na sektorskem pristopu, zato ne izpolnjuje potrebe po pametnem povezovanju sistemov, kadar se ocenjujejo potrebe po naložbah za sektor plina in sektor električne energije v različnih postopkih. Pri načrtovanju prihodnjih omrežij je treba tudi ustrezno upoštevati pričakovano širitev odobalnega omrežja. Poleg tega bo imela pri načrtovanju energetske infrastrukture pomembno vlogo raven distribucijskega sistema, tudi zato, ker je precejšen del zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov priključen na nizko- in srednjenapetostno omrežje. Poleg tega se je pri ocenjevanju sedanjega okvira omrežja TEN-E izkazalo, da prihaja do zamud pri izvajanju PCI, za katere je bilo ugotovljeno, da so potrebni za uresničitev podnebnih ciljev in ciljev energetske politike Unije. Leta 2020 je bilo 27 % PCI na področju električne energije v zamudi povprečno 17 mesecev glede na njihov načrtovani datum začetka obratovanja.

·omogočiti ugotavljanje, kateri čezmejni projekti in naložbe povsod po Uniji in s sosednjimi državami so potrebni za energetski prehod in doseganje podnebnih ciljnih vrednosti;

·izboljšati načrtovanje infrastrukture za povezovanje energetskih sistemov in odobalnih omrežij;

·skrajšati postopke izdaje dovoljenj za PCI, da ne bi prihajalo do zamud pri projektih, ki omogočajo lažji energetski prehod;

·zagotoviti primerno uporabo orodij za delitev stroškov in regulativnih spodbud.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Z zaostritvijo sedanje ocene trajnostnosti PCI v revidirani uredbi o TEN-E namerava Komisija tudi izboljšati usklajenost pobude z ustreznimi vidiki taksonomije Unije za okvir trajnostnih naložb. Uredba o taksonomiji 9 vzpostavlja okvir za opredelitev meril, s katerim se določa, ali se gospodarska dejavnost šteje za okoljsko trajnostno, s čimer se nalagajo obveznosti razkritja za finančna in nefinančna podjetja v zasebnem sektorju, ki usmerjajo kapital v (bolj) trajnostne gospodarske dejavnosti, opredeljene glede na šest okoljskih ciljev.

Projekti skupnega interesa (PCI) se ravnajo po načelu, da se ne škoduje bistveno, kot je izraženo v zelenem dogovoru, in v skladu s členom 17 uredbe o taksonomiji. Za omejitev vpliva na okolje bo pri načrtovanju infrastrukture in ugotavljanju infrastrukturnih vrzeli upoštevano načelo „energijska učinkovitost na prvem mestu“, prednost pa bodo imele vse ustrezne neinfrastrukturne rešitve za ugotovljene vrzeli na podlagi obširnih posvetovanj z zainteresiranimi stranmi. Poleg tega bi morali predlagatelji projektov med izvajanjem projektov poročati o skladnosti z okoljevarstveno zakonodajo, da bi zagotovili, da projekti ne bodo bistveno škodovali okolju. To poročanje je pomemben element v postopku spremljanja in prijavah za poznejše sezname Unije. Poleg tega se s to uredbo uvaja zahteva, da projekti skupnega interesa vključujejo ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam. V členu 171(3) PDEU je določena možnost, da se Unija odloči za sodelovanje s tretjimi državami, da bi podprla projekte skupnega interesa (PMI) 10 in zagotovila medobratovalnost omrežij v soseščini Unije. Tako sodelovanje lahko pripomore k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v Uniji in tretjih državah ter tako prispeva k uresničevanju ciljev evropskega zelenega dogovora. Z vključitvijo projektov splošnega interesa v revidirano uredbo o TEN-E bi bila upoštevana vse pomembnejša vloga povezav s tretjimi državami in omogočeno širjenje koristi od izvajanja regulativnega okvira Unije izven njenih meja. Upoštevano bo sporočilo Komisije z naslovom Gospodarski in naložbeni načrt za Zahodni Balkan 11 .

Revidirana uredba o TEN-E naj bi rešila nekatere stalne probleme, kot so zamude pri izvajanju projektov in dostop do financiranja za čezmejne infrastrukturne projekte, ki so še hujši zaradi zdravstvene krize, ob usklajenosti s cilji mehanizma za okrevanje in odpornost. Glede na cilje držav članic se bodo čezmejne pametne in trajnostne energetske povezave financirale iz mehanizma za okrevanje in odpornost le v manjši meri.

Posebni podporni ukrepi, za katere bi se države članice lahko odločile, da jih namenijo za PCI, bi se lahko šteli za državno pomoč. Za take ukrepe bi bila potrebna posebna ocena na podlagi pravil o državni pomoči. Status PCI je pomemben v okviru pravil o državni pomoči tako na podlagi uredbe o splošnih skupinskih izjemah 12 iz leta 2014 kot tudi smernic o pomoči za varstvo okolja in energijo 13 za obdobje 2014–2020. Pomembno je znova poudariti, da bi se nacionalni ukrepi za podpiranje PCI, ki bi presegali čezmejno razporeditev in naložbene spodbude iz uredbe o TEN-E, lahko šteli za državno pomoč in bi lahko bila zanje potrebna ocena na podlagi pravil o državni pomoči. To je še posebej pomembno za elektrolizatorje in projekte shranjevanja energije, ki lahko bolj neposredno vplivajo na trge proizvodnje energije.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Člen 170 Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da Unija prispeva k vzpostavitvi in razvoju vseevropskih omrežij, tudi na področju energetske infrastrukture. Unija bo morala spodbujati povezovanje nacionalnih omrežij. Podlaga za uredbo o TEN-E je člen 172 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki daje pravno podlago za sprejemanje smernic, ki zajemajo cilje, prednostne naloge in splošno zasnovo ukrepov, predvidenih na področju vseevropskih omrežij, navedene v členu 171. Smernice bodo morale določiti projekte skupnega interesa, ki so potrebni za dosego ciljev politike uredbe o TEN-E. Določajo tudi pogoje, pod katerimi lahko Unija finančno podpira PCI.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Infrastruktura za prenos energije (vključno z medsebojno povezanim odobalnim omrežjem in infrastrukturo za pametna omrežja) ima evropsko dodano vrednost zaradi svojih čezmejnih učinkov in je bistvenega pomena za vzpostavitev podnebno nevtralnega energetskega sistema. Uredba o TEN-E je ustvarila vrednost in prispevala k doseganju rezultatov v zvezi s povezovanjem trgov energije, konkurenco in zanesljivo oskrbo z energijo v Uniji. Za razvoj čezmejne energetske infrastrukture je potreben okvir za regionalno sodelovanje med državami članicami. Za uresničitev teh infrastrukturnih projektov kot celote ne zadostujejo posamezni predpisi in ukrepi držav članic.

Za notranji trg energije je potrebna čezmejna infrastruktura, za njen razvoj pa je potrebno sodelovanje najmanj dveh držav članic, od katerih ima vsaka svoj regulativni okvir. Uredba o TEN-E je zagotovila dodatno vrednost v primerjavi s tistim, kar bi bilo mogoče doseči zgolj na nacionalni ali regionalni ravni. Izvedba več kot 40 ključnih projektov energetske infrastrukture od njenega začetka veljavnosti je pomagala večini držav članic doseči ciljno vrednost 10 % medsebojnih povezav do leta 2020 in vzpostaviti omrežje, ki je dobro medsebojno povezano in odporno na udare. Trg energije v Uniji je bolj integriran in konkurenčen, kot je bil leta 2013, in izboljšala se je energetska varnost Unije. Dostop do namenskega financiranja v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope je omogočil izvedbo 95 PCI, ki bi drugače imeli težave pri dostopu do financiranja po tržnih pravilih.

Tega napredka ne bi bilo mogoče doseči zgolj z ukrepi držav članic. Dodano vrednost uredbe o TEN-E je potrdilo več zainteresiranih strani, ki so opozorile na pomen regionalnega sodelovanja pri izvajanju čezmejnih projektov, preglednosti, regulativne jasnosti in dostopa do financiranja.

•Sorazmernost

Pobuda je skladna z načelom sorazmernosti. Spada v obseg ukrepanja na področju vseevropskega energetskega omrežja, kot je opredeljeno v členu 170 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Pobuda politike je sorazmerna z razsežnostjo in naravo opredeljenih težav ter doseganjem zastavljenih ciljev.

Predlog ne presega tistega, kar je potrebno za dosego splošnega cilja, s katerim naj bi bil omogočen pravočasni razvoj zadostne energetske infrastrukture povsod v Uniji in v njeni soseščini, da bi omogočili uresničitev energetskih in podnebnih ciljev Unije v skladu z evropskim zelenim dogovorom, predvsem ciljnih vrednosti za leto 2030 in 2050 vključno s ciljem podnebne nevtralnosti, spoštovanjem načela, da se ne škoduje bistveno, povezovanjem trgov, konkurenčnostjo in zanesljivostjo oskrbe z energijo.

Komisija je, izhajajoč iz rezultatov ocenjevanja, ocenila več možnosti politike, ki spadajo na štiri področja vpliva sedanjega okvira TEN-E, kot so področje uporabe, načrtovanje upravljanja/infrastrukture, izdaja dovoljenj, udeležba javnosti in regulativna obravnava.

Ocena in primerjava možnosti (gl. zlasti oddelka 7 in 8 priložene ocene učinka) kažeta, da nobena možnost sama zase ne zadostuje za dosego določenih ciljev. Določitev svežnja možnosti politike, ki bi bil najprimernejši za doseganje konkretnih ciljev, temelji na oceni, ki vključuje načelo sorazmernosti.

Ta sveženj naj bi dosegel, da bi bila uredba o TEN-E primerna za prihodnost. Možnosti za prihodnje področje uporabe uredbe zajemajo vse tehnologije, ki so potrebne za energetski prehod in dosego podnebnih ciljnih vrednosti. Opredelitve so konkretne, a tudi dovolj široke, da upoštevajo tehnološki razvoj, kolikor je le mogoče. Ključna elementa v smislu ciljev in meril sta okvir za izbiro PCI in novi pristop k medsektorskemu načrtovanju infrastrukture. V prihodnjem okviru bo ohranjena vloga regionalnih skupin v postopku izbire, ti elementi pa bodo podrobneje določeni in prilagojeni novim prednostnim nalogam politike in tehnološkemu razvoju, tudi ob upoštevanju regionalnega vidika.

•Izbira instrumenta

Glede na splošno pozitivno oceno sedanje uredbe je izbrani instrument uredba, saj je to učinkovit instrument, ki se neposredno uporablja in je v celoti zavezujoč, tako da zagotavlja enotno izvajanje in pravno varnost.

3.    REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Sozakonodajalca sta se marca 2019 v okviru delnega političnega dogovora med Evropskim parlamentom in Svetom o Instrumentu za povezovanje Evrope za obdobje 2021–2027 sporazumela, da je treba do 31. decembra 2020 oceniti učinkovitost in usklajenost politik Uredbe št. 347/2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo (uredba o TEN-E) 14 . Decembra 2019 je bilo v sporočilu Komisije z naslovom Evropski zeleni dogovor 15 izrecno povedano, da je potreben pregled uredbe o TEN-E, da bi zagotovili njeno usklajenost s cilji podnebne nevtralnosti.

Glede na časovnico za ocenjevanje in revizijo uredbe o TEN-E se je Komisija odločila za zaporedno („back-to-back“) ocenjevanje in oceno učinka. Ocenjevanje uredbe o TEN-E je bilo opravljeno v obdobju od januarja 2019 do septembra 2020. Pri ocenjevanju je bilo ocenjeno, v kolikšni meri je bila uredba o TEN-E doslej uspešna pri doseganju zastavljenih ciljev, pri čemer je bilo ugotovljeno, kateri dejavniki so ji pri tem pomagali oziroma kateri so jo ovirali. Konkretno je bila ocenjena učinkovitost uredbe glede na osnovni scenarij (tj. položaj brez uredbe), da bi bilo ocenjeno, ali je imela pomemben vpliv in dodano vrednost.

Če povzamemo, je bilo pri ocenjevanju preverjeno:

• kako in zakaj se je sedanja uredba o TEN-E obnesla ali ne ter kateri dejavniki so pripomogli k doseganju ciljev in kateri so ga ovirali;

• kakšen je bil učinek uredbe, zlasti v smislu napredka v smeri doseganja ciljev.

Zaporedni pristop je zagotovil, da so bili iz rezultatov ocenjevanja pridobljeni vsebinski elementi, iz katerih bi ugotovili, v kolikšni meri bo uredba ostala primerna in ustrezna v prihodnosti glede na sprejete ali načrtovane pobude politike, ki bodo pospešile srednje- in dolgoročno razogljičenje. V prihodnost usmerjeni elementi so bili osredotočeni na vprašanje, kako zagotoviti obstoj energetske infrastrukture, ki bi ustrezala vse večjim ambicijam na področju razogljičenja in uvedbe energije iz obnovljivih virov, ter navesti področja, na katerih bi bili potrebni posegi.

Ocenjevanje je v skladu s področjem uporabe in veljavnostjo uredbe o TEN-E zajelo vse države članice. V skladu s smernicami za boljšo pripravo zakonodaje je bilo pri ocenjevanju uspešnosti uredbe o TEN-E uporabljenih pet meril: učinkovitost, uspešnost, relevantnost, skladnost in dodana vrednost Unije.

Ocenjevanje je pokazalo, da so se energetske povezave od leta 2013 povsod v Uniji povečale zaradi izvajanja uredbe o TEN-E in PCI v vseh regijah. Povečanje povezav je učinkovito izboljšalo integracijo omrežij držav članic, zaradi česar je tudi trg energije v Uniji postal bolj integriran in konkurenčnejši, kot je bil pred izvajanjem uredbe o TEN-E. Veleprodajne cene električne energije so se v skoraj vseh državah članicah približale. Približale so se tudi cene plina. Zaradi novih povezovalnih plinovodov in terminalov za utekočinjeni zemeljski plin se je od leta 2013 se je znatno izboljšala zanesljivost oskrbe s plinom. PCI so pripomogli k uresničevanju sedanjih ciljev uredbe o TEN-E, kot je bila zasnovana leta 2013. Toda v kategorijah infrastrukture v sedanji uredbi o TEN-E niso upoštevane nove podnebne ambicije, cilj podnebne nevtralnosti in najnovejši tehnološki razvoj. Ta napredek bi bilo upoštevati pri kategorijah infrastrukture, ki jih zajema uredba, merilih za izbiro PCI, prednostnih koridorjih in tematskih področjih.

Postopek določanja in izbire projektov skupnega interesa v regionalnih skupinah se je izkazal za učinkovitega pri izboljšanju sodelovanja in omogočanju odločitev o čezmejnih projektih na podlagi regionalnega in evropskega pristopa. Postopek desetletnega razvojnega načrta omrežja se je izkazal za učinkovit prvi korak pri določanju projektov skupnega interesa. Toda, čeprav imajo operaterji prenosnih sistemov in evropski mreži operaterjev prenosnih sistemov ter pomembno vlogo v postopku, je za boljše zaupanje v postopek potrebno več vključevanja ter preverjanja glavnih vhodnih podatkov in predpostavk.

Mehanizem za čezmejno porazdelitev stroškov je pomemben omogočitveni dejavnik pri izvajanju projektov. Vendar v številnih primerih čezmejna porazdelitev stroškov ni pripeljala do zmanjšanja finančne vrzeli, kot je bilo predvideno.

Postopki za izdajo dovoljenj so se sicer skrajšali, vendar so v nekaterih primerih še vedno dolgotrajni. Toda glavni razlogi za to so povezani predvsem z nacionalnim izvajanjem in ne spadajo na področje uporabe uredbe o TEN-E.

Finančna pomoč Instrumenta za povezovanje Evrope, dodeljena 95 projektom, je omogočila njihovo učinkovito izvajanje. Nepovratna sredstva za študije so pripomogla k zmanjšanju tveganj pri projektih v zgodnjih fazah razvoja, nepovratna sredstva za dela pa so podprla projekte za odpravljanje ključnih ozkih grl, ki jih tržno financiranje ni moglo odpraviti v zadostni meri.

Ocenjevanje je pokazalo, da koristi uredbe odtehtajo stroške, kar je dokaz njene učinkovitosti. Uredba o TEN-E je prinesla družbeno-gospodarske koristi z izboljšanjem zanesljive oskrbe z energijo ter bolj povezanimi in konkurenčnimi trgi energije. Prispevala je tudi k boljši razpoložljivosti informacij, usklajevanju in preglednosti.

Prvotni cilji uredbe o TEN-E – zanesljiva oskrba z energijo, povezovanje trgov, konkurenca in trajnostnost – so še naprej pomembni. Toda zaradi večjih podnebnih ambicij na podlagi pariškega sporazuma in evropskega zelenega dogovora je potrebno novo ravnovesje med cilji, da bi dosegli ciljne vrednosti za razogljičenje in prispevali k podnebni nevtralnosti.

Ocenjevanje je pokazalo le malo znamenj za pomisleke v zvezi z notranjo usklajenostjo uredbe o TEN-E, razen možnosti za mehanične spremembe, in pomanjkanje prožnosti za prilagajanje hitrim spremembam na področjih politike.

Uredba o TEN-E je prinesla rezultate, ki jih drugače ne bi bilo mogoče doseči z ukrepanjem na ravni držav članic, kar dokazuje njeno dodano vrednost za Unijo.

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

V skladu s smernicami za boljšo pripravo zakonodaje glede „vzporednega ocenjevanja in ocene učinka“ je komisija opravila obsežno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi na podlagi strategije posvetovanj, ki je zajemala vrsto metod in orodij. Strategija posvetovanj naj bi zagotovila upoštevanje vseh ustreznih izsledkov, tudi podatkov o stroških, družbenem vplivu in morebitnih koristih pobude. Zasnovana je bila v skladu z intervencijsko logiko, v njej pa so bili povezani tako elementi, usmerjeni v preteklost, kot elementi, usmerjeni v prihodnost. Uporabljenih je bilo več orodij za posvetovanje: spletno javno posvetovanje, usmerjena spletna anketa, poglobljeni razgovori in (štirje) spletni seminarji za zainteresirane strani.

Komisija je prejela 215 odgovorov na odprto javno posvetovanje in usmerjene vprašalnike ter še 169 prispevkov po elektronski pošti, predvsem od državljanov, predlagateljev projektov in panožnih združenj. Opravljenih je bilo okrog 80 poglobljenih razgovorov ob podpori svetovalca s ključnimi zainteresiranimi stranmi za uredbo o TEN-E, v katerih so bile podane podrobne informacije in izsledki o ključnih vidikih, ki jih v usmerjenem vprašalniku ni bilo mogoče obširno obravnavati. Na štirih spletnih seminarjih, ki se jih je udeležilo več kot 40 razpravljavcev in 300 udeležencev, so bili obravnavani ključni elementi revizije.

Zainteresirane strani v glavnem potrjujejo dosedanje koristi uredbe o TEN-E pri doseganju splošnih ciljev: prispevala je k povezovanju trgov energije, dosegla ustrezno stopnjo zanesljive oskrbe z energijo in prispevala h konkurenčnosti na Unijinem trgu energije. Kar zadeva prispevek k doseganju podnebnih in energetskih ciljnih vrednosti za leto 2020, so mnenja deljena: operaterji prenosnih sistemov in pristojni nacionalni organi, pogosto iz srednje in vzhodne Evrope, jih ocenjujejo pozitivno, nekatere NVO pa negativno, zlasti glede vloge plina.

Na splošno zainteresirane strani večinoma menijo, da postopek PCI omogoča izbiro najustreznejših projektov skupnega interesa za uresničevanje ciljev uredbe o TEN-E s pomočjo sodelovanja v regionalnih skupinah. Merila za izbiro veljajo sicer načeloma za primerna, vendar so zainteresirane strani pozvale k usklajenosti s podnebnimi ciljnimi vrednostmi s pomočjo temeljitega preverjanja trajnostnosti. Nekatere NVO in zainteresirane strani iz tega sektorja tudi menijo, da so merila za projekte pametnih omrežij prestroga.

Zainteresirane strani so izrazile mnenje, da uredba o TEN-E ne rešuje ključnih vprašanj, kot so tesnejše povezovanje energije iz obnovljivih virov, izboljšanje energijske učinkovitosti in blažitev podnebnih sprememb. V odgovorih je bilo ponekod opozorjeno na neusklajenost med uredbo o TEN-E ter drugimi politikami in pobudami na ravni Unije, kot je evropski zeleni dogovor ali dolgoročna strategija za razogljičenje. V odziv na te izzive so bile kot pomembne za nadaljnjo vključitev v okvir TEN-E navedene naslednje kategorije infrastrukture: vodikova infrastruktura in pametna distribucijska omrežja za plin, pretvorba električne energije v plin, elektroenergetsko omrežje za podpiranje polnjenja z elektriko / infrastrukture za polnjenje z vodikom ter elektroenergetsko omrežje pri hibridnih projektih odobalnih elektrarn. Toda posebna vodikova infrastruktura, pametna plinska omrežja in tehnologije za pretvorbo električne energije v plin so bile deležne mešane podpore, zlasti od NVO. Precej nizka je bila podpora zainteresiranih strani, zlasti civilne družbe, NVO in elektroenergetskih združenj, za omrežja CO2, zlasti za shranjevanje CO2. Toda pri nadaljnji analizi prejetih prispevkov glede vključitve omrežij CO2 kot kategorije infrastrukture se je pokazalo, da ni bilo veliko znamenj za črtanje omrežij CO2 iz uredbe o TEN-E.

Kar zadeva upravljanje in vlogo različnih akterjev, so zainteresirane strani pozvale k zmanjšanju vloge evropskih mrež operaterjev prenosnih sistemov ter okrepitvi vloge ODS in drugih zainteresiranih strani, kot so NVO.

Postopki izdaje dovoljenj so se od začetka veljavnosti uredbe o TEN-E sicer skrajšali, vendar je, kot je navedlo več zainteresiranih strani, njihova učinkovitost močno odvisna od nacionalnega izvajanja. Eden od razlogov za to so stalno zapleteni nacionalni postopki, drugi razlogi pa so okoljska vprašanja PCI in nasprotovanje javnosti, zaradi katerega prihaja do dolgotrajnih sodnih postopkov v tožbah proti projektom. Zaradi zahtev za javno posvetovanje v uredbi o TEN-E se je v javnosti očitno okrepila zavest o PCI, javnost bolj sodeluje v postopkih in jim bolj zaupa. Kaže pa, da določbe le malo pripomorejo k boljšemu sprejemu v javnosti, predvsem zaradi domnevnega pomanjkanja (aktualnih) informacij o potrebah infrastrukture in skopih povratnih informacij o zasnovi projektov.

Za mehanizem za čezmejno razporeditev stroškov, pristop, ki je bil uveden z uredbo o TEN-E, pri katerem si države članice delijo stroške, da bi omogočile projekte s čezmejnimi koristmi, je bilo v glavnem ocenjeno, da rešuje obstoječo neuravnoteženost stroškov in koristi. Mehanizmi za čezmejno razporeditev stroškov so se v nekaterih primerih sicer izkazali za učinkovite, vendar so zainteresirane strani s tem postopkom manj zadovoljne zaradi vrednotenja mehanizma, zapletenosti pridobljenih podatkov, dodatnega časa, ki preteče, preden je mogoče sprejeti odločitev o naložbi, in pomanjkanja nedvoumnih rezultatov, na podlagi katerih bi bila možna odločitev.

Med zainteresiranimi stranmi obstaja široko soglasje, da uredba o TEN-E ima dodano vrednost Unije in da države članice njenih rezultatov ne bi mogle doseči posamič. Enaka večina je povedala, da je glede vprašanj, ki se rešujejo z uredbo o TEN-E, še vedno potrebno ukrepanje na ravni Unije. Večina anketirancev poleg tega meni, da koristi uredbe o TEN-E odtehtajo njene stroške,

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

V predlogu in oceni učinka, na kateri temelji, so upoštevani izsledki ocenjevanja Uredbe št. 347/2013 o smernicah za vseevropsko energetsko omrežje od prispevkov zainteresiranih strani do obsežnih posvetovanj, ki so bila opravljena v zvezi s tem, pa tudi pregleda literature, analize portfeljev PCI in modeliranja. Pregled literature je vključeval rezultate vrste tematskih študij o ključnih elementih uredbe o TEN-E, rezultatih vmesne ocene uredbe o TEN-E ter ocenjevanj v okviru drugih ustreznih pobud Komisije.

V analizi so bile upoštevane tudi formalne ugotovitve, sprejete v okviru forumov zainteresiranih strani o energetski infrastrukturi in z njo povezani politiki. Upoštevana so bila tudi konsolidirana letna poročila Agencije Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) o napredku PCI na področju električne energije in plina, projektih razširitvenih zmogljivosti in virtualnih povezovalnih točkah ter druge najnovejše informacije o odločitvah glede čezmejne razporeditve stroškov in spodbudah za posamezne projekte na podlagi tveganja.

•Ocena učinka

Komisija je v skladu s smernicami za boljšo pripravo zakonodaje opravila oceno učinka za več možnosti politike. K oceni je prispevalo strukturirano posvetovanje s službami Komisije prek medresorske usmerjevalne skupine.

Ocena učinka je bila predložena Odboru za regulativni nadzor, z njim je potekala razprava o oceni. Priporočila, ki jih je Odbor za regulativni nadzor podal v svojem prvem (negativnem) mnenju z dne 25. septembra 2020, so bila upoštevana tako, da: (i) so bili podrobneje pojasnjeni ozadje in ključni elementi sedanje uredbe o TEN-E, (ii) so bile izpostavljene ključne ugotovitve ocenjevanja uspehov in pomanjkljivosti sedanje uredbe o TEN-E in so bile sistematično povezane z opredelitvijo problema, (iii) je bila podrobneje pojasnjena opredelitev problema, v kateri je bilo bolje obrazloženo, kako se okvir uredbe o TEN-E ujema z novo politiko zelenega dogovora in kako so cilji in možnosti povezani s težavami in osnovnimi vzroki, (iv) da je bilo bolje pojasnjeno, zakaj se sveženj prednostnih možnosti šteje za najprimernejšega za reševanje ugotovljenih problemov (ob izpostavitvi možnih alternativ) ter (v) so bili navedeni kazalniki uspeha. Drugo mnenje Odbora za regulativni nadzor z dne 1. decembra je bilo pozitivno s pridržki, ki so bili upoštevani tako, da: (i) so bile podrobneje pojasnjene razlike v področju uporabe in namenu uredbe o TEN-E in uredbe o taksonomiji, (ii) je bilo pojasnjeno, da bodo skupni učinki predlaganih sprememb uskladili izbiro PCI s cilji politike EU, vključno z zelenim dogovorom, (iii) da je bilo podrobneje pojasnjeno, zakaj se sveženj prednostnih možnosti šteje za „primernega za prihodnost“ ter (iv), da je bilo bolje pojasnjeno, da je nacionalno izvajanje in uveljavljanje ključno vprašanje za reševanje zamud pri izdaji dovoljenj, in kako lahko prednostna možnost prispeva k pravočasnemu izvajanju PCI.

Pri pripravi ocene učinka je bilo preučenih več ukrepov na vseh področjih, s katerimi bi rešili ugotovljene probleme in vzroke problemov ter tako dosegli cilje pobude. Po oceni njihove učinkovitosti, uspešnost, doslednosti in sorazmernosti je bil oblikovan sveženj prednostnih možnosti, ki je najprimernejši za prispevanje k zastavljenim ciljem. V svežnju prednostnih možnosti so med drugim naslednje glavne določbe:

·posodobitev meril za upravičenost za pametna omrežja električne energije;

·izključitev infrastrukture za zemeljski plin ter vključitev vodika, pretvorbe elektrike v plin in pametnih plinskih omrežij;

·vključitev projektov skupnega interesa (PMI);

·načrti integriranega razvoja odobalnih elektrarn;

·okrepljeno upravljanje in trajnostnost;

·pospešitev izvajanja projektov;

·po ena točka „vse na enem mestu“ za vsak morski bazen za projekte izkoriščanja odobalnih obnovljivih virov energije;

·vključitev celotnih stroškov naložbe.

Glede prihodnjega področja uporabe uredbe o TEN-E je ključno vprašanje, ali naj bo plinska infrastruktura še naprej upravičena kategorija infrastrukture. Na podlagi analize v oddelkih 6 in 7 ocene učinka se zdi, da bi bil najučinkovitejši in najbolj usklajen pristop izključitev infrastrukture za metan. Obenem se je zdelo upravičeno v področje uporabe okvira TEN-E vključiti vodikovo infrastrukturo, saj bo imela najbrž vse večjo vlogo pri razogljičenju nekaterih sektorjev in pri njej obstajajo možnosti za čezmejno izmenjavo. Vse te spremembe skupaj bi zagotovile, da bi bile v prihodnji uredbi o TEN-E zajete vse tiste kategorije infrastrukture, ki so potrebne za uresničitev energetskih in podnebnih ciljev Unije v skladu z evropskim zelenim dogovorom, zlasti glede ciljnih vrednosti za leti 2030 in 2050. Kar zadeva prihodnji pristop k načrtovanju infrastrukture, se korenita sprememba načrtovanja infrastrukture zdi neupravičena, saj bi prinesla le malo dodatnih koristi, toda veliko večje stroške transakcij, zaradi katerih bi se zmanjšala učinkovitost, instrument pa bi bil manj učinkovit od okrepitve sedanjega pristopa. Toda glede na posebnosti v zvezi s sedanjimi razmerami in pričakovanimi prispevki k dolgoročnim podnebnim in energetskim ciljem se zdi korenitejša sprememba upravičena pri odobalnih omrežjih.

Možnosti v zvezi z odobalnimi omrežji in medsektorskim načrtovanjem infrastrukture izboljšujejo okvir za upravljanje in načrtovanje infrastrukture ter tako omogočajo določitev projektov, ki so potrebni za energetski prehod in doseganje podnebnih ciljnih vrednosti v skladu z možnostmi za odobalne elektrarne v vsakem morskem bazenu, varstvom okolja in drugimi vrstami uporabe morja. Glavni izboljšavi sta: prvič: uvedba načrta za razvoj integriranega omrežja za odobalno infrastrukturo na podlagi skupnih zavez držav članic glede obsega izkoriščanja odobalnih obnovljivih virov energije za vsak morski bazen (pristop „od zgoraj navzdol“ za načrtovanje odobalnih elektrarn); drugič: prilagoditve vlog ključnih akterjev, ki sodelujejo pri pripravi desetletnega razvojnega načrta omrežja, z okrepljenim nadzorom evropskih mrež sistemskih operaterjev prenosnih omrežij zemeljskega plina s strani Komisije in agencije ACER. Te izboljšave bodo dopolnile možnosti politike glede „izdaje dovoljenj“ in „regulativne obravnave“, da bi omogočile lažji pravočasni razvoj določenih PCI: (a) uvedba po ene točke „vse na enem mestu“ za odobalno infrastrukturo za vsak morski bazen, (b) dostop do nujnih sodnih postopkov, če so na voljo, in (c) vključitev celotnih stroškov naložbe v čezmejno razporeditev stroškov. Razen posebnih sprememb za posamezna odobalna omrežja se bodo spremembe uporabljale za področje uporabe revidirane uredbe o TEN-E in vse upravičene kategorije infrastrukture. Navedene koristi se bodo razširile tudi na projekte povezave Unije s tretjimi državami (PMI – projekti skupnega interesa) glede na njihovo vse večjo vlogo pri doseganju podnebnih ciljev.

V svežnju politike je tudi več tehničnih možnosti (gl. Prilogo 9 k oceni učinka): pospešitev postopkov izdaje dovoljenja, izboljšanje preglednosti projektov skupnega interesa, možnosti, da projekti skupnega interesa dobijo čezmejno razporeditev stroškov, pojasnitev določb o čezmejni razporeditvi stroškov ter posodobitev naložbenih spodbud. Poleg tega bodo iz kategorij infrastrukture in tematskih področij črtani naftovodi in elektroenergetske avtoceste.

Ocena učinkov v veliki meri temelji na kvalitativnem pristopu. Zaradi pomanjkanja podatkov o posameznih projektih, zlasti pri novih kategorijah infrastrukture, ni bilo mogoče količinsko določiti vplivov vseh možnosti. Poleg tega gre pri predlaganih spremembah predvsem za postopne izboljšave sedanjega okvira, za katerega se šteje, da deluje razmeroma dobro.

V oceni učinka so bile ugotovljene naslednje ključne ciljne skupine, na katere bi vplivala ta pobuda: evropski državljani in odjemalci, nevladne organizacije, regulativni organi Evropske unije, nacionalni regulativni organi, pristojni nacionalni organi ter njihovi lokalni in regionalni predstavniki, evropski mreži operaterjev prenosnih sistemov (ENTSO-E in ENTSO-G), panožne organizacije ODS, predlagatelji projektov vključno z operaterji prenosnih sistemov, proizvajalci energije / elektroenergetika, visokošolski in tematski strokovnjaki.

Neposredne koristi svežnja prednostnih možnosti politike so povezane predvsem s prihranki pri emisijah toplogrednih plinov in večjo učinkovitostjo v velikem obsegu z bolj usklajenim pristopom k načrtovanju infrastrukture na evropski ravni ter racionaliziranjem izdaje dovoljenj za razvoj odobalnih elektrarn. Te neposredne koristi zajemajo tako družbene koristi, npr. družbi kot celoti koristita zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in uresničitev cilja podnebne nevtralnosti, ter zasebne koristi, npr. nižji upravni stroški v zvezi s krajšim postopkom izdaje dovoljenj.

Poenostavitveni ukrepi bodo ustvarili neposredne koristi z zmanjšanjem sedanjih ponavljajočih se neposrednih stroškov, saj se bodo zmanjšale obveznosti spremljanja in poročanja. Pri teh neposrednih koristih gre predvsem za zasebne koristi nekaterih zainteresiranih strani, kot so predlagatelji projektov.

Med posrednimi koristmi so sektorske koristi zaradi spodbujanja tržnega povpraševanja po nekaterih inovativnih tehnologijah in s tem prispevanja k morebitni višji stopnji zaposlenosti.

Ocena prednostnih možnosti je pokazala pozitivne učinke na socialno varnost in v gospodarskem smislu za različne kategorije zainteresiranih strani. Vendar takih učinkov svežnja prednostnih možnostih politike ni bilo mogoče v celoti količinsko določiti ali izraziti v denarju, saj bi bile za to potrebne informacije o hitrosti uvajanja prihodnjih PCI ali večji prisotnosti novih ali nastajajočih kategorij infrastrukture na trgu, te informacije pa niso na razpolago in o njih ni mogoče podati dovolj zanesljivih ocen.

Pomembno je poudariti, da je pri vsakem projektu skupnega interesa glavno merilo za izbiro, da njegove skupne možne koristi odtehtajo njegove stroške, tudi dolgoročno 16 .

V uredbi o TEN-E se ne uvaja regulativno zaračunavanje stroškov, kot so pristojbine, dajatve, davki itd. Sveženj prednostnih možnosti povzroča neposredne stroške v smislu stroškov izpolnjevanja obveznosti in upravnega bremena za podjetja (predvsem predlagatelje projektov) in uprave (pristojni nacionalni organi, nacionalni regulativni organi, Komisija in agencija ACER), da bi izpolnili bistvene obveznosti ali zahteve iz svežnja. Uporaba svežnja prednostnih možnosti povzroča posredne stroške za državljane/odjemalce, podjetja in uprave zaradi zvišanja omrežnin za financiranje naložb v regulativno osnovo sredstev (RAB). Toda vpliv na omrežnine lahko ublaži finančna pomoč iz Instrumenta za povezovanje Evrope, če bo projekt skupnega interesa pokazal znatne zunanje učinke v smislu zanesljive oskrbe z energijo, solidarnosti ali inovacij.

Teh stroškov na tej stopnji ni bilo mogoče oceniti za vse ukrepe, vendar se štejejo za neznatne. Dodatni stroški bi bili v primerjavi s sedanjimi obrobnega pomena 17 . Dodatni stroški izvrševanja na nacionalni ravni in ravni Unije bodo odvisni od izvajanja.

•Primernost in poenostavitev ureditve

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Na podlagi obstoječih postopkov spremljanje podatkov iz rednih poročil predlagateljev projektov in nacionalnih regulativnih organov je bilo pripravljenih več kazalnikov za merjenje doseganja vsakega posebnega cilja revidirane uredbe o TEN-E. Dejanski učinki zakonodaje se bodo spremljali in ocenjevali glede na sklop kazalnikov, prilagojenih posebnim ciljem politike, ki naj bi se dosegli s to zakonodajo. Poleg tega se bodo glede na sklop kazalnikov merili štirje operativni cilji, povezani s svežnjem možnosti politike. Vsi podatki se bodo spremljali na podlagi rednih poročil predlagateljev projektov in nacionalnih regulatorjev.

Pregled učinkovitosti nove zakonodaje bi moral biti opravljen leta 2026, ko bi morala biti končan drugi postopek izbire PCI na podlagi novega okvira.

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

V določbah o vključitvi elementov zemeljskega plina na področje uporabe uredbe o TEN-E, zlasti v členu 4 ter prilogah I, II in IV, so zdaj upoštevane precejšnje izboljšave zanesljivosti oskrbe z energijo po zaslugi dosedanje uporabe politike iz TEN-E. Do začetka dvajsetih let tega stoletja, ko bodo obratovali projekti skupnega interesa na področju plina, ki so sedaj v gradnji, bi morala Evropa ustvariti medsebojno dobro povezano plinsko omrežje, odporno na pretrese, vse države članice pa bodo imele dostop do najmanj treh virov plina. Ker naj bi se v prihodnosti povpraševanje po zemeljskem plinu v skladu s cilji zelenega dogovora občutno zmanjšalo, infrastrukture za zemeljski plin ni več treba podpirati s pomočjo politike TEN-E.

Po drugi strani so v revidirani uredbi o TEN-E upoštevane spremembe v razmerah na področju plina, kjer imajo vse večjo vlogo obnovljivi in nizkoogljični plini, saj je v členih 2 in 4 ter prilogah I, II in IV ustvarjena nova kategorija infrastrukture za pametna plinska omrežja. To bo v podporo naložbam na ravni distribucije in/ali prenosa za vključitev okolju prijaznih plinov (običajno bioplina in biometana, a tudi vodika) v omrežje in bo pomagalo pri upravljanju bolj zapletenega sistema na podlagi inovativnih tehnologij. Prijavljeni projekti bodo sestavljeni iz vrste naložb, s katerimi bi določeno plinsko omrežje postalo „pametnejše“ in razogljičeno.

Za podporo potrebam po razogljičenju sektorjev, v katerih je težko zmanjšati emisije, bodo v uredbo o TEN-E vključena nova omrežja in omrežja s spremenjeno namembnostjo za vodik, ki so čezmejno pomembna (tudi cevovodi za prenos vodika in z njimi povezana oprema, kot so kompresorji, objekti za shranjevanje ter objekti za utekočinjeni vodik), in objekti za pretvorbo električne energije v plin nad določenim pragom, ki so čezmejno pomembni (npr. če naj bi oskrbovali najmanj dve državi članici).  Vodikova omrežja bodo ustrezno upoštevana v desetletnih razvojnih načrtih omrežja za celotno Unijo, ki jih pripravlja evropska mreža sistemskih operaterjev prenosnih omrežij zemeljskega plina.

V členu 4(2) so dodana nova splošna merila za izbiro, da bi bila upoštevana vključitev projektov skupnega interesa (PMI) na področje uredbe, če lahko izkažejo znatne čiste družbeno-gospodarske koristi za vsaj dve državi članici Unije in vsaj eno tretjo državo. Taki projekti bi bili upravičeni do vključitve na Unijin seznam pod pogojem, da se regulativni okvir tretje države približa okviru Unije, in če bo izkazano, da prispevajo k splošnim energetskim in podnebnim ciljem Unije v smislu zanesljive oskrbe z energijo in razogljičenja.

Čezmejni naftovodi ne bodo več vključeni v to uredbo, ker niso v skladu z dolgoročnimi cilji razogljičenja in zelenega dogovora.

Določbe v poglavju III naj bi skrajšale postopke izdaje dovoljenj za PCI, da ne bi prihajalo do zamud pri projektih, ki omogočajo lažji energetski prehod. V skladu z revidirano uredbo o TEN-E se morajo torej pristojni organi usklajevati s sosednjimi državami in skupaj z njimi iskati sinergije pri pripravi priročnika o postopkih. Izogibati se morajo dodatnim zahtevam ali spremembam zakonodaje med postopkom izdaje dovoljenj ter morajo biti prožni pri uporabi stopenj v postopku izdaje dovoljenj glede na kategorijo infrastrukture, da bi pospešili ali skrajšali celotni postopek izdaje dovoljenj. Za poenostavitev in pospešitev postopka izdaje dovoljenja za odobalna omrežja za energijo iz obnovljivih virov se z revidirano uredbo o TEN-E uvaja odobalna točka „vse na enem mestu“, ki bo vzdrževala zbirko obstoječih študij in načrtov v zvezi z morskim bazenom, da bi olajšala postopek izdaje dovoljenja za posamezne projekte skupnega interesa, in izdajala celovite odločbe za take projekte. Da ne bi bilo v zgodnji fazi potrebnih več posvetovanj, bi moralo biti predhodno posvetovanje neobvezno, če je že zajeto v nacionalnih pravilih z enakimi ali višjimi standardi kot v sedanji uredbi o TEN-E. Države članice bi morale na podlagi revidirane uredbe o TEN-E zagotoviti, da se za projekte skupnega interesa v nacionalni zakonodaji veljajo skrajšani pravdni postopki (če obstajajo).

predlagatelj projekta na svojem spletnem mestu objavi poročilo, v katerem prikaže, kako so bila upoštevana mnenja, izražena v javnih posvetovanjih, in sicer tako, da prikaže izvedene spremembe kraja, poteka in zasnove projekta, ali da obrazloži, zakaj taka mnenja niso bila upoštevana.

2020/0360 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 347/2013

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 172 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 19 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 20 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Komisija je v svojem sporočilu z dne 11. decembra 2019 z naslovom „Evropski zeleni dogovor“ 21 določila novo strategijo za rast, katere cilj je preobraziti Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, konkurenčnim in z viri gospodarnim gospodarstvom, ki v letu 2050 ne bo ustvarjalo nobenih neto emisij toplogrednih plinov in v katerem bo rast ločena od rabe virov. Sporočilo Komisije o načrtu za uresničitev podnebnih ciljev 22 , v katerem je predlagano povišanje stopnje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 na najmanj 55 % – to ambicijo je 11. decembra 2020 podprl tudi Evropski svet – in ocena učinka, iz katere izhaja, potrjuje, da bo mešanica virov energije v prihodnosti zelo drugačna kot današnja, ter daje podlago za potrebo po pregledu in, če bo potrebna, reviziji energetske zakonodaje. Sedanje naložbe v energetsko infrastrukturo nedvomno ne zadostujejo za prenovo in izgradnjo energetske infrastrukture za prihodnost. To pomeni tudi, da mora biti vzpostavljena infrastruktura, ki bo podpirala evropski energijski prehod, vključno s hitro elektrifikacijo, povečanjem obsega proizvodnje energije iz obnovljivih virov, večjo uporabo obnovljivih in nizkoogljičnih plinov, povezovanje energetskega sistema in več uvajanja inovativnih rešitev.

(2)Po predlogih Komisije v okviru svežnja Čista energija za vse Evropejce je bil dosežen sporazum o zavezujoči ciljni vrednosti na ravni Unije za najmanj 32-odstotni delež energije iz obnovljivih virov v porabi končne energije do leta 2030 in krovni cilj na ravni Unije za energijsko učinkovitost v višini najmanj 32,5 %.

(3)V Pariškem sporazumu o podnebnih spremembah iz leta 2015 po 21. zasedanju Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum) je kot dolgoročni cilj določeno zadržanje zvišanja globalne temperature precej pod 2 °C nad predindustrijsko ravnijo in prizadevanje za to, da bi jo zadržali na ravni 1,5 °C nad predindustrijsko ravnijo, in poudarjeno je, da se je pomembno prilagoditi na različne učinke podnebnih sprememb ter uskladiti finančne tokove z usmeritvijo v nizke emisije toplogrednih plinov in razvoj, odporen proti podnebnim spremembam. Evropski svet je 12. decembra 2019 podprl cilj uresničitve podnebno nevtralne Evropske unije do leta 2050 v skladu s cilji Pariškega sporazuma.

(4)Uredba (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 23 , sedanja uredba o TEN-E, določa pravila za pravočasen razvoj in interoperabilnost vseevropskih energetskih omrežij za izpolnitev ciljev energetske politike v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije, kar zagotavlja delovanje notranjega energetskega trga, zanesljivo oskrbo z energijo in konkurenčne trge energije v Uniji, spodbuja energijsko učinkovitost, ohranjanje energije ter razvoj novih in obnovljivih virov energije ter omogoča medsebojno povezovanje energetskih omrežij. Uredba (EU) št. 347/2013 vzpostavlja okvir, v katerem države članice in ustrezne zainteresirane strani sodelujejo na regionalni ravni pri razvoju bolje povezanih energetskih omrežij, da bi povezale regije, ki so trenutno ločene od evropskih trgov energije, okrepile sedanje čezmejne povezave in pripomogle k vključevanju energije iz obnovljivih virov. S temi cilji Uredba (EU) št. 347/2013 prispeva k pametni, trajnostni in vključujoči rasti ter prinaša koristi v zvezi s konkurenčnostjo ter ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo za celotno Unijo.

(5)Ocenjevanje Uredbe (EU) št. 347/2013 je jasno pokazalo, da je okvir učinkovito izboljšal povezovanje omrežij držav članic, spodbudil trgovanje z energijo in tako prispeval h konkurenčnosti Unije. Projekti skupnega interesa na področju električne energije in plina so veliko prispevali k zanesljivi oskrbi z energijo. Plinska infrastruktura je zdaj dobro povezana in odpornost oskrbe se je od leta 2013 bistveno izboljšala. Regionalno sodelovanje v regionalnih skupinah in preko čezmejne razporeditve stroškov je pomemben dejavnik, ki omogoča izvajanje projektov Toda v številnih primerih čezmejna porazdelitev stroškov ni pripeljala do zmanjšanja finančne vrzeli, kot je bilo predvideno. Večina postopkov za izdajo dovoljenja se je sicer skrajšala, vendar postopek v nekaterih primerih še vedno traja dolgo. Pomemben dejavnik je bila finančna pomoč iz Instrumenta za povezovanje Evrope, saj so nepovratna sredstva za študije pomagala pri zmanjševanju tveganj v projektih na zgodnjih razvojnih stopnjah, nepovratna sredstva za dela pa so v projektih pomagala pri odpravljanju ozkih grl, ki jih ni bilo mogoče v zadostni meri odpraviti s tržnim financiranjem.

(6)Politika TEN-E je zato osrednji instrument pri razvoju notranjega trga energije in je potrebna za dosego ciljev evropskega zelenega dogovora. Če naj Evropa doseže podnebno nevtralnost do leta 2050 in višje stopnje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030, bo potrebovala bolj povezan energetski sistem, ki se bo opiral na višje stopnje elektrifikacije na podlagi obnovljivih virov energije in razogljičenje plinskega sektorja. Politika TEN-E lahko zagotovi, da bo razvoj Unijine energetske infrastrukture podpiral potrebni energetski prehod na podnebno nevtralnost v skladu z načelom „energijska učinkovitost na prvem mestu“.

(7)Cilji Uredbe (EU) št. 347/2013 so sicer še vedno veljavni, vendar v sedanjem okviru TEN-E še niso v celoti upoštevane pričakovane spremembe energetskega sistema, ki bodo prinesle nove politične razmere, zlasti pa posodobljene ciljne vrednosti za leto 2030 ter cilj podnebne nevtralnosti za leto 2050 v okviru evropskega zelenega dogovora. Poleg novih političnih razmer in ciljev se je v preteklem desetletju močno pospešil tehnološki razvoj. Ta razvoj bi bilo treba upoštevati pri kategorijah infrastrukture, ki jih zajema uredba, merilih za izbiro projektov skupnega interesa, prednostnih koridorjih in tematskih področjih.

(8)Notranji trg energije je določen v Direktivi (EU) 2019/944 24 In Direktivi 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta 25 . Pri dokončevanju notranjega trga energije je bil sicer dosežen zelo velik napredek, vendar ga je mogoče še izboljšati z boljšo uporabo obstoječe energetske infrastrukture, vključitvijo vse večjih količin en energije iz obnovljivih virov in povezovanju sistema.

(9)Energetsko infrastrukturo Unije bi bilo treba nadgraditi, da se prepreči tehnične motnje in poveča odpornost na takšne motnje, naravne nesreče ali nesreče, ki jih povzroči človek, škodljive vplive podnebnih sprememb ter ogrožanje varnosti, zlasti v zvezi z evropsko kritično infrastrukturo v skladu z Direktivo Sveta 2008/114/ES 26 .

(10)Energetska infrastruktura Unije bi morala biti odporna na neizogibne učinke podnebnih sprememb, ki naj bi nastali v Evropi kljub prizadevanjem za ublažitev. Zato je bistvenega pomena krepitev prizadevanj za prilagajanje na podnebne spremembe, izgradnjo odpornosti, preprečevanje naravnih nesreč in pripravljenost nanje.

(11)S projekti skupnega interesa se je občutno izboljšala zanesljivost oskrbe z energijo, ki je bila eden glavnih razlogov za Uredbo (EU) št. 347/2013. Poleg tega je po Komisijini oceni učinka podnebnih ciljnih vrednosti 27 pričakovati, da bo poraba zemeljskega plina občutno upadla, ker njena nezmanjšana uporaba ni združljiva z ogljično nevtralnostjo. Po drugi strani bo v obdobju do leta 2050 občutno narasla poraba bioplina, obnovljivega in nizkoogljičnega vodika ter sintetičnih plinskih goriv. Zato infrastruktura za zemeljski plin ne potrebuje več podpore preko politike TEN-E. Te spremembe na področju plina bi bilo treba upoštevati pri načrtovanju energetske infrastrukture.

(12)Pomen pametnih omrežij električne energije pri doseganju ciljev energetske in podnebne politike Unije je priznan v sporočilu Komisije o povezovanju energetskega sistema 28 . Merila za to kategorijo bi morala zajemati tehnološki razvoj glede inovacij in digitalnih vidikov. Poleg tega bi bilo treba pojasniti vlogo predlagateljev projektov. Glede na pričakovano občutno povečanje povpraševanja po električni energiji v prometnem sektorju, zlasti za električna vozila ob avtocestah in na mestnih območjih, bi morale biti tehnologije pametnih omrežij v pomoč tudi pri izboljšanju podpore za visokozmogljivostno polnjenje v zvezi z energetskim omrežjem, kar bi pripomoglo k razogljičenju prometnega sektorja.

(13)Sporočilo Komisije o povezovanju energetskega sistema poudarja potrebo po načrtovanju povezane energetske infrastrukture pri vseh nosilcih energije, infrastrukturah in središčih porabe. Izhodišče za tako povezovanje sistema sta uporaba načela „energijska učinkovitost na prvem mestu“ in celostni pristop, ki presega posamezne sektorje. Sporočilo obravnava tudi potrebe po razogljičenju v sektorjih, v katerih je težko zmanjšati emisije, kot so deli industrije ali nekateri načini prenosa, kjer je neposredna elektrifikacija trenutno tehnično ali gospodarsko zahtevna. Med takimi naložbami so vodik in elektrolizatorji, ki napredujejo v smeri komercialne uvedbe v velikem obsegu. Komisijina strategiji za vodik daje prednost pridobivanju vodika iz električne energije iz obnovljivih virov, ki je najčistejša rešitev in je najbolj združljiva s ciljem podnebne nevtralnosti EU. V prehodnem obdobju pa so za hitrejšo nadomestitev obstoječega vodika in zagon ekonomije obsega potrebne druge oblike nizkoogljičnega vodika.

(14)Poleg tega je v Komisijini strategiji za vodik ugotovljeno 29 , da je omrežna infrastruktura velikega obsega pomemben element za potrebno uvedbo vodika, ki ga lahko nudita samo Unija in enotni trg. Trenutno obstaja zelo malo posebne infrastrukture za čezmejni prenos vodika in trgovanje z njim. Tako infrastrukturo bi morala v znatnem obsegu sestavljati sredstva, predelana iz sredstev za zemeljski plin, dopolnjevala pa bi jih nova sredstva posebej za vodik. Poleg tega je v strategiji za vodik postavljen strateški cilj povečanja inštalirane moči elektrolizatorjev do leta 2030 na 40 GW, da bi da bi povečali obseg proizvodnje obnovljivega vodika in omogočili lažje razogljičenje sektorjev, ki so odvisni od fosilnih goriv, kot sta industrija ali promet. Zato bi morala politika TEN-E zajemati novo infrastrukturo in infrastrukturo s spremenjeno namembnostjo za prenos in shranjevanje vodika ter obrate z elektrolizatorji. Infrastrukturo za prenos in shranjevanje vodika bi bilo treba vključiti tudi v desetletni razvojni načrt omrežja za celotno Unijo, da bi omogočili celovito in usklajeno oceno njunih stroškov in koristi za energetski sistem, vključno z njunim prispevkom k povezovanju in razogljičenju sektorja, tako da bi nastalo nosilno vodikovo omrežje Unije.

(15)Poleg tega bi bilo treba ustvariti novo kategorijo infrastrukture za pametna plinska omrežja, da bi podprli naložbe, s katerimi se obnovljivi in nizkoogljični plini, kot so bioplin, biometan in vodik, vključujejo v omrežje in ki na podlagi inovativnih digitalnih tehnologij pomagajo pri upravljanju tako nastalega bolj zapletenega sistema.

(16)V skladu z Uredbo (EU) št. 347/2013 mora predlagani projekt skupnega interesa v postopku priprave Unijinega seznama dokazati, da pomembno prispeva k vsaj enemu iz sklopa meril, ki lahko vključuje trajnostnost, vendar to ni nujno. Ta zahteva je v skladu s takratnimi posebnimi potrebami notranjega trga energije omogočila razvoj projektov skupnega interesa, ki so odpravljali samo tveganja v zvezi z zanesljivostjo oskrbe z energijo, tudi če niso izkazovali koristi v smislu trajnostnosti. Toda glede na razvoj potreb Unije po infrastrukturi in cilje razogljičenja, sklepe Evropskega sveta iz julija 2020, v skladu s katerimi bi morali biti „vsi odhodki EU [...] skladni s cilji Pariškega sporazuma in načelom neškodovanja iz evropskega zelenega dogovora“, bi bilo treba ocenjevati trajnostnost v smislu vključevanja obnovljivih virov energije v omrežje oziroma zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, da bi zagotovili usklajenost politike TEN-E s cilji energetske in podnebne politike Unije. Trajnostnost omrežij za prenos CO2 se obravnava glede na njihov namen prenosa ogljikovega dioksida.

(17)Unija bi morala spodbujati infrastrukturne projekte za povezavo energetskih omrežij Unije z omrežji tretjih držav, ki so v obojestransko korist ter so potrebni za energetski prehod in doseganje podnebnih ciljnih vrednosti in ki izpolnjujejo tudi posebna merila za zadevne kategorije infrastrukture v skladu s to uredbo, zlasti za povezavo s sosednjimi državami in državami, s katerimi je Unija vzpostavila posebno sodelovanje na energetskem področju. Zato bi morala ta uredba v svoje področje uporabe vključiti projekte skupnega interesa (PMI), če so trajnostni in če lahko izkažejo pomembne čiste družbeno-gospodarske koristi za najmanj dve državi članici in najmanj eno tretjo državo. Taki projekti bi bili upravičeni do vključitve na seznam Unije pod pogojem, da se regulativni okvir tretje države približa okviru Unije, in če bo izkazano, da prispevajo k splošnim energetskim in podnebnim ciljem Unije v smislu zanesljive oskrbe z energijo in razogljičenja. Tako regulativno uskladitev ali približevanje bi bilo treba domnevati za pogodbenice Evropskega gospodarskega prostora ali Energetske skupnosti. Poleg tega bi morala tretja država, s katero Unija sodeluje pri razvoju projektov skupnega interesa (PMI), omogočati podobno časovnico za pospešeno izvajanje in druge ukrepe za podporo politike, kot je določeno v tej uredbi. Zato bi bilo treba v tej uredbi projekte skupnega interesa (PMI) obravnavati enako kot projekte skupnega interesa (PCI), tako da bi se, če ni določeno drugače, vse določbe, ki se nanašajo na PCI, uporabljale tudi za PMI.

(18)Poleg tega mora Evropa, če naj bi Unija dosegla podnebne in energetske ciljne vrednosti za leti 2030 in 2050, občutno povečati obseg proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Sedanje kategorije infrastrukture za prenos in shranjevanje električne energije so bistvenega pomena za vključitev znatnega povečanja proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov v električno omrežje. Za to je potrebno tudi povečanje naložb v izkoriščanje odobalne energije iz obnovljivih virov 30 . Rešiti bi bilo treba tudi vprašanje usklajevanja dolgoročnega načrtovanja in razvoja odobalnih in kopenskih omrežij električne energije. Zlasti pri načrtovanju odobalne infrastrukture bi se bilo treba oddaljiti od pristopa „vsak projekt posebej“ in dajati prednost usklajenemu celostnemu pristopu, ki bi zagotavljal trajnostni razvoj integriranih odobalnih omrežij v skladu z možnostmi za izkoriščanje odobalnih obnovljivih virov energije v vsakem morskem bazenu, varstvom okolja in drugimi vrstami uporabe morja.

(19)Zadevne države članice bi morale imeti možnost, da ocenijo koristi in stroške odobalnih omrežij v okoliških morskih bazenih za energijo iz obnovljivih virov in opravijo predhodno analizo delitve stroškov na ravni morskega bazena ter s tem ustvarijo podlago za skupne politične zaveze za razvoj odobalne energije iz obnovljivih virov na ravni morskega bazena. Zato bi morala Komisija oblikovati enotna načela za metodologijo analize stroškov ter koristi in delitve stroškov za izvedbo načrtov za razvoj integriranega odobalnega omrežja, ki bi morala državam članicam omogočiti pripravo ustrezne ocene.

(20)Postopek desetletnega razvojnega načrta omrežja za celotno Unijo kot podlaga za določanje projektov skupnega interesa v kategorijah električne energije in plina se je izkazal za učinkovitega. Čeprav imajo evropski mreži sistemskih operaterjev prenosnih omrežij električne energije in zemeljskega plina ter operaterji prenosnih sistemov v tem postopku pomembno vlogo, je potrebno več nadzora, zlasti glede opredeljevanja scenarijev za prihodnost, ugotavljanja dolgoročnih vrzeli in ozkih grl v infrastrukturi ter ocenjevanja posameznih projektov, da bi okrepili zaupanje v ta postopek. Zato bi morali zaradi potrebe po neodvisni potrditvi Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in Komisija imeti večjo vlogo v tem postopku, tudi pri pripravi desetletnega razvojnega načrta omrežja za celotno Unijo v skladu z Uredbo (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta 31 in Uredbo (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 32 .

(21)Pomembno je zagotoviti, da lahko status projekta skupnega interesa dobijo samo infrastrukturni projekti, pri katerih ne obstaja nobena razumna alternativna rešitev. V ta namen bo pri ugotavljanju infrastrukturnih vrzeli upoštevano načelo „energijska učinkovitost na prvem mestu“, prednost pa bodo imele vse ustrezne neinfrastrukturne rešitve za ugotovljene vrzeli. Poleg tega bi morali predlagatelji projektov med izvajanjem projekta poročati o skladnosti z okoljevarstveno zakonodajo in dokazati, da projekti ne škodujejo bistveno okolju v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2020/852 33 . Pri obstoječih projektih skupnega interesa, ki so dosegli zadostno zrelost, bo to upoštevano pri izbiri projektov za naslednji Unijin seznam s strani regionalnih skupin.

(22)Za zagotovitev stabilnosti napetosti in frekvence bi bilo treba posebno pozornost nameniti stabilnosti evropskega omrežja električne energije v spreminjajočih se pogojih, zlasti glede na vse večji delež električne energije iz obnovljivih virov.

(23)Po tesnih posvetovanjih z vsemi državami članicami in interesnimi stranmi je Komisija določila 13 strateških prednostnih nalog za infrastrukturo vseevropskega energetskega omrežja, katerih izvedba je bistvenega pomena za dosego ciljnih vrednosti energetske in podnebne politike Unije za leti 2030 in 2050. Te prednostne naloge zajemajo različne geografske regije ali tematska področja na področju prenosa in shranjevanja električne energije, odobalnih omrežij za energijo iz obnovljivih virov, prenosa in shranjevanja vodika, elektrolizatorjev, pametnih plinskih omrežij, pametnih omrežij električne energije in prenosa ogljikovega dioksida.

(24)Projekti skupnega interesa bi morali biti skladni s skupnimi, preglednimi in objektivnimi merili v smislu njihovega prispevka k ciljem energetske politike. Da bi bili upravičeni do uvrstitve na Unijine sezname, bi morali biti projekti na področju električne energije in vodika vključeni v zadnji razpoložljivi desetletni razvojni načrt omrežja za celotno Unijo. Ker vodikova infrastruktura trenutno ni vključena v desetletni razvojni načrt omrežja za celotno Unijo, bi se morala ta zahteva za projekte na področju vodika uporabljati šele od 1. januarja 2024 za drugi Unijin seznam, ki bo pripravljen v skladu s to uredbo.

(25)Ustanoviti bi bilo treba regionalne skupine, ki bodo predlagale in pregledale projekte skupnega interesa, kar bo omogočilo sestavo regionalnih seznamov projektov skupnega interesa. Za zagotovitev splošnega soglasja bi morale te regionalne skupine poskrbeti za tesno sodelovanje med državami članicami, nacionalnimi regulativnimi organi, predlagatelji projektov in zadevnimi zainteresiranimi stranmi. V okviru tega sodelovanja bi morali nacionalni regulativni organi po potrebi regionalnim skupinam svetovati med drugim o izvedljivosti regulativnih vidikov predlaganih projektov in o izvedljivosti predlaganega časovnega razporeda regulativne odobritve.

(26)Novi Unijin seznam projektov skupnega interesa (v nadaljnjem besedilu: seznam Unije) bi bilo treba pripraviti vsaki dve leti. Projekti skupnega interesa, ki so dokončani ali ne izpolnjujejo več relevantnih meril in zahtev, določenih v uredbi, ne bi smeli biti uvrščeni na naslednji seznam Unije. Zato bi morali biti obstoječi projekti skupnega interesa, ki bodo uvrščeni na naslednji seznam Unije, predmet istega izbirnega postopka za oblikovanje regionalnih seznamov in seznama Unije, ki se uporablja za predlagane projekte. Toda čim bolj bi bilo treba zmanjšati upravno obremenitev, nastalo zaradi tega, na primer z uporabo predhodno posredovanih informacij v največji možni meri in z upoštevanjem letnih poročil predlagateljev projekta. Zato bi se moral za obstoječe projekte skupnega interesa, pri katerih je bil dosežen občuten napredek, uporabljati racionaliziran postopek vključitve v desetletni razvojni načrt omrežja za celotno Unijo.

(27)Projekte skupnega interesa bi bilo treba izvesti čim prej ter jih skrbno spremljati in ocenjevati, pri čemer naj se ohrani nizka upravna obremenitev za predlagatelje projekta. Komisija bi morala imenovati evropske koordinatorje za projekte, ki se soočajo s težavami. V postopku izbire za naslednje sezname Unije za zadevne projekte bi bilo treba upoštevati napredek pri izvajanju konkretnih projektov ter izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe.

(28)Postopek izdaje dovoljenja ne bi smel povzročiti upravnih obremenitev, ki ne bi bile v sorazmerju z velikostjo ali zapletenostjo projekta, ter ne bi smel ovirati razvoja vseevropskih omrežij in dostopa do trga.

(29)Načrtovanje in izvajanje projektov Unije v skupnem interesu na področju energetske, prometne in telekomunikacijske infrastrukture bi moralo biti usklajeno, da bi ustvarjalo sinergije, kadar koli je to izvedljivo z gospodarskega, tehničnega, okoljskega, podnebnega ali prostorskega vidika, ob ustreznem upoštevanju varnostnih vidikov. Tako bi lahko pri načrtovanju različnih vseevropskih omrežij dali prednost povezovanju prometnih, komunikacijskih in energetskih omrežij, da bi zagotovili minimalno obremenitev prostora, pri tem pa je treba po možnosti zagotoviti ponovno uporabo obstoječih ali opuščenih tras, da bi se čim bolj zmanjšali negativni socialni, gospodarski, okoljski, podnebni in finančni učinki.

(30)Projekti skupnega interesa bi morali na nacionalni ravni dobiti „prednostni status“, da bi bila zagotovljena hitra upravna obdelava, in bi jih morali pristojni organi šteti za projekte v javnem interesu. Iz razlogov prevladujočega javnega interesa bi morali projekti s škodljivim učinkom na okolje dobiti dovoljenje, kadar so izpolnjeni vsi pogoji iz Direktive Sveta 92/43/EGS 34 in Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta 35 .

(31)Projekti skupnega interesa bi morali dobiti na nacionalni ravni „prednostni status“, da bi bila zagotovljena obravnava po postopku za nujne zadeve v vseh sodnih postopkih in postopkih reševanja sporov v zvezi z njimi.

(32)Za manjšo zapletenost, večjo učinkovitost in preglednost ter pomoč pri krepitvi sodelovanja med državami članicami bi moral obstajati pristojni organ ali več pristojnih organov, ki bi povezovali in usklajevali vse postopke izdaje dovoljenja (točka „vse na enem mestu“).

(33)Za poenostavitev in pospešitev postopka izdaje dovoljenj za odobalna omrežja energije iz obnovljivih virov bi morale države članice okrog določenega morskega bazena vzpostaviti edinstvene kontaktne točke, t. i. odobalne točke „vse na enem mestu“, za olajševanje in usklajevanje postopka izdaje dovoljenja za take projekte glede na regionalne posebnosti in geografsko lego. Poleg tega bi morala vzpostavitev po ene točke „vse na enem mestu“ za odobalna omrežja energije iz obnovljivih virov za vsak morski bazen omogočiti manjšo zapletenost, boljšo učinkovitost in hitrejši postopek izdaje dovoljenja za odobalna sredstva za prenos energije, ki pogosto prečkajo več območij pravne pristojnosti.

(34)Kljub obstoju standardov za zagotovitev udeležbe javnosti v okoljskih postopkih odločanja, ki se pri projektih skupnega interesa v celoti uporabljajo, so na podlagi te uredbe še vedno potrebni dodatni ukrepi za zagotovitev najvišjih možnih standardov preglednosti in udeležbe javnosti pri vseh pomembnih zadevah v postopku izdaje dovoljenj za projekte skupnega interesa. Kadar je predhodno posvetovanje predpisano že v nacionalnih pravilih z enakimi ali višjimi standardi kot v tej uredbi, bi moralo biti predhodno posvetovanje pred začetkom postopka izdaje dovoljenja neobvezno in pri njem ne bi smelo prihajati do podvajanja pravnih zahtev.

(35)Ustrezno in usklajeno izvajanje Direktive 2011/92/EU 36 , Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta 37 in, če je ustrezno, Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, podpisane v Aarhusu 25. junija 1998 38 (v nadaljnjem besedilu: Aarhuška konvencija) ter Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje (v nadaljnjem besedilu: Konvencija iz Espooja) bi moralo zagotoviti harmonizacijo glavnih načel presoje vplivov na okolje in podnebje, tudi na čezmejni ravni. Komisija je izdala nezavezujoče smernice, v katerih državam članicam poda usmeritve za oblikovanje zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov za racionalizacijo postopkov okoljske presoje za energetsko infrastrukturo in za zagotovitev skladne uporabe postopkov okoljske presoje, ki jih za projekte skupnega interesa določa pravo Unije 39 . Države članice bi morale uskladiti svoje ocene za projekte skupnega interesa in po potrebi ocene izvesti skupaj. Države članice bi bilo treba spodbujati k izmenjavi najboljših praks in k izgradnji upravnih zmogljivosti v postopku izdaje dovoljenj.

(36)Pomembno je poenostaviti in izboljšati postopek izdaje dovoljenj, hkrati pa, kolikor je mogoče, ob upoštevanju načela subsidiarnosti spoštovati nacionalne pristojnosti in postopke za izgradnjo nove infrastrukture. Glede na nujnost razvoja energetske infrastrukture bi bilo treba pri poenostavitvi postopka izdaje dovoljenj določiti tudi natančen rok za sprejem odločitev ustreznih organov v zvezi z izvedbo projekta. Ta časovna omejitev bi morala spodbujati učinkovitejšo opredelitev in obravnavo postopkov in ne bi smela v nobenem primeru nižati visokih standardov varovanja okolja v skladu z okoljevarstveno zakonodajo ter udeležbe javnosti. V tej uredbi bi bilo treba določiti skrajne roke, države članice pa si lahko prizadevajo za krajše roke, če je izvedljivo, zlasti v zvezi s projekti, kot so pametna omrežja, pri katerih morda niso potrebni zapleteni postopki izdaje dovoljenja, kakršni so potrebni pri infrastrukturi za prenos. Za zagotovitev spoštovanja rokov bi morali biti odgovorni pristojni organi.

(37)Države članice lahko, če je ustrezno, v celovite odločbe vključijo odločitve, sprejete v okviru pogajanj s posameznimi lastniki zemljišč o dovoljenju za dostop, lastništvu ali pravici do uporabe lastnine, odločbe o prostorskem načrtovanju, ki določa namensko rabo zemljišč posameznega območja, vključno z drugimi razvojnimi vidiki, kot so ceste, železnice, stavbe ter naravovarstvena območja, ki niso namenjeni izključno za načrtovani projekt, ter odločitve o izdaji dovoljenj za uporabo. V povezavi s postopkom izdaje dovoljenj lahko projekt skupnega interesa vključuje z njim povezano infrastrukturo v obsegu, ki je nujen za izgradnjo ali delovanje projekta. Ta uredba, zlasti določbe o dovoljevanju, udeležbi javnosti in izvajanju projektov skupnega interesa, bi se morala uporabljati brez poseganja v mednarodno pravo in pravo Unije, vključno z določbami o varovanju okolja in zdravja ljudi ter določbami iz skupne ribiške in pomorske politike, zlasti Direktive 2014/89/EU Evropskega parlamenta in Sveta 40 .

(38)Stroške razvoja, izgradnje, delovanja in vzdrževanja projektov skupnega interesa bi morali na splošno kriti uporabniki infrastrukture. Projekti skupnega interesa bi morali biti upravičeni do čezmejne razporeditve stroškov, kadar ocena povpraševanja na trgu ali pričakovanih učinkov omrežnin kaže, da stroškov ne bo mogoče kriti z omrežninami, ki jih plačujejo uporabniki infrastrukture.

(39)Podlaga za razpravo o ustrezni razporeditvi stroškov bi morala biti analiza stroškov in koristi infrastrukturnega projekta na podlagi harmonizirane metodologije analize energetskega sistema z uporabo enakega scenarija kot takrat, ko je bil projekt vključen na seznam projektov skupnega interesa Unije, v okviru desetletnih razvojnih načrtov omrežij za celotno Unijo, ki jih pripravi Evropska mreža operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo v skladu z Uredbo (EU) 2019/943 ter Uredbo (ES) št. 715/2009 in ki jih pregleda Agencija. V tej analizi se lahko upoštevajo kazalniki in ustrezne referenčne vrednosti za primerjavo stroškov naložbe na enoto.

(40)Na vedno bolj povezanem trgu so potrebna jasna in pregledna pravila čezmejne razporeditve stroškov za spodbujanje naložb v čezmejno infrastrukturo. Bistvenega pomena je zagotoviti stabilen finančni okvir za razvoj projektov skupnega interesa ter hkrati čim bolj zmanjšati potrebo po finančni podpori. Pri odločanju o čezmejni razporeditvi stroškov bi morali nacionalni regulativni organi čezmejno razporejati stroške v celotnem znesku in jih vključiti v nacionalne omrežnine, nato pa ugotoviti, ali bi njihov vpliv na nacionalne omrežnine lahko pomenil nesorazmerno obremenitev za odjemalce. Nacionalni regulativni organi bi se morali izogniti tveganju dvojne podpore za projekte ob upoštevanju dejanskih ali ocenjenih zaračunanih stroškov in prihodkov. Te zaračunane stroške in prihodke bi bilo treba upoštevati samo toliko, kolikor so povezani s projekti in namenjeni za kritje zadevnih stroškov.

(41)Zakonodaja notranjega energetskega trga določa, da se ustrezne spodbude za naložbe zagotovijo s tarifami za dostop do omrežij. Toda več vrst projektov skupnega interesa bo verjetno imelo zunanje učinke, ki jih morda ne bo mogoče v celoti zajeti in povrniti z običajnim sistemom omrežnin. Nacionalni regulativni organi bi morali pri uporabi zakonodaje notranjega energetskega trga zagotoviti stabilen in predvidljiv regulativni in finančni okvir s spodbudami za projekte skupnega interesa, vključno z dolgoročnimi spodbudami, sorazmernimi z ravnijo posebnega tveganja projekta. To bi moralo veljati zlasti za čezmejne projekte, inovativne tehnologije prenosa električne energije, ki omogočajo vključitev energije iz obnovljivih virov v velikem obsegu, distribuiranih virov energije ali prilagajanja odjema v medsebojno povezana omrežja, energetsko tehnologijo in projekte digitalizacije, pri katerih bo verjetno prihajalo do večjih tveganj kot pri podobnih projektih znotraj ene same države članice ali pri katerih se obetajo večje koristi za Unijo. Poleg tega bi morali imeti projekti z visokimi odhodki poslovanja dostop do primernih naložbenih spodbud. Zlasti pri odobalnih omrežjih za energijo iz obnovljivih virov, ki imajo hkrati vlogo povezovalnih daljnovodov za električno energijo in povezave projektov odobalne proizvodnje energije iz obnovljivih virov, bodo tveganja verjetno večja kot pri primerljivih kopenskih infrastrukturnih projektih, ker so neločljivo povezana s proizvodnimi sredstvi, to pa prinaša regulativna tveganja, tveganja glede financiranja, kot so potreba po predhodnih naložbah, tržna tveganja in tveganja v zvezi z uporabo novih inovativnih tehnologij.

(42)Ta uredba bi se morala uporabljati samo za izdajanje dovoljenj za projekte skupnega interesa, sodelovanje javnosti v njih in njihovo regulativno obravnavo. Države članice lahko kljub temu sprejmejo nacionalne določbe o uporabi enakih ali podobnih nacionalnih pravil za druge projekte, ki nimajo statusa projektov skupnega interesa, v okviru področja uporabe te uredbe. Države članice lahko v zvezi z regulativnimi spodbudami sprejmejo nacionalno določbo o uporabi enakih ali podobnih pravil za projekte skupnega interesa, ki spadajo v kategorijo shranjevanja električne energije.

(43)Države članice, ki projektom energetske infrastrukture trenutno ne dajejo najvišje možne nacionalne pomembnosti v postopku izdaje dovoljenj, bi bilo treba spodbuditi, da razmislijo o uvedbi take visoke nacionalne pomembnosti, zlasti po opravljeni oceni, ali bi to omogočilo hitrejši postopek izdaje dovoljenj.

(44)Države članice, ki trenutno nimajo uvedenega pospešenega ali nujnega sodnega postopka, ki bi se uporabljal za projekte energetske infrastrukture, bi bilo treba spodbuditi, da razmislijo o uvedbi takih postopkov, zlasti po opravljeni oceni, ali bi to omogočilo hitrejše izvajanje takih projektov.

(45)Uredba (EU) št. 347/2013 je pokazala, da ima izkoriščanje zasebnega financiranja preko znatne finančne pomoči Unije dodano vrednost pri omogočanju izvajanja projektov evropskega pomena. Zaradi gospodarskih in finančnih razmer ter proračunskih omejitev bi bilo treba nadaljevati z usmerjeno podporo v obliki nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira, da bi privabili nove vlagatelje v prednostne koridorje in območja energetske infrastrukture ter hkrati ohranila minimalen prispevek iz proračuna Unije.

(46)Projekti skupnega interesa bi morali biti upravičeni so finančne pomoči Unije za študije, pod nekaterimi pogoji pa tudi za dela v skladu z Uredbo (EU) [o Instrumentu za povezovanje Evrope, predlagano s COM(2018) 438] v obliki nepovratnih sredstev ali inovativnih finančnih instrumentov, s katerimi bi za projekte, ki v sedanjem regulativnem okviru in tržnih pogojih ne morejo preživeti na trgu, zagotovili podporo, ki bi bila prilagojena vsakemu projektu posebej. Pomembno je preprečiti vsako izkrivljanje konkurence, zlasti med projekti, ki prispevajo k izvajanju istega prednostnega koridorja Unije. Taka finančna pomoč bi morala zagotoviti potrebne sinergije s strukturnima skladoma, da bi financirali pametna energetska distribucijska omrežja, in z mehanizmom Unije za financiranje energije iz obnovljivih virov v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/1294 41 . Za naložbe v projekte skupnega interesa bi se morala uporabljati tristopenjska logika. Prvič, trg bi moral imeti prednost pri naložbah. Drugič, če trg ne bi zagotovil naložb, bi bilo treba preučiti regulativne rešitve, po potrebi prilagoditi zadevni regulativni okvir in zagotoviti njegovo pravilno uporabo. Tretjič, če prva dva koraka ne zadostujeta za zagotovitev potrebnih naložb pri projektih skupnega interesa, bi morala obstajati možnost za dodelitev finančne pomoči Unije, če projekt skupnega interesa izpolnjuje veljavna merila za upravičenost. Projekti skupnega interesa bi lahko bili upravičeni tudi do pomoči v okviru programa InvestEU kot dopolnila financiranju z nepovratnimi sredstvi.

(47)Nepovratna sredstva za dela v zvezi s projekti skupnega interesa (PMI) bi morala biti na razpolago samo za naložbe, ki se nahajajo na ozemlju Unije, in samo, če k stroškom naložbe zaradi njenih koristi v znatni meri finančno prispevata vsaj dve državi članici.

(48)Zato bi bilo treba ustrezno spremeniti Uredbo (ES) št. 715/2009, Uredbo (EU) 2019/942 42 , in Uredbo (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta 43 ter Direktivo 2009/73/ES in Direktivo (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta.

(49)Uredbo (EU) št. 347/2013 bi bilo zato treba razveljaviti.

(50)Da bi zagotovili, da bo sestava prednostnih koridorjev in tematskih področij čim bolje odražala razvoj energetske infrastrukture, da bo število predlaganih projektov v vsaki skupini ostalo primerno in razumno za omogočanje celovite in temeljite ocene, in da bi zagotovili, da bodo na seznamu projektov skupnega interesa Unije samo projekti, ki najbolj prispevajo k izvajanju prednostnih koridorjev in tematskih območij strateške energetske infrastrukture, bi bilo treba pooblastiti Komisijo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije:

– o dopolnitvi te uredbe s pregledom področja uporabe in sestave prednostnih koridorjev in tematskih področij ter sprejetju novih seznamov prednostnih koridorjev in tematskih področij;

– o spremembi prilog k tej uredbi za sprejetje in pregled seznama projektov skupnega interesa Unije, pri čemer bo spoštovana pravica držav članic in tretjih držav do odobritve projektov skupnega interesa (PCI) ali projektov skupnega interesa (PMI), povezanih z njihovim ozemljem.

Ker je treba zagotoviti, da bodo cilji te uredbe doseženi, bi moralo glede na število projektov skupnega interesa, ki so že na seznamu Unije, skupno število projektov skupnega interesa ostati obvladljivo, zato ne bi smelo biti bistveno večje od 220. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se ustrezni dokumenti posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu sočasno, pravočasno in na ustrezen način. Kadar Evropski parlament in Svet menita, da je to potrebno, se lahko njuni strokovnjaki udeležijo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov, na katere so povabljeni strokovnjaki iz držav članic. Za Komisijo so pri sprejemanju delegiranih aktov o določitvi seznamov projektov skupnega interesa zelo pomembne razprave v regionalnih skupinah. Zato je primerno, da sta, kolikor je možno in združljivo z okvirom te uredbe, Evropski parlament in Svet obveščena o sestankih regionalnih skupin in da lahko v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom o boljši pripravi zakonodaje 44 iz leta 2016 nanje pošljeta strokovnjake.

(51)Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe glede postopkov čezmejne razporeditve stroškov in državam članicam omogočili oceno stroškov in koristi odobalnih omrežij za energijo iz obnovljivih virov v okoliških morskih bazenih, tudi glede tržnih in finančnih dogovorov za kraje proizvodnje, kot je že dodeljena podpora, ter izvedbo predhodne analize delitve stroškov na ravni morskega bazena, bi bilo treba izvedbena pooblastila v skladu s členom 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti na Komisijo. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 45 . Za sprejetje teh izvedbenih aktov bi se moral uporabljati svetovalni postopek.

(52)Ker ciljev te uredbe, tj. razvoja in interoperabilnosti vseevropskih energetskih omrežij ter povezave s takšnimi omrežji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za dosego navedenih ciljev.

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

1. Ta uredba določa smernice za pravočasen razvoj in interoperabilnost prednostnih koridorjev ter območij vseevropske energetske infrastrukture iz Priloge I (v nadaljnjem besedilu: prednostni koridorji in območja energetske infrastrukture), ki prispevajo k doseganju podnebnih in energetskih ciljnih vrednosti Unije za leto 2030 in cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050.

2. Ta uredba zlasti:

(a) ureja določitev projektov skupnega interesa (PCI), ki so potrebni za izvajanje prednostnih koridorjev in območij ter spadajo v kategorije energetske infrastrukture na področjih električne energije, pametnih plinskih omrežij, vodika, elektrolizatorjev in ogljikovega dioksida, določene v Prilogi II (v nadaljnjem besedilu: kategorije energetske infrastrukture);

(b) omogoča pravočasno izvajanje projektov skupnega interesa (PCI) s poenostavitvijo, tesnejšim usklajevanjem in hitrejšim procesom dovoljevanja ter večjo udeležbo javnosti;

(c) določa pravila in smernice za čezmejno razporeditev stroškov in s tveganji povezane pobude v zvezi s projekti skupnega interesa (PCI);

(d) določa pogoje za upravičenost projektov skupnega interesa (PCI) do finančne pomoči Unije;

(e) ureja določitev projektov skupnega interesa (PMI)

Člen 2

Opredelitev pojmov

Poleg opredelitev pojmov iz Direktive 2009/73/ES, Direktive (EU) 2018/2001 46 in Direktive (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 715/2009, Uredbe (EU) 2019/942 in Uredbe (EU) 2019/943 se v tej uredbi uporabljajo naslednje opredelitve:

(1)„energetska infrastruktura“ pomeni vse objekte ali pripadajoče naprave, ki spadajo v kategorije energetske infrastrukture, ki se nahaja v Uniji ali povezuje Unijo z eno ali več tretjimi državami;

(2)„celovita odločba“ pomeni dokončno odločbo ali niz odločb organa ali organov države članice, razen sodnih odločb, na podlagi katerih se ugotovi, ali je predlagatelju projekta dovoljena gradnja energetske infrastrukture za uresničitev projekta skupnega interesa, tako da lahko začne ali naroči in začne potrebna gradbena dela (status „pripravljeno za gradnjo“) brez poseganja v morebitno odločitev v upravnem pritožbenem postopku;

(3)„projekt“ pomeni enega ali več vodov, cevovodov, objektov, opreme ali inštalacij, ki spadajo v kategorije energetske infrastrukture;

(4)„projekt skupnega interesa“ (PCI) pomeni projekt, ki je nujen za izvajanje prednostnih koridorjev in območij energetske infrastrukture iz Priloge I in ki je del seznama projektov skupnega interesa Unije iz člena 3;

(5)„projekt skupnega interesa“ (PMI) pomeni projekt, ki ga predlaga Unija v sodelovanju s tretjimi državami.

(6)„ozko grlo v energetski infrastrukturi“ pomeni omejitev fizičnih tokov v energetskem sistemu zaradi nezadostne prenosne zmogljivosti, kar med drugim vključuje pomanjkanje infrastrukture;

(7)„predlagatelj projekta“ pomeni eno od naslednjega:

(a)operaterja prenosnega omrežja (OPS), operaterja distribucijskega omrežja (ODS) ali drugega operaterja ali investitorja, ki razvija projekt skupnega interesa;

(b)če obstaja več operaterjev prenosnega ali distribucijskega omrežja, drugih upravljavcev, vlagateljev ali skupin teh oseb, pravno osebo v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, ki je bila določena s pogodbo med njimi in lahko sprejema pravne obveznosti ter nosi finančno odgovornost v imenu pogodbenih strank;

(8)„pametno omrežje električne energije“ pomeni omrežje električne energije, v katerem lahko operater digitalno spremlja dejanja nanj priklopljenih uporabnikov, ter informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) za komunikacijo s povezanimi upravljavci omrežja, proizvajalci, odjemalci in/ali proizvajalci-odjemalci z namenom trajnostnega, stroškovno učinkovitega in varnega prenosa električne energije.

(9)„pametno plinsko omrežje“ pomeni plinsko omrežje, v katerega se z uporabo inovativnih digitalnih rešitev stroškovno učinkovito vključujejo različni viri nizkoogljičnega in obnovljivega plina v skladu s potrebami odjemalcev in zahtevami glede kakovosti plina z namenom zmanjšati ogljični odtis z njim povezane porabe plina, omogočiti večji delež obnovljivih in nizkoogljičnih plinov ter ustvariti povezave z drugimi nosilci energije in sektorji;

(10)„zadevni organi“ pomeni organe, ki so na podlagi nacionalne zakonodaje pristojni za izdajo raznih dovoljenj ali odobritev v zvezi z načrtovanjem, zasnovo in gradnjo nepremičnih sredstev, tudi energetske infrastrukture;

(11)„dela“ pomenijo nakup, dobavo in uporabo sestavnih elementov, sistemov in storitev, vključno s programsko opremo, načrtovanje, izvajanje gradnje in montaže projekta, tehnično potrditev montaže ter začetek uporabe projekta;

(12)„študije“ pomenijo dejavnosti, potrebne za pripravo projekta na izvajanje, kot so pripravljalne študije, investicijska in druga dokumentacija, študije v zvezi z ocenjevanjem, preizkusi in vrednotenjem, tudi programske opreme, ter vse druge ukrepe za tehnično podporo, vključno s pripravljalnimi deli, potrebnimi za opredelitev in razvoj projekta ter odločanje o njegovem financiranju, kot so raziskovalne dejavnosti na zadevnih lokacijah ter priprava finančnega svežnja;

(13) „nacionalni regulativni organ“ pomeni nacionalni regulativni organ, imenovan v skladu s členom 39(1) Direktive 2009/73/ES ali členom 57(1) Direktive (EU) 2019/944;

(14) „začetek obratovanja“ pomeni vsa dejanja, ki so potrebna za začetek obratovanja projekta po tem, ko je bil ta zgrajen.

(15)„ustrezni nacionalni regulativni organi“ pomeni nacionalne regulativne organe v državah članicah, v katerih ima projekt pomemben pozitiven učinek;

(16) „prilagajanje podnebnim spremembam“ je postopek, ki zagotavlja, da je z oceno ranljivosti zaradi podnebnih sprememb in oceno tveganja, tudi s pomočjo ustreznih ukrepov za prilagoditev, zagotovljena odpornost energetske infrastrukture na morebitne škodljive učinke podnebnih sprememb.

POGLAVJE II

PROJEKTI SKUPNEGA INTERESA (PCI) IN PROJEKTI SKUPNEGA INTERESA (PMI)

Člen 3

Seznam projektov skupnega interesa (PCI) in projektov skupnega interesa (PMI) Unije

1. Ustanovijo se regionalne skupine (v nadaljevanju: skupine) v skladu z oddelkom 1 Priloge III. Članstvo v vsaki skupini temelji na vsakem prednostnem koridorju in območju ter njenem ustreznem geografskem območju iz Priloge I. Pooblastila za odločanje v skupinah se omejijo na države članice in Komisijo, za katere se za te namene uporablja izraz organ odločanja skupin.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20, s katerim se ta uredba dopolnjuje glede področja uporabe in sestave prednostnih koridorjev in območij.

2. Vsaka skupina sprejme svoj poslovnik ob upoštevanju določb iz Priloge III.

3. Organ odločanja posamezne skupine sprejme regionalni seznam predlaganih projektov skupnega interesa (PCI), pripravljen po postopku iz oddelka 2 Priloge III, pri čemer se upošteva prispevek vsakega projekta k izvajanju prednostnih koridorjev in območij energetske infrastrukture ter njihovo izpolnjevanje meril iz člena 4.

Skupina pri pripravi svojega regionalnega seznama:

(a) za vsak predlagani projekt skupnega interesa (PCI) pridobi odobritev držav članic, katerih ozemlje projekt zadeva; če se država članica odloči, da ne odobri projekta, mora skupini sporočiti utemeljene razloge za njeno odločitev;

(b) upošteva nasvet Komisije, katerega namen je skupno število projektov skupnega interesa (PCI), ki jih je še mogoče upravljati.

4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 te uredbe o spremembi prilog k tej uredbi, da pripravi seznam projektov skupnega interesa Unije (v nadaljnjem besedilu: seznam Unije) v skladu z drugim odstavkom člena 172 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Komisija pri izvajanju svojih pristojnosti zagotovi, da se seznam Unije pripravi vsaki dve leti na podlagi regionalnih seznamov, ki so jih sprejeli organi odločanja skupine, ustanovljeni s točko (2) oddelka 1 Priloge III po postopku iz odstavka 3 tega člena.

Prvi seznam Unije v skladu s to uredbo se sprejme najpozneje 30. novembra 2023.

5. Komisija pri sprejemanju seznama Unije na podlagi regionalnih seznamov:

(a) zagotovi, da so vključeni samo tisti projekti, ki izpolnjujejo merila iz člena 4;

(b) zagotovi skladnost med regijami, pri čemer upošteva mnenje Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (v nadaljnjem besedilu: Agencija) iz točke (12) oddelka 2 Priloge III;

(c) upošteva mnenja držav članic v skladu s točko (9) oddelka 2 Priloge III;

(d) si prizadeva za obvladljivo skupno število projektov skupnega interesa (PCI) na seznamu Unije.

6. Projekti skupnega interesa (PCI), vključeni na seznam Unije v skladu z odstavkom 4 tega člena v kategorijah energetske infrastrukture iz točk (1(a), (b), (c) in (e) Priloge II, postanejo sestavni del ustreznih regionalnih naložbenih načrtov v skladu s členom 34 Uredbe (EU) št. 2019/943 in člena 12 Uredbe (ES) št. 715/2009, ustreznih desetletnih razvojnih načrtov omrežja v skladu s členom 51 Direktive (EU) 2019/944 in člena 22 Direktive 2009/73/ES ter po potrebi drugih zadevnih nacionalnih infrastrukturnih načrtov. Tem projektom se v okviru vsakega od teh načrtov nameni kar največja pozornost. Ta člen se ne uporablja za projekte skupnega interesa (PMI).

Člen 4

Merila za projekte skupnega interesa (PCI) in projekte skupnega interesa (PMI)

1. Projekti skupnega interesa (PCI) izpolnjujejo naslednja splošna merila:

(a) projekt je potreben za vsaj enega od prednostnih koridorjev in območij energetske infrastrukture;

(b) možne splošne koristi projekta, ocenjene v skladu z ustreznimi posebnimi merili iz odstavka 3, prevladajo nad njihovimi stroški, tudi na daljši rok;

(c) projekt izpolnjuje katero koli od naštetih meril:

(i) vključuje vsaj dve državi članici, pri čemer neposredno sega čez mejo dveh ali več držav članic;

(ii) se nahaja na ozemlju ene države članice in ima pomemben čezmejni učinek, kot je opredeljeno v točki (1) Priloge IV.

2. Projekti skupnega interesa (PMI) izpolnjujejo naslednja splošna merila:

(a)projekt znatno prispeva k ciljem razogljičenja Unije in tretje države ter k trajnostnosti, tudi z vključevanjem energije iz obnovljivih virov v omrežje in prenosom proizvodnje energije iz obnovljivih virov v večja središča porabe in mesta za skladiščenje, ter

(b)možne splošne koristi projekta, ocenjene v skladu z ustreznimi posebnimi merili iz odstavka 3, prevladajo nad njihovimi stroški, tudi na daljši rok;

(c)projekt se nahaja na ozemlju vsaj ene države članice in vsaj ene tretje države in ima pomemben čezmejni učinek, kot je opredeljeno v točki (2) Priloge IV;

(d)projekt se delno nahaja na ozemlju Unije in je v skladu z Direktivo 2009/73/ES in Direktivo (EU) 2019/944, če spada v kategorije infrastrukture iz točk (1) in (3) Priloge II;

(e)udeležena tretja država oziroma tretje države izkazujejo visoko stopnjo regulativne uskladitve ali približevanja za podporo splošnim ciljem politike Unije, zlasti za zagotovitev:

(i) dobro delujočega notranjega trga energije;

(ii) zanesljive oskrbe z energijo na podlagi sodelovanja in solidarnosti;

(iii) energetskega sistema, vključno s proizvodnjo, prenosom in distribucijo, ki je na poti v razogljičenje v skladu s Pariškim sporazumom in podnebnimi cilji Unije, zlasti pa preprečuje selitev virov CO2;

(f)udeležena tretja država oziroma tretje države podpirajo prednostni status projekta v skladu s členom 7 in se zavežejo, da bodo upoštevale podobno časovnico za pospešeno izvajanje ter druge podporne ukrepe politike in regulativne ukrepe, ki se uporabljajo za projekte skupnega interesa (PCI) v Uniji.

3. Za projekte skupnega interesa, ki spadajo v posebne kategorije energetske infrastrukture, se uporabijo naslednja posebna merila:

(a) pri projektih prenosa in shranjevanja električne energije, ki spadajo v kategorije energetske infrastrukture iz točk (1)(a), (b), (c) in (e) Priloge II, mora projekt znatno prispevati k trajnostnosti z vključitvijo energije iz obnovljivih virov v omrežje in prenosom proizvodnje energije iz obnovljivih virov v večja središča porabe in mesta za shranjevanje, izpolnjevati pa mora najmanj eno od naslednjih posebnih meril:

(i) povezovanje trgov, tudi z odpravo osamitve vsaj ene države članice in zmanjševanjem ozkih grl v energetski infrastrukturi; konkurenčnost in prožnost sistema;

(ii) zanesljivost oskrbe, tudi preko interoperabilnosti, prožnosti sistema, kibernetske varnosti, ustreznih povezav ter varnega in zanesljivega delovanja sistema;

(b) pri projektih pametnega omrežja električne energije, ki spadajo v kategorije energetske infrastrukture iz točke (1)(d) Priloge II, mora projekt znatno prispevati k trajnostnosti z vključitvijo energije iz obnovljivih virov v omrežje, izpolnjevati pa mora najmanj dve od naslednjih posebnih meril:

(i) zanesljiva oskrba z energijo, tudi z učinkovitostjo in interoperabilnostjo prenosa in distribucije električne energije v vsakodnevnem obratovanju omrežja, preprečevanjem prezasedenosti in vključitvijo uporabnikov omrežja;

(ii) povezovanje trgov, tudi z učinkovitim obratovanjem omrežja in uporabo povezovalnih daljnovodov;

(iii) zanesljivost in prožnost omrežja ter prožnost in kakovost oskrbe, tudi z večjim uvajanjem inovacij v izravnavanje, kibernetsko varnost, spremljanje, nadzor sistema in odpravljanje napak;

(c) v primeru projektov za prenos ogljikovega dioksida, ki spadajo v kategorije energetske infrastrukture iz točke 5 Priloge II, projekt pomembno prispeva k vsem naslednjim posebnim merilom:

(i) preprečevanje emisij ogljikovega dioksida pri ohranjanju zanesljive oskrbe z energijo;

(ii) povečanje prilagodljivosti in varnosti pri prenosu ogljikovega dioksida;

(iii) učinkovita raba virov s povezovanjem več virov in skladišč ogljikovega dioksida s skupno infrastrukturo ter z zmanjšanjem bremen in tveganj za okolje;

(d) pri projektih na področju vodika, ki spadajo v kategorije energetske infrastrukture iz točke 3 Priloge II, mora projekt znatno prispevati k trajnostnosti, tudi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov, povečanjem uporabe obnovljivega vodika in podpiranjem spremenljive proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov z omogočanjem prožnosti in/ali rešitev za shranjevanje. Poleg tega mora projekt znatno prispevati k najmanj enemu od naslednjih posebnih meril:

(i) povezovanje trgov, tudi s povezovanjem obstoječih ali nastajajočih vodikovih omrežij držav članic ali v obliki kakšnega drugega prispevka k nastajanju omrežja za prenos in shranjevanje vodika za celotno Unijo in zagotavljanjem interoperabilnosti povezanih sistemov;

(ii) zanesljivost in prožnost oskrbe, med drugim s pomočjo ustreznih povezav in spodbujanjem varnega ter zanesljivega obratovanja sistema;

(iii) konkurenca, tudi z omogočanjem dostopa do različnih virov energije in uporabnikov omrežja na pregledni in nediskriminatorni podlagi;

(e) pri elektrolizatorjih, ki spadajo v kategorijo iz točke 4 Priloge II, projekt pomembno prispeva k vsem naslednjim posebnim merilom:

(i) trajnostnost, tudi z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov in povečevanjem uporabe obnovljivega vodika;

(ii) zanesljiva oskrba z energijo, tudi kot prispevanje k varnemu, učinkovitemu in zanesljivemu obratovanju sistema ali z rešitvami za shranjevanje in/ali prožnost, kot sta prilagajanje odjema in storitve izravnave;

(iii) omogočanje lažjega vključevanja pametnega energetskega sistema s povezovanjem različnih nosilcev energije in sektorjev;

(f) pri projektih pametnih omrežij, ki spadajo v kategorijo energetske infrastrukture iz točke 2 Priloge II, mora projekt znatno prispevati k trajnostnosti z omogočanjem in spodbujanjem vključevanja obnovljivih in nizkoogljičnih plinov, kot sta biometan ali obnovljivi vodik, v omrežja za prenos in distribucijo plina, da bi zmanjšali emisije toplogrednih plinov. Poleg tega mora projekt znatno prispevati k najmanj enemu od naslednjih posebnih meril:

(i) zanesljivost omrežja in kakovost oskrbe z izboljšanjem učinkovitosti in interoperabilnosti prenosa in distribucije plina v vsakodnevnem obratovanju omrežja, med drugim z reševanjem izzivov, ki izhajajo iz vnosa plinov različnih kakovosti, z uporabo inovativnih tehnologij in kibernetske varnosti;

(ii) delovanje trga in storitve za stranke;

(iii) omogočanje lažjega povezovanja energetskega sistema z ustvarjanjem povezav z drugimi nosilci energije in sektorji ter omogočanjem prilagajanja odjema.

4. Pri projektih, ki spadajo v kategorije energetske infrastrukture iz točk 1–4 Priloge II, se prispevek k merilom iz odstavka 3 tega člena oceni v skladu s kazalniki iz točk 3–7 Priloge IV.

5. Za olajšanje ocenjevanja vseh projektov, ki bi se lahko opredelili kot projekti skupnega interesa (PCI) in ki bi bili lahko vključeni v regionalni seznam, vsaka skupina oceni prispevek posameznega projekta k izvajanju istega prednostnega koridorja ali območja na pregleden in objektiven način. Vsaka skupina določi svojo metodo ocenjevanja na podlagi skupnega prispevka k merilom iz odstavka 3. Ta ocena služi za razvrščanje projektov za notranjo uporabo v skupini. Niti regionalni seznam niti seznam Unije ne smeta vključevati razvrstitve, niti se ne sme razvrstitev uporabljati za kateri koli drugi kasnejši namen, razen za namene, ki so opisani v točki 14 oddelka 2 Priloge III.

Pri ocenjevanju projektov vsaka skupina ustrezno upošteva:

(a) nujnost vsakega predlaganega projekta za doseganje ciljnih vrednosti energetske politike Unije glede razogljičenja, povezovanja trgov, konkurence, trajnostnosti in zanesljive oskrbe z energijo;

(b) medsebojno dopolnjevanje z drugimi predlaganimi projekti;

(c) pri predlaganih projektih, ki se v času, ko so predlagani, štejejo za projekte skupnega interesa (PCI), napredek pri izvajanju projekta in njegovo izpolnjevanje obveznosti glede poročanja in preglednosti.

Pri projektih pametnih omrežij električne energije in pametnih plinskih omrežij, ki spadajo v kategorijo energetske infrastrukture iz točke 1(d) in točke 2 Priloge II, se izvede razvrščanje za tiste projekte, ki zadevajo isti državi članici, in se ustrezno upoštevajo tudi število uporabnikov, ki jih projekt zadeva, letna poraba energije in delež proizvodnje energije iz virov, ki jih ni mogoče regulirati, na območju teh uporabnikov.

Člen 5

Izvajanje in spremljanje

1. Predlagatelji projekta pripravijo časovni načrt za izvajanje projektov skupnega interesa, ki vključuje časovni razpored za naslednje:

(a) študije o izvedljivosti in zasnovi, tudi glede prilagajanja podnebnim spremembam ter skladnosti z okoljevarstveno zakonodajo in načelom, da se ne škoduje bistveno;

(b) odobritev nacionalnega regulativnega organa ali drugega zadevnega organa;

(c) izgradnjo in začetek obratovanja;

(d) časovnico izdaje dovoljenja iz člena 10(5)(b).

2. Operaterji prenosnih in distribucijskih sistemov ter drugi upravljavci sodelujejo za lažji razvoj projektov skupnega interesa na svojem območju.

3. Agencija in zadevne skupine spremljajo napredek, dosežen na področju izvajanja projektov skupnega interesa (PCI), in po potrebi izdajajo priporočila za lažje izvajanje tovrstnih projektov. Skupine lahko zaprosijo za dodatne informacije v skladu z odstavki 4, 5 in 6 ter se sestanejo z zadevnimi stranmi in pozovejo Komisijo, naj preveri te informacije na kraju samem.

4. Predlagatelji projektov do 31. decembra vsakega leta po letu, ko je bil projekt skupnega interesa (PCI) uvrščen na seznam Unije v skladu s členom 3, predložijo pristojnemu organu iz člena 8 letno poročilo za vsak projekt, ki spada v kategorije iz točk 1–4 Priloge II.

V tem poročilu so med drugim podrobni podatki o:

(a) napredku, doseženem pri razvoju, izgradnji in začetku obratovanja projekta, zlasti glede postopka izdaje dovoljenj in posvetovanja, skladnosti z okoljevarstveno zakonodajo in načelom, da projekt ne škoduje bistveno okolju, ter sprejetih ukrepih za prilagajanje podnebnim spremembam;

(b) če obstajajo, morebitnih zamudah glede na časovni načrt za izvajanje, razlogih za zamude in morebitnih drugih težavah;

(c) če obstaja, spremenjenem načrtu za odpravo zamud.

5. Pristojni organi iz člena 8 vsako leto do 31. januarja Agenciji in zadevni skupini predložijo poročilo iz odstavka 4 tega člena, dopolnjeno z informacijami o napredku in, če obstajajo, zamudah pri izvajanju projektov skupnega interesa (PCI) na njihovih ozemljih v zvezi s postopki izdaje dovoljenja in o razlogih za take zamude. Prispevek pristojnih organov k poročilu mora biti jasno označen in napisan tako, da se z njim ne spreminja besedilo, ki so ga predložili predlagatelji projekta.

6. Agencija do 30. aprila v letu, ko bi bilo treba sprejeti nov seznam Unije, skupinam predloži konsolidirano poročilo o projektih skupnega interesa (PCI), ki spadajo v pristojnost nacionalnih regulativnih organov, v katerem oceni napredek in po potrebi poda priporočila za odpravo zamud in nastalih težav. V konsolidiranem poročilu je v skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2019/942 ocenjena tudi skladnost izvajanja razvojnih načrtov omrežja na ravni Unije glede na prednostne koridorje energetske infrastrukture in območja.

7. Kadar pride pri začetku obratovanja projekta skupnega interesa do zamude glede na načrt za izvajanje, in sicer iz razlogov, ki niso višji razlogi izven nadzora predlagatelja projekta, se uporabijo naslednji ukrepi:

(a) v kolikor se ukrepi iz člena 51(7)(a), (b) ali (c) Direktive (EU) 2019/944 in člena 22(7)(a), (b) ali (c) Direktive 2009/73/ES uporabljajo v skladu z ustreznimi nacionalnimi zakoni, izvajanje naložbe zagotovijo nacionalni regulativni organi;

(b) če se ukrepi nacionalnih regulativnih organov v skladu s točko (a) ne uporabljajo, predlagatelj projekta izbere tretjo stran, ki bo v celoti ali deloma financirala ali zgradila projekt. Predlagatelj projekta to stori, preden zamuda preseže dve leti v primerjavi z datumom začetka obratovanja po časovnem načrtu za izvajanje;

(c) če v skladu s točko (b) ni izbrana tretja stran, lahko nacionalni regulativni organ ali država članica v dveh mesecih od poteka obdobja iz točke (b) imenuje tretjo stran, ki bo financirala ali zgradila projekt, predlagatelj projekta pa jo mora sprejeti;

(d) kadar zamuda v primerjavi z datumom začetka obratovanja v časovnem načrtu za izvajanje preseže dve leti in dva meseca, lahko Komisija, ob upoštevanju dogovora in s popolnim sodelovanjem zadevnih držav članic, organizira razpis za zbiranje predlogov, odprt za vse tretje strani, ki so zmožne postati predlagatelji projekta, za izgradnjo projekta v dogovorjenem roku;

(e) pri uporabi točke (c) ali (d) operater sistema, na katerega ozemlju se nahaja naložba, da na razpolago izvedbenim operaterjem ali vlagateljem ali tretji osebi vse informacije, ki so potrebne za izvedbo naložbe, s prenosnim omrežjem poveže nova sredstva in si na splošno v največji možni meri prizadeva omogočiti izvajanje naložbe ter varno, zanesljivo in učinkovito delovanje in vzdrževanje projekta skupnega interesa.

8. Projekt skupnega interesa se lahko črta s seznama Unije v skladu s postopkom iz člena 3(4), če je vključitev na seznam temeljila na nepravilnih informacijah, ki so bile ključne za odločitev, ali projekt ni v skladu s pravom Unije.

9. Za projekte, ki niso več na seznamu Unije, prenehajo veljati vse pravice in obveznosti v zvezi s statusom projekta skupnega interesa, ki izhaja iz te uredbe.

Če projekt ni več na seznamu Unije, vendar je pristojni organ sprejel vlogo v pregled, ohrani pravice in obveznosti iz poglavja III, razen če je bil odstranjen s seznama iz razlogov, naštetih v odstavku 8.

10. Ta člen ne vpliva na finančno pomoč Unije, ki je bila kateremu koli projektu skupnega interesa dodeljena pred njegovo odstranitvijo s seznama Unije.

Člen 6

Evropski koordinatorji

1. Kadar pride do znatnih težav pri izvedbi projekta skupnega interesa, Komisija v dogovoru z zadevnimi državami članicami imenuje evropskega koordinatorja za obdobje največ enega leta, ki se lahko dvakrat obnovi.

2. Evropski koordinator:

(a) spodbuja projekte, za katere je zadolžen, ter čezmejni dialog med predlagatelji projekta in vsemi zadevnimi zainteresiranimi stranmi;

(b) po potrebi pomaga vsem stranem pri posvetovanju z zadevnimi zainteresiranimi stranmi in pridobivanju potrebnih dovoljenj za projekte;

(c) po potrebi svetuje predlagateljem projekta v zvezi s financiranjem projekta;

(d) zagotavlja, da zadevne države članice ustrezno podpirajo in strateško usmerjajo pripravo in izvajanje projektov;

(e) Komisiji vsako leto, po potrebi pa tudi ob preteku mandata, predloži poročilo o napredku projektov ter o težavah in ovirah, ki bodo verjetno povzročile znatne zamude pri začetku obratovanja projektov. Komisija posreduje poročilo Evropskemu parlamentu in zadevnim skupinam.

3. Pri izbiri evropskega koordinatorja se upoštevajo njegove izkušnje v zvezi s posameznimi nalogami, ki so mu predložene v okviru zadevnih projektov.

4. V okviru odločitve o imenovanju evropskega koordinatorja se določi tudi obseg pooblastil, ki zajema podrobno določitev trajanja mandata, posameznih nalog ter ustreznih rokov in metod, ki jih mora koordinator upoštevati. Prizadevanja za koordinacijo so sorazmerna glede na zahtevnost in ocenjene stroške projektov.

5. Zadevne države članice v polni meri sodelujejo z evropskim koordinatorjem pri izvajanju nalog iz odstavkov 2 in 4.

POGLAVJE III

DOVOLJEVANJE IN SODELOVANJE JAVNOSTI

Člen 7

„Prednostni status“ projektov v skupnem interesu

1. S sprejetjem seznama Unije se ti projekti, ne glede na njihovo lokacijo, traso ali tehnologijo, pri odločanju v postopku izdaje dovoljenj štejejo za potrebne z vidika energetske politike.

2. Da bi zagotovili učinkovito upravno obravnavo prijavne dokumentacije, povezane s projekti skupnega interesa (PCI), predlagatelji projektov in vsi zadevni organi zagotovijo čim hitrejšo obravnavo te dokumentacije.

3. Brez poseganja v obveznosti na podlagi nacionalnega prava, kadar v nacionalnem pravu obstaja status največjega državnega pomena, se projektom skupnega interesa (PCI) podeli tak status in se temu primerno obravnavajo v postopkih izdaje dovoljenja in, če nacionalno pravo omogoča, pri prostorskem načrtovanju, vključno s postopki v zvezi z okoljsko presojo, in sicer tako, kot to določa pravo, ki se uporablja za ustrezno vrsto energetske infrastrukture.

4. Vsi postopki reševanja sporov, pravdni postopki, pritožbe in pravna sredstva v zvezi s projekti skupnega interesa (PCI) pri nacionalnih sodiščih in senatih, vključno z mediacijo ali arbitražo, če obstajajo v nacionalnem pravu, se štejejo za nujne v skladu s postopki za nujne zadeve na podlagi nacionalnega prava.

5. Države članice ob upoštevanju obstoječih smernic o racionalizaciji postopkov okoljske presoje za projekte skupnega interesa (PCI), ki jih je izdala Komisija, ocenijo, kateri zakonodajni in nezakonodajni ukrepi so potrebni za racionalizacijo postopkov okoljske presoje in zagotovitev njihove dosledne uporabe, o rezultatih pa obvestijo Komisijo.

6. Države članice do [1. septembra 2022] sprejmejo nezakonodajne ukrepe, ki so jih določile v skladu z odstavkom 5.

7. Države članice do [1. januarja 2023] sprejmejo zakonodajne ukrepe, ki so jih določile v skladu z odstavkom 5. Ti ukrepi ne posegajo v obveznosti, ki izhajajo iz prava Unije.

8. Če so izpolnjeni vsi pogoji iz navedenih direktiv, se projekti skupnega interesa (PCI) v zvezi z vplivi na okolje iz člena 6(4) Direktive 92/43/EGS in člena 4(7) Direktive 2000/60/ES štejejo za projekte javnega interesa z vidika energetske politike, lahko pa tudi za projekte prevladujočega javnega interesa.

Če je v skladu z Direktivo 92/43/EGS potrebno mnenje Komisije, Komisija skupaj s pristojnim organom iz člena 9 te uredbe zagotovi, da je odločitev o prevladujočem javnem interesu projekta sprejeta v okviru roka iz člena 10(1) te uredbe.

Člen 8

Organizacija procesa dovoljevanja

1. Vsaka država članica najpozneje do [1. januarja 2022] po potrebi posodobi imenovanje enega samega nacionalnega pristojnega organa, ki je odgovoren za spodbujanje in usklajevanje postopka izdaje dovoljenja za projekte skupnega interesa (PCI).

2. Pristojnost pristojnega organa iz odstavka 1 in/ali naloge v zvezi s tem se lahko prenesejo ali predajo v izvajanje drugemu organu za posamezen projekt skupnega interesa (PCI) ali za posamezno kategorijo teh projektov pod pogojem, da:

(a) pristojni organ o prenosu obvesti Komisijo, informacijo o tem pa objavi bodisi pristojni organ bodisi predlagatelj projekta na spletnem mestu iz člena 9(7);

(b) je za posamezni projekt skupnega interesa (PCI) odgovoren samo en organ, ki je v procesu izdaje celovite odločbe za posamezni projekt skupnega interesa (PCI) edina kontaktna točka za predlagatelja projekta in koordinira vlaganje vseh zadevnih dokumentov in informacij.

Pristojni organ lahko obdrži pristojnost za določanje rokov, brez poseganja v roke iz člena 10.

3. Brez poseganja v ustrezne zahteve iz mednarodnega prava in prava Unije pristojni organ omogoča lažjo izdajo celovite odločbe. Celovita odločba je dokončni dokaz, da je projekt skupnega interesa (PCI) dosegel status „pripravljeno za gradnjo“ in da glede tega ne obstajajo nobene druge zahteve za dodatna dovoljenja ali odobritve. Ta celovita odločba se izda v roku iz člena 10(1) in (2), pri čemer se uporabi ena od naslednjih shem:

Pristojnost zadevnih organov se lahko vključi v pristojnost pristojnega nacionalnega organa, imenovanega v skladu s členom 8(1), ali pa do določene mere ohranijo svojo neodvisno pristojnost v skladu z ustrezno shemo izdaje dovoljenj, za katero se je odločila država članica v skladu s tem odstavkom, za lažjo izdajo celovite odločbe in ustrezno sodelovanje s pristojnim nacionalnim organom.

Če zadevni organ meni, da posamezne odločitve ne bo posredoval v določenem roku, o tem nemudoma obvesti pristojni organ in obrazloži zamudo. Pristojni organ nato določi nov rok za izdajo posamezne odločitve, vendar v okviru splošnih rokov iz člena 10.

Glede na različne nacionalne značilnosti v postopkih načrtovanja in izdaje dovoljenja lahko države članice za olajšanje in usklajevanje svojih postopkov izbirajo med tremi shemami iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka in se odločijo za izvajanje najučinkovitejše izmed njih. Kadar država članica izbere sodelovalno shemo, o razlogih za to obvesti Komisijo.

4. Države članice lahko za projekte skupnega interesa (PCI) na kopnem in morju uporabijo različne sheme iz odstavka 3.

5. Kadar morajo biti odločitve o projektu skupnega interesa sprejete v dveh ali več državah članicah, zadevni pristojni organi storijo vse, kar je potrebno za učinkovito medsebojno sodelovanje in koordinacijo, vključno z upoštevanjem korakov iz člena 10(5). Države članice si prizadevajo za vzpostavitev skupnih postopkov, zlasti v zvezi s presojo vplivov na okolje.

6. Do [31. julija 2022] in za vsako regionalno skupino za prednostni koridor odobalnega omrežja v skladu z opredelitvijo iz Priloge I, pristojni nacionalni organi v državah članicah, ki spadajo v zadevno skupino, skupaj ustanovijo enotne kontaktne točke, t. i. odobalne točke „vse na enem mestu“, za predlagatelje projektov, ki bodo odgovorne za spodbujanje in usklajevanje postopka izdaje dovoljenja za odobalna omrežja za projekte skupnega interesa (PCI) na področju energije iz obnovljivih virov, pri čemer upoštevajo tudi potrebo po usklajevanju postopka izdaje dovoljenja za energetsko infrastrukturo in postopka za proizvodna sredstva. Odobalne točke „vse na enem mestu“ bodo vzdrževale zbirko obstoječih študij in načrtov v zvezi z morskim bazenom, da bi olajšale postopek izdaje dovoljenja za posamezne projekte skupnega interesa (PCI) in usklajevala izdajanje celovitih odločb za tovrstne projekte s strani ustreznih pristojnih nacionalnih organov. Vsaka regionalna skupina za prednostni koridor odobalnega omrežja ob pomoči pristojnih nacionalnih organov v državah članicah, ki spadajo v skupino, ustanovi odobalne točke „vse na enem mestu“ glede na regionalne posebnosti in geografske značilnosti ter zanje določi kraj, dodelitev sredstev in posebna pravila za delovanje.

Člen 9

Preglednost in sodelovanje javnosti

1. Države članice ali pristojni organ, po potrebi v sodelovanju z drugimi zadevnimi organi, do [1. maja 2023] objavijo posodobljen priročnik o postopku izdaje dovoljenja, ki se uporablja za projekte skupnega interesa (PCI) in vključuje vsaj informacije iz točke 1 Priloge VI. Priročnik ni pravno zavezujoč, lahko pa vsebuje ali navaja ustrezne pravne določbe. Pristojni nacionalni organi se pri pripravi priročnika o postopku usklajujejo s sosednjimi državami in iščejo sinergije z njimi.

2. Brez poseganja v okoljevarstveno zakonodajo, zahteve iz Konvencije iz Espooja, Aarhuške konvencije in zadevnega prava Unije upoštevajo vse strani, vključene v postopek izdaje dovoljenja, načela sodelovanja javnosti iz točke 3 Priloge VI.

3. Predlagatelj projekta v okvirnem roku treh mesecev po začetku postopka izdaje dovoljenja v skladu s členom 10(1)(a) po postopku, opisanem v priročniku iz odstavka 1, ter v skladu s smernicami iz Priloge VI pripravi koncept za sodelovanje javnosti in ga predloži pristojnemu organu. Pristojni organ zahteva spremembe ali odobri koncept sodelovanja javnosti najpozneje v treh mesecih od prejema. Pri tem upošteva vse oblike javnega sodelovanja in posvetovanja, ki je potekalo pred postopkom izdaje dovoljenja, pod pogojem, da so bile pri tem izpolnjene zahteve tega člena.

Če namerava predlagatelj projekta znatno spremeniti odobreni koncept, o tem obvesti pristojni organ. V tem primeru lahko pristojni organ zahteva spremembe.

4. Če tega ne nalaga že nacionalna zakonodaja po enakih ali višjih standardih, predlagatelj projekta ali, če tako določa nacionalna zakonodaja, pristojni organ pred predložitvijo zaključene in popolne vloge pri pristojnem organu izvede vsaj eno posvetovanje z javnostjo v skladu s členom 10(1)(a). To javno posvetovanje ne posega v javno posvetovanje, ki ga je treba izvesti po predložitvi vloge za pridobitev soglasja za izvedbo v skladu s členom 6(2) Direktive 2011/92/EU. V okviru posvetovanja z javnostjo se zainteresirane strani iz točke 3(a) Priloge VI obvestijo o projektu v zgodnji fazi, kar pomaga pri določanju najprimernejše lokacije ali trase, tudi glede vidikov ustreznega prilagajanja podnebnim spremembam, in zadevnih vprašanj, ki jih je treba obravnavati v vlogi. Javno posvetovanje mora izpolnjevati minimalne zahteve iz točke 5 Priloge VI. predlagatelj projekta na svojem spletnem mestu iz odstavka 7 tega člena objavi poročilo, v katerem pojasni, kako so bila upoštevana mnenja, izražena v javnih posvetovanjih, in sicer tako, da prikaže izvedene spremembe kraja, trase in zasnove projekta, ali da obrazloži, zakaj taka mnenja niso bila upoštevana.

Predlagatelj projekta pripravi poročilo, v katerem povzame dejavnosti v zvezi s sodelovanjem javnosti pred oddajo vloge, tudi dejavnosti pred postopkom izdaje dovoljenja.

Predlagatelj projekta poročilo iz prvega in drugega pododstavka predloži pristojnemu organu skupaj z vlogo. Rezultati teh poročil se ustrezno upoštevajo v celoviti odločbi.

5. V primeru čezmejnih projektov, v katerih sodelujeta dve ali več držav članic, se javna posvetovanja iz odstavka 4 v vsaki zadevni državi članici organizirajo najpozneje dva meseca od datuma začetka prvega javnega posvetovanja.

6. Pri projektih, ki bodo verjetno imeli pomembne čezmejne učinke v eni ali več sosednjih državah članicah ter v primeru, kadar veljata člen 7 Direktive 2011/92/EU in Konvencija iz Espooja, se zadevne informacije zagotovijo pristojnim organom zadevnih sosednjih držav članic. Pristojni organi zadevnih sosednjih držav članic lahko, po potrebi v postopku z uradnim obvestilom, izrazijo željo, da bi sami ali drug zadevni organ sodelovali v zadevnih postopkih javnega posvetovanja.

7. Predlagatelj projekta vzpostavi in redno posodablja posebno spletno mesto projekta z ustreznimi informacijami o projektu skupnega interesa (PCI), na katerem je povezava na spletno mesto Komisije in platformo za preglednost iz člena 23 in ki izpolnjuje zahteve iz točke 6 Priloge VI. Poslovno občutljive informacije so zaupne.

Predlagatelji projekta zadevne informacije objavijo tudi v drugih sredstvih obveščanja, ki so javno dostopna.

Člen 10

Trajanje in izvedba postopka izdaje dovoljenj

1. Proces dovoljevanja se izvede v dveh postopkih:

(a) postopek pred oddajo vloge obsega obdobje od začetka postopka izdaje dovoljenja do takrat, ko pristojni organ predloženo vlogo sprejme, in traja predvidoma dve leti.

Postopek pred oddajo vloge vključuje pripravo okoljskih poročil s strani predlagateljev projekta, če so potrebna, vključno z dokumentacijo p prilagajanju podnebnim spremembam.

Za potrebe določitve začetka procesa dovoljevanja predlagatelji projekta v pisni obliki obvestijo pristojne organe zadevnih držav članic o projektu in jim predložijo podrobno predstavitev zasnove projekta. Pristojni organ, tudi v imenu drugih zadevnih organov, najpozneje tri mesece po prejemu obvestila to obvestilo v pisni obliki sprejme ali zavrne, če meni, da projekt še ni zrel za začetek postopka izdaje dovoljenja. V primeru zavrnitve pristojni organ utemelji svojo odločitev, tudi v imenu drugih zadevnih organov. Za datum začetka postopka izdaje dovoljenja šteje datum, ko pristojni organ podpiše potrdilo o prejemu obvestila. Kadar projekt zadeva dve ali več držav članic, za datum začetka postopka izdaje dovoljenja šteje datum, ko zadevni pristojni organ prejme zadnje obvestilo.

Pristojni organi zagotovijo, da se izdaja dovoljenja pospeši v skladu s tem poglavjem za vsako kategorijo projektov skupnega interesa (PCI). V ta namen pristojni organi prilagodijo svoje zahteve za začetek postopka izdaje dovoljenja in sprejem oddane vloge tako, da bodo primerne za projekte, pri katerih bo zaradi njihove narave ali manjšega obsega za dosego statusa „pripravljeno za gradnjo“ morda potrebnih manj dovoljenj in odobritev ter zato zanje morda ne bo potreben postopek pred oddajo vloge. Med takimi projekti manjšega obsega so lahko pametna plinska omrežja ali pametna omrežja električne energije ter elektrolizatorji;

(b) predpisani postopek izdaje dovoljenja obsega obdobje od datuma sprejema vloge do sprejema celovite odločbe in traja največ leto in šest mesecev. Države članice lahko, če menijo, da je tako primerno, določijo zgodnejši rok.

2. Pristojni organ zagotovi, da oba postopka iz odstavka 1 skupaj trajata največ tri leta in šest mesecev. Kadar pa pristojni organ meni, da eden ali oba postopka izdaje dovoljenja ne bosta končana v rokih iz odstavka 1, lahko pred potekom rokov in za vsak primer posebej odloči, da enega ali oba od navedenih rokov podaljša za največ devet mesecev za oba postopka skupaj. 

V tem primeru pristojni organ v najkrajšem možnem času obvesti zadevno skupino in ji predstavi sprejete ali nameravane ukrepe za dokončanje postopka izdaje dovoljenja. Skupina lahko pristojni organ zaprosi, da redno poroča o napredku pri tem.

3. Veljavne študije, ki so bile izvedene, in dovoljenja ali odobritve, ki so bile izdane za določen projekt skupnega interesa (PCI), preden se je zanj začel postopek izdaje dovoljenja v skladu s tem členom, pristojni organi v postopku izdaje dovoljenja upoštevajo in jih ne zahtevajo več.

4. V državah članicah, kjer določitve trase ali lokacije samo za načrtovani projekt, vključno z načrtovanjem posebnih koridorjev za omrežno infrastrukturo, ni mogoče vključiti v postopek, ki se konča z izdajo celovite odločbe, se ustrezna odločitev sprejme v ločenem šestmesečnem obdobju, ki se začne z datumom, ko predlagatelj projekta vloži zaključeno in popolno dokumentacijo vloge.

V tem primeru se podaljšanje iz odstavka 2 skrajša na šest mesecev, vključno z obdobjem za postopek iz tega odstavka.

5. Postopek pred oddajo vloge zajema naslednje korake:

(a) ko pristojni organ v skladu z odstavkom 1(a) potrdi sprejem obvestila, na podlagi kontrolnega seznama iz točke 1(e) Priloge VI v tesnem sodelovanju z drugimi zadevnimi organi in po potrebi na podlagi predloga predlagatelja projekta določi, kaj morajo obsegati poročila in gradivo ter kako podrobne morajo biti informacije, ki jih kot del vloge predloži predlagatelj projekta za pridobitev celovite odločbe.

(b) pristojni organ v tesnem sodelovanju s predlagateljem projekta in drugimi zadevnimi organi ter ob upoštevanju rezultatov dejavnosti, izvedenih v skladu s točko (a), izdela podrobno časovnico postopka izdaje dovoljenja v skladu s smernicami iz točke 2 Priloge VI.

V primeru projektov, pri katerih sodelujeta dve ali več držav članic, se pristojni organi zadevnih držav članic v sodelovanju in pripravijo skupno časovnico, ki jo uskladijo s svojimi razporedi;

(c) pristojni organ ob prejemu osnutka vloge po potrebi v svojem imenu ali v imenu drugih zadevnih organov od predlagatelja projekta zahteva, da predloži manjkajoče informacije v zvezi z zahtevanimi elementi iz točke (a). Pristojni organ sprejme vlogo v pisni obliki v pregled najpozneje tri mesece po posredovanju manjkajočih informacij. Dodatne informacije se lahko zahtevajo samo, če to narekujejo nove okoliščine.

6. Predlagatelj projekta poskrbi, da je vloga popolna in ustrezna, ter med postopkom pred oddajo vloge čim prej zaprosi za mnenje pristojnega organa o tem. Predlagatelj projekta v celoti sodeluje s pristojnim organom, da se ta lahko drži rokov in skupne časovnice iz odstavka 5(b).

7. Pristojni organi zagotovijo, da spremembe zakonodaje, sprejete med postopkom izdaje dovoljenja, ne vplivajo na trajanje postopkov izdaje dovoljenja, ki so se začeli pred začetkom veljavnosti teh sprememb.

8. Roki v tem členu ne posegajo v obveznosti iz mednarodnega prava in prava Unije niti v upravne pritožbene postopke in pravna sredstva pred sodišči.

POGLAVJE IV

MEDSEKTORSKO NAČRTOVANJE INFRASTRUKTURE

Člen 11

Analiza stroškov in koristi energetskega sistema

1. ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin do [16. novembra 2022] predložita Komisiji, državam članicam in Agenciji svojo metodologijo, ki zadeva tudi oblikovanje omrežja in trga, za harmonizirano analizo stroškov in koristi v okviru energetskega sistema na ravni Unije za projekte skupnega interesa, ki spadajo v kategorije iz točk (1)(a), (b), (c) in (e) ter točke (3) Priloge II.

Metodologiji se uporabita pri pripravi poznejših desetletnih razvojnih načrtov omrežja za vso Unijo, ki jih oblikujeta ENTSO za električno energijo ali ENTSO za plin v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 715/2009 in členom 30 Uredbe (EU) št. 2019/943. Metodologiji se pripravita v skladu z načeli iz Priloge V in sta skladni s pravili in kazalniki iz Priloge IV.

ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin pred posredovanjem svojih metodologij izvedeta obsežen postopek posvetovanja, v katerem sodelujejo vsaj organizacije, ki zastopajo vse zadevne zainteresirane strani, vključno z organizacijo operaterjev distribucijskih sistemov v Uniji (v nadaljnjem besedilu: organizacija ODS v EU), vsemi zainteresiranimi stranmi na področju vodika in, če je ustrezno, nacionalne regulativne organe in druge nacionalne organe.

2. Agencija v treh mesecih po prejemu metodologij, prispevkov, prejetih v postopku posvetovanja, in poročila o tem, kako so bili ti prispevki upoštevani, poda mnenje ENTSO za električno energijo, ENTSO za plin, državam članicam in Komisiji ter ga objavi na svoji spletni strani.

3. ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin posodobita svojo metodologijo ob upoštevanju mnenja Agencije iz odstavka 2 in jo predložita Komisiji, ki o njej poda mnenje.

4. Komisija v treh mesecih od datuma prejema posodobljenih metodologij poda mnenje ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin.

5. ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin najpozneje tri mesece po prejemu mnenja Komisije iz odstavka 4 ustrezno prilagodita svojo metodologijo, pri čemer upoštevata prejeta mnenja držav članic, Komisije in Agencije, in jo predložita Komisiji v odobritev.

6. Če se spremembe metodologije štejejo za manjše in ne vplivajo na opredelitev koristi, stroškov in drugih upoštevnih parametrov stroškov in koristi, opredeljenih v najnovejši metodologiji za analizo stroškov in koristi v celotnem energetskem sistemu, ki jo je odobrila Komisija, ENTSO za električno energijo in ENTSO za električno energijo za plin prilagodita svojo metodologijo ob upoštevanju mnenja Agencije iz odstavka 2 in jo predložita Agenciji v odobritev.

7. ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin vzporedno s tem Komisiji predložita dokument, v katerem obrazložita predlagane posodobitve in pojasnita, zakaj se te spremembe štejejo za manjše. Če Komisija meni, da te posodobitve niso manjše, ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin pisno zaprosi, da ji posredujeta svojo metodologijo. V tem primeru se uporablja postopek iz odstavkov 2–5.

8. ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin v dveh tednih po odobritvi Agencije ali Komisije v skladu z odstavkoma 5 in 6 objavita vsak svojo metodologijo na svojem spletnem mestu. V skladu z nacionalnim pravom in ustreznimi sporazumi o varovanju zaupnih podatkov objavita ustrezne vhodne podatke ter druge ustrezne podatke o omrežjih, pretoku obremenitve in trgu v dovolj natančni obliki.

9. Metodologiji se redno posodabljata in izboljšujeta po postopku iz odstavkov 1–6. Agencija lahko na lastno pobudo in na ustrezno utemeljeno zahtevo nacionalnih regulativnih organov ali zainteresiranih strani ter po uradnem posvetovanju z organizacijami, ki zastopajo vse zadevne zainteresirane strani, in Komisijo zahteva takšne posodobitve in izboljšave na podlagi utemeljitve in časovnih okvirov. Agencija objavi zahteve nacionalnih regulativnih organov ali zainteresiranih strani in vseh zadevnih občutljivih neposlovnih dokumentov, zaradi katerih je Agencija zahtevala posodobitev ali izboljšanje.

10. Agencija vsaka tri leta določi in objavi niz kazalnikov in ustreznih referenčnih vrednosti za primerjavo stroškov naložbe na enoto za primerljive projekte kategorij infrastrukture iz točk 1 in 3 Priloge II. Te referenčne vrednosti lahko ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin uporabita pri analizi stroškov in koristi za naslednje desetletne razvojne načrte omrežja za celotno Unijo. Prvi taki kazalniki se objavijo do [1. novembra 2022].

11. ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin do [31. decembra 2023] skupaj predložita Komisiji in Agenciji model usklajenega in medsebojno povezanega omrežja za trg električne energije in plina, ki vključuje infrastrukturo za prenos električne energije, plina in vodika ter skladiščenje, utekočinjeni zemeljski plin in elektrolizatorje, zajema pa prednostne koridorje in območja in je sestavljen glede na načela iz Priloge V.

12. Usklajeni in medsebojno povezani model iz odstavka 11 zajema vsaj medsebojne povezave zadevnih sektorjev na vseh stopnjah načrtovanja infrastrukture, konkretno scenarije, navedbo infrastrukturnih vrzeli, zlasti glede čezmejnih zmogljivosti, in dodeljevanje projektov.

13. Potem ko Komisija usklajeni in medsebojno povezani model iz odstavka 11 odobri po postopku iz odstavkov 1–6, se model vključi v metodologije iz odstavka 1.

Člen 12

Scenariji za desetletne razvojne načrte omrežja

1. Potem ko je Agencija opravila obsežen postopek posvetovanj, v katerem so sodelovale Komisija in vsaj še organizacije, ki predstavljajo vse zadevne zainteresirane strani, med njimi ENTSO za električno energijo, ENTSO za plin, organizacija ODS Unije in ustrezne zainteresirane strani iz sektorja vodika, do [31. julija 2022] objavi okvirne smernice za skupne scenarije, ki jih razvijeta ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin. Te smernice se po potrebi redno posodabljajo.

Smernice zajemajo načelo „energijska učinkovitost na prvem mestu“ in zagotavljajo, da so scenariji ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin, iz katerih izhajajo, docela v skladu z najnovejšimi srednje- in dolgoročnimi ciljnimi vrednostmi Evropske unije za razogljičenje in najnovejšimi razpoložljivimi scenariji Komisije.

2. ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin se pri pripravi skupnih scenarijev za desetletne razvojne načrte omrežja za celotno Unijo ravnata po okvirnih smernicah Agencije.

3. ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin povabita k sodelovanju v postopku priprave scenarijev organizacije, ki predstavljajo vse zadevne zainteresirane strani, tudi organizacijo ODS Unije in vse ustrezne zainteresirane strani na področju vodika.

4. ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin objavita in predložita osnutek poročila o skupnih scenarijih Agenciji in Komisiji, da o njem podata mnenje.

5. Agencija v treh mesecih po prejemu osnutka poročila o skupnih scenarijih, prispevkov, prejetih v postopku posvetovanja, in poročila o tem, kako so bili ti prispevki upoštevani, poda mnenje ENTSO za električno energijo, ENTSO za plin, državam članicam in Komisiji.

6. Komisija ob upoštevanju mnenja Agencije iz odstavka 5 svoje mnenje posreduje ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin.

7. ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin prilagodita svoje poročilo o skupnih scenarijih ter ob upoštevanju mnenja Agencije in mnenja Komisije predložita posodobljeno poročilo Komisiji v odobritev.

8. ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin v dveh tednih po odobritvi poročila o skupnih scenarijih s strani Komisije v skladu z odstavkom 7 objavita svoje poročilo o skupnih scenarijih na svojem spletnem mestu. V skladu z nacionalnim pravom in ustreznimi sporazumi o varovanju zaupnih podatkov objavita ustrezne vhodne in izhodne podatke v dovolj točni obliki.

Člen 13

Določitev infrastrukturnih vrzeli

1. ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin vsaki dve leti objavita ter predložita Komisiji in Agenciji poročilo o vrzelih v infrastrukturi, pripravljeno v okviru izdelave desetletnih razvojnih načrtov omrežja za celotno Unijo.

Pri oceni infrastrukturnih vrzeli upoštevata načelo „energijska učinkovitost na prvem mestu“ in prednostno obravnavata vse ustrezne neinfrastrukturne rešitve za ugotovljene vrzeli.

Preden predložita vsak svoje poročilo, opravita obsežen postopek posvetovanja, v katerem sodelujejo vse ustrezne zainteresirane strani, med njimi organizacija ODS Unije, vse ustrezne zainteresirane strani na področju vodika in predstavniki vseh držav članic, ki sodelujejo v prednostnih koridorjih, opredeljenih v Prilogi I.

2. ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin predložita svoj osnutek poročila o infrastrukturnih vrzelih Agenciji in Komisiji, ki o njem podata mnenje.

3. Agencija v treh mesecih po prejemu poročila o infrastrukturnih vrzelih, prispevkov, prejetih v postopku posvetovanja, in poročila o tem, kako so bili ti prispevki upoštevani, poda mnenje ENTSO za električno energijo ali ENTSO za plin in Komisiji.

4. Komisija ob upoštevanju mnenja Agencija iz odstavka 3 pripravi mnenje ter ga posreduje ENTSO za električno energijo ali ENTSO za plin.

5. ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin pred objavo dokončnega poročila o infrastrukturnih vrzelih prilagodita svoje poročilo o infrastrukturnih vrzelih ob upoštevanju mnenja Agencije in mnenja Komisije.

POGLAVJE V

ODOBALNA OMREŽJA ZA VKLJUČITEV ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV

Člen 14

Načrtovanje odobalnih omrežij

1. Države članice do [31. julija 2022] ob podpori Komisije v svojih posebnih prednostnih koridorjih odobalnega omrežja iz točke 2 Priloge I ob upoštevanju posebnosti in razvoja v vsaki regiji skupaj opredelijo obseg proizvodnje energije iz odobalnih obnovljivih virov za uvedbo v vsakem morskem bazenu do leta 2050 z vmesnima stopnjama v letu 2030 in 2040, in se dogovorijo za sodelovanje v zvezi z njim glede na svoje nacionalne energetske in podnebne načrte, možnosti vsakega morskega bazena za izkoriščanje odobalnih obnovljivih virov energije, varstvo okolja, prilagajanje podnebnim spremembam, druge vrste uporabe morja in ciljne vrednosti za razogljičenje Unije. Tak pisni dogovor se sklene za vsak morski bazen, povezan z ozemljem Unije.

2. ENTSO za električno energijo do [31. julija 2023] s sodelovanjem zadevnih OPS, nacionalnih regulativnih organov in Komisije ter v skladu z dogovorom iz odstavka 1 pripravi in objavi načrte razvoja integriranega odobalnega omrežja, izhajajoč iz ciljnih vrednosti za leto 2050 z vmesnima stopnjama za leto 2030 in 2040, za vsak morski bazen v skladu s prednostnimi koridorji odobalnega omrežja iz Priloge I ter ob upoštevanju varstva okolja in drugih vrst uporabe morja. Ti načrti razvoja integriranega odobalnega omrežja se nato posodabljajo vsaka tri leta,

3. Načrti razvoja integriranega odobalnega omrežja morajo biti združljivi z najnovejšimi desetletnimi razvojni načrti omrežja za celotno Unijo, da bi zagotovili usklajen razvoj načrtovanja kopenskega in odobalnega omrežja.

4. ENTSO za električno energijo predloži osnutek načrtov razvoja integriranega odobalnega omrežja Komisiji, ki o njem poda mnenje.

5. ENTSO za električno energijo pred objavo dokončnih poročil prilagodi načrte razvoja integriranega odobalnega omrežja ob upoštevanju mnenja Komisije in jih posreduje ustreznim prednostnim koridorjem odobalnega omrežja iz Priloge I

6. Za zagotovitev pravočasnega razvoja odobalnih omrežij za energijo iz obnovljivih virov v primeru, da ENTSO za električno energijo načrtov razvoja integriranega odobalnega omrežja iz odstavka 2 ne pripravi pravočasno, Komisija na podlagi strokovnega mnenja pripravi načrt razvoja integriranega odobalnega omrežja za vsak morski bazen in za vsak prednostni koridor odobalnega omrežja iz Priloge I.

Člen 15

Čezmejna delitev stroškov odobalnih omrežij za energijo iz obnovljivih virov

1. Komisija z izvedbenimi akti v okviru smernic iz člena 16(10) pripravi načela za posebno metodologijo analize stroškov in koristi ter delitve stroškov za uvedbo načrta razvoja integriranega odobalnega omrežja iz člena 14(2) v skladu z dogovorom iz člena 14(1). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 21(2).

2. ENTSO za električno energijo v 12 mesecih od objave načel iz odstavka 1 ob sodelovanju ustreznih OPS, nacionalnih regulativnih organov in Komisije predstavi rezultate uporabe metodologije analize stroškov in koristi ter delitve stroškov v prednostnih koridorjih odobalnega omrežja.

3. Zadevne države članice v šestih mesecih od predstavitve rezultatov in odstavka 2 posodobijo svoj pisni dogovor iz člena 14(1) s posodobljeno skupno opredelitvijo obsega proizvodnje energije iz odobalnih obnovljivih virov za uvedbo v vsakem morskem bazenu v letu 2050 z vmesnima stopnjama za leto 2030 in 2040 ter ustreznim sporazumom o sodelovanju pri doseganju takega obsega.

4. ENTSO za električno energijo v šestih mesecih od posodobitve pisnih sporazumov iz odstavka 3 za vsak morski bazen posodobi načrte razvoja integriranega odobalnega omrežja po postopku iz člena 14(2)–(5). Uporabi se postopek iz člena 14(6).

POGLAVJE VI

REGULATIVNI OKVIR

Člen 16

Omogočanje naložb s čezmejnimi učinki

1. Dejansko nastale stroške naložbe brez stroškov vzdrževanja, povezane s projektom skupnega interesa (PCI), ki spada v kategorije iz točke 1(a), (b), (c) in (e) Priloge II, in projektov skupnega interesa (PCI), ki spadajo v kategorijo iz točke 3 Priloge II, kadar spadajo v pristojnost nacionalnih regulativnih organov, krijejo ustrezni OPS ali predlagatelji projektov infrastrukture za prenos v državah članicah, ki jim projekt zagotavlja neto pozitivni učinek, v obsegu, v katerem jih ne krijejo dajatve za prezasedenost ali druge dajatve, plačajo pa jih uporabniki omrežja prek tarif za dostop do omrežja v teh državah članicah.

2. Določbe tega člena se uporabljajo za projekte skupnega interesa (PCI), ki spadajo v kategorije iz točke 1(a), (b), (c) in (e) Priloge II, kadar vsaj en predlagatelj projekta od ustreznih nacionalnih organov zahteva, da se uporabljajo za stroške projekta. Za projekte skupnega interesa, ki spadajo v kategorije iz točke 3 Priloge II, se uporabljajo le, če je bila že opravljena ocena povpraševanja na trgu in ta kaže, da ni mogoče pričakovati, da bi se dejansko nastali stroški naložbe pokrili z omrežninami.

Za projekte, ki spadajo v kategorijo iz točk 1(e) ali 2 Priloge II, se določbe tega člena lahko uporabljajo, kadar vsaj en predlagatelj projekta od ustreznih nacionalnih organov zahteva, da se uporabljajo.

Če je predlagateljev projekta več, ustrezni nacionalni regulativni organ od vseh predlagateljev nemudoma zahteva, da zahtevek za naložbo predložijo skupaj v skladu z odstavkom 3.

3. Za projekte skupnega interesa (PCI), za katere se uporablja odstavek 1, velja, da predlagatelji projekta redno obveščajo ustrezne nacionalne regulativne organe o napredku v okviru tega projekta ter opredelitvi z njim povezanih stroškov in učinkov, in sicer vsaj enkrat na leto do začetka obratovanja projekta.

Ko je projekt skupnega interesa (PCI) dovolj zrel in se ocenjuje, da bo v naslednjih 36 mesecih pripravljen za začetek faze gradnje, predlagatelji projektov po posvetovanju z OPS iz držav članic, na katere ima znaten neto pozitiven učinek, vložijo zahtevek za naložbo. Ta zahtevek za naložbo vključuje zahtevek za čezmejno razporeditev stroškov vsem ustreznim nacionalnim regulativnim organom, priloži pa se mu:

(a) aktualna analiza stroškov in koristi, usklajena z metodologijo, ki je bila pripravljena v skladu s členom 11 in v kateri so upoštevane koristi izven meja držav članic, na ozemlju katerih se projekt nahaja, z uporabo istega scenarija kot v postopku izbire za pripravo seznama Unije, na katerega je bil uvrščen projekt skupnega interesa (PCI);

(b) poslovni načrt z oceno finančne izvedljivosti projekta, vključno z izbrano finančno rešitvijo, in rezultate tržnega preverjanja za projekte skupnega interesa (PCI), ki spadajo v kategorijo iz točke 3 Priloge II;

(c) utemeljen predlog za čezmejno razporeditev stroškov, če se predlagatelji projekta o tem dogovorijo.

Če projekt predlaga več predlagateljev projekta, predložijo zahtevek za naložbo skupaj.

Nacionalni regulativni organi takoj po prejemu posredujejo Agenciji v vednost kopijo vsakega zahtevka za naložbo.

Nacionalni regulativni organi in Agencija poskrbita za stalno zaupnost poslovno občutljivih informacij.

4. Nacionalni regulativni organi v šestih mesecih od datuma, ko ustrezni nacionalni regulativni organi prejmejo zadnji zahtevek za naložbo, po posvetovanju z zadevnimi predlagatelji projekta sprejmejo skupne usklajene odločitve o razporeditvi stroškov naložbe, ki jih pri projektu krije vsak operater sistema, ter njihovi vključitvi v omrežnine. Nacionalni regulativni organi vse dejansko nastale stroške vključijo v omrežnine v skladu z razporeditvijo stroškov naložbe, ki jih pri projektu nosi vsak operater sistema. Nacionalni regulativni organi nato po potrebi ocenijo, ali bi zaradi vključitve stroškov naložbe v omrežnine lahko nastale težave glede cenovne dostopnosti.

Pri razporejanju stroškov nacionalni regulativni organi upoštevajo dejanske ali predvidene:

–(a) dajatve za prezasedenost ali druge dajatve,

–(b) prihodke iz naslova mehanizma za medsebojna nadomestila operaterjev prenosnih sistemov, vzpostavljenega v okviru člena 49 Uredbe (EU) št. 2019/943.

Pri čezmejni razporeditvi stroškov se upoštevajo gospodarski, družbeni in okoljski stroški in koristi projektov v zadevnih državah članicah in potreba po zagotovitvi stabilnega finančnega okvira za razvoj projektov skupnega interesa (PCI) ob čim manjši potrebi po finančni pomoči.

Pri čezmejni razporeditvi stroškov si ustrezni nacionalni regulativni organi v posvetovanju z zadevnimi operaterji prenosnih sistemov prizadevajo za medsebojni dogovor med drugim na podlagi informacij iz odstavkov 3(a) in (b). Njihova ocena temelji na istem scenariju, ki je bil uporabljen v postopku izbire za pripravo seznama Unije, v katerem so navedeni projekti skupnega interesa (PCI).

Če projekt skupnega interesa blaži negativne zunanje dejavnike, kot so pretoki v zanki, in se izvaja v državi članici izvora negativnega dejavnika, se blažitev ne šteje za čezmejno korist in zato ni podlaga za porazdelitev stroškov upravljavcu prenosnega omrežja države članice, na katere ti negativni dejavniki vplivajo.

5. Nacionalni regulativni organi pri določanju ali sprejemanju omrežnin v skladu s členom 59(1)(a) Direktive (EU) 2019/944 in členom 41(1)(a) Direktive 2009/73/ES ter na podlagi čezmejne razporeditve stroškov iz odstavka 4 tega člena upoštevajo dejanske stroške OPS ali drugega predlagatelja projekta zaradi naložb, če so ti stroški primerljivi s stroški učinkovitega in strukturno primerljivega upravljavca.

Nacionalni regulativni organi takoj obvestijo Agencijo o odločitvi o razporeditvi stroškov in ji posredujejo zadevne informacije v zvezi s to odločitvijo. Zlasti v odločitvah o razporeditvi stroškov morajo biti določeni podrobni razlogi za razporeditev stroškov med državami članicami, med drugim:

(a) ocena ugotovljenih učinkov na vsako zadevno državo članico, tudi tistih v zvezi z omrežninami;

(b) ocena poslovnega načrta iz odstavka 3(b);

(c) pozitivni učinki na regionalni ravni ali na ravni Unije, kot so zanesljiva oskrba z energijo, prožnost sistema, solidarnost ali inovacije, ki bi nastale v tem projektu;

(d) rezultati posvetovanj zadevnih predlagateljev projekta.

Odločitev o razporeditvi stroškov se objavi.

6. Če ustrezni nacionalni regulativni organi ne dosežejo sporazuma o zahtevku za naložbo v šestih mesecih od datuma, ko je zahtevek prejel zadnji ustrezni nacionalni regulativni organ, o tem takoj obvestijo Agencijo.

V tem primeru ali na zahtevo najmanj enega ustreznega nacionalnega regulativnega organa Agencija najpozneje tri mesece po datumu napotitve nanjo sprejme odločitev o zahtevku za naložbo, vključno s čezmejno razporeditvijo stroškov iz odstavka 3 in potrebo po vključitvi celotnih stroškov naložb kot čezmejno razporejenih v omrežnine.

Preden sprejme tako odločitev, se Agencija posvetuje z ustreznimi nacionalnimi regulativnimi organi in predlagatelji projektov. Trimesečno obdobje iz drugega pododstavka se lahko podaljša za dodatna dva meseca, če Agencija zahteva dodatne informacije. Ta dodatni dvomesečni rok začne teči dan po prejemu vseh informacij.

Ocena Agencije temelji na istem scenariju, ki je bil uporabljen v postopku izbire za pripravo seznama Unije, v katerem je naveden projekt skupnega interesa (PCI).

Določitev načina, na katerega se stroški naložbe vključijo v omrežnine v skladu s predpisano čezmejno razporeditvijo stroškov, Agencija prepusti ustreznim nacionalnim organom v času izvajanja odločitve v skladu z nacionalno zakonodajo.

Odločitev o zahtevku za naložbo vključno s čezmejno razporeditvijo stroškov se objavi. Uporablja se člen 25(3) ter člena 28 in 29 Uredbe (EU, Euratom) 2019/942.

7. Agencija takoj predloži Komisiji izvod vseh odločitev o razporeditvi stroškov skupaj z zadevnimi informacijami o vsaki odločitvi. Te informacije se lahko predložijo v obliki povzetka. Komisija poskrbi za zaupnost komercialno občutljivih podatkov.

8. Odločitve o razporeditvi stroškov ne vplivajo na pravico OPS do uporabe in pravico nacionalnih regulativnih organov do odobritve cen za dostop do omrežij v skladu s členom 6 Direktive (EU) 2019/944, členom 32 Direktive 2009/73/ES, členoma 18(1) in 18(3)–(6) Uredbe (EU) 2019/943 in členom 13 Uredbe (ES) št. 715/2009.

9. Ta člen se ne uporablja za projekte skupnega interesa (PSI), ki so izvzeti:

(a) iz členov 32, 33 in 34 ter člena 41(6), (8) in (10) Direktive 2009/73/ES na podlagi člena 36 navedene direktive;

(b) iz člena 19(2) in (3) Uredbe (EU) 2019/943 ali člena 6 ter členov 59(7) in 60(1) Direktive (EU) 2019/944 v skladu s členom 63 Uredbe (EU) 2019/943;

(c) od pravil za ločevanje ali dostop tretjih strani v skladu s členom 64 Uredbe (EU) 2019/943 in členom 66 Direktive (EU) 2019/944 ali

(d) v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 714/2009.

10. Komisija do [31. decembra 2022] sprejme izvedbene akte z zavezujočimi smernicami za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje tega člena in delitev stroškov odobalnih omrežij za energijo iz obnovljivih virov iz člena 15(1). V smernicah bodo tudi rešitve za poseben položaj projektov skupnega interesa (PCI) odobalnih omrežij za energijo iz obnovljivih virov, saj bodo vključena načela za način usklajevanja njihove čezmejne delitve stroškov s financiranjem ter tržnimi in političnimi ureditvami odobalnih proizvodnih mest, ki so priklopljena nanje. Pri sprejemanju ali spreminjanju smernic se Komisija posvetuje z ACER, ENTSO za električno energijo, ENTSO za plin in, kadar je ustrezno, drugimi zainteresiranimi stranmi. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 21(2).

Člen 17

Spodbude

1. Kadar so tveganja predlagatelja projekta v zvezi s projektom za načrtovanje, izgradnjo, delovanje ali vzdrževanje projekta skupnega interesa (PCI), ki spada v pristojnost nacionalnih regulativnih organov, večja kot tveganja, ki se običajno pojavijo v zvezi s primerljivim infrastrukturnim projektom, države članice in nacionalni regulativni organi zagotovijo, da se temu projektu dodelijo ustrezne spodbude v skladu s členom 58(f) Direktive (EU) 2019/944, členom 41(8) Direktive 2009/73/ES, členom 18(1) in (3)–(6) Uredbe (EU) 2019/943 ter členom 13 Uredbe (ES) št. 715/2009.

Prvi pododstavek se ne uporablja, kadar je projekt skupnega interesa izvzet:

(a) iz členov 32, 33 in 34 ter člena 41(6), (8) in (10) Direktive 2009/73/ES na podlagi člena 36 navedene direktive;

(b) iz člena 19(2) in (3) Uredbe (EU) 2019/943 ali izvzet iz člena 6 ter členov 59(7) in 60(1) Direktive (EU) 2019/944 v skladu s členom 63 Uredbe (EU) 2019/943;

(c) v skladu s členom 36 Direktive 2009/73/ES;

(d) v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 714/2009.

2. Nacionalni regulativni organi pri odločitvi glede dodelitve spodbud iz odstavka 1 upoštevajo rezultate analize stroškov in koristi na podlagi metodologije, pripravljene v skladu s členom 11 ter zlasti pozitivne zunanje učinke, ki jih projekt ustvarja na regionalni ravni ali ravni Unije. Nacionalni regulativni organi dodatno preučijo posebna tveganja predlagateljev projekta, sprejete ukrepe za zmanjševanje tveganja in utemeljitev profila tveganja ob upoštevanju neto pozitivnega učinka, ki ga zagotavlja projekt v primerjavi z drugo možnostjo z manjšim tveganjem. Upravičena tveganja vključujejo predvsem tveganja, povezana z novimi tehnologijami prenosa na kopnem in morju, tveganja, povezana z nezadostnim kritjem stroškov, in tveganja pri načrtovanju.

3. Odločitev upošteva posebne značilnosti tveganja in lahko dodeljuje spodbude, med katerimi so naslednji ukrepi:

(a) predpisi za predhodno naložbo;

(b) predpisi za priznavanje dejansko nastalih stroškov pred začetkom obratovanja projekta;

(c) predpisi za zagotavljanje donosa kapitala, vloženega v projekt;

(d) kateri koli drug ukrep, ki se zdi potreben in ustrezen.

4. Vsak nacionalni regulativni organ Agenciji do [31. julija 2022] predloži svojo metodologijo in merila, ki se uporabljajo za ocenjevanje naložb v projekte energetske infrastrukture ter večjih tveganj teh projektov, posodobljena ob upoštevanju najnovejših zakonodajnih sprememb, sprememb politike ter tehnoloških in tržnih sprememb. V taki metodologiji in merilih morajo biti izrecno navedene rešitve za tveganja, do katerih prihaja pri odobalnih omrežjih za energijo iz obnovljivih virov iz točke 1(e) Priloge II in projektih, ki imajo sicer nizke stroške kapitala, toda visoke stroške poslovanja.

5. Agencija do [31. decembra 2022] ob ustreznem upoštevanju informacij, prejetih na podlagi odstavka 4 tega člena, omogoči izmenjavo dobrih praks in poda priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2019/942 glede:

(a) spodbud iz odstavka 1 na podlagi primerjalne analize najboljše prakse s strani nacionalnih regulativnih organov;

(b) skupne metodologije za vrednotenje večjih tveganj naložb v projekte energetske infrastrukture.

6. Vsak nacionalni regulativni organ objavi do [31. marca 2023] svojo metodologijo in merila, ki se uporabljajo za vrednotenje naložb v projekte energetske infrastrukture, ter večjih tveganj teh projektov.

7. Če ukrepi iz odstavkov 5 in 6 ne zadostujejo za zagotovitev pravočasnega izvajanja projektov skupnega interesa, lahko Komisija izda smernice glede spodbud iz tega člena.

POGLAVJE VII

FINANCIRANJE

Člen 18

Upravičenost projektov do finančne pomoči Unije v okviru Uredbe (EU)… [o Instrumentu za povezovanje Evrope, predlagane s COM(2018) 438]

1. Projekti skupnega interesa, ki spadajo v kategorije iz Priloge II, so upravičeni do finančne pomoči Unije v obliki nepovratnih sredstev za študije in finančnih instrumentov.

2. Projekti skupnega interesa, ki spadajo v kategorije iz točke (1)(a), (b), (c) in (e) Priloge II in točke (3) Priloge II, razen projektov za skladiščenje električne energije v obliki vode, so upravičeni do finančne pomoči Unije v obliki nepovratnih sredstev za dela, če izpolnjujejo vsa naslednja merila:

(a) analiza stroškov in koristi za projekt v skladu s točko (a) člena 16(3) dokazuje obstoj pomembnih pozitivnih zunanjih dejavnikov, kot so zanesljiva oskrba z energijo, prožnost sistema, solidarnost ali inovativnost;

(b) za projekt je bila sprejeta odločitev o čezmejni razporeditvi stroškov v skladu s členom 16 ali, če gre za projekt skupnega interesa (PCI) iz kategorije iz točke 3 Priloge II in ne spada v pristojnost nacionalnih regulativnih organov, zaradi česar zanj ni bila predložena odločitev o čezmejni razporeditvi stroškov, vendar je namenjen ponudbi čezmejnih storitev, vzpostavitvi tehnoloških inovacij in zagotavljanju varnega delovanja čezmejnega omrežja;

(c) projekt glede na poslovni načrt in druge izvedene ocene, zlasti tiste, ki so jih opravili morebitni vlagatelji, posojilodajalci ali nacionalni regulativni organ, ne more preživeti na trgu. Odločitev o spodbudah in njena utemeljitev iz člena 17(2) se upoštevata pri oceni tržne izvedljivosti projekta.

3. Projekti skupnega interesa (PCI), ki se izvajajo v skladu s postopkom iz člena 5(7)(d), so upravičeni do finančne pomoči Unije v obliki nepovratnih sredstev za dela tudi, kadar izpolnjujejo merila iz odstavka 2 tega člena.

4. Projekti skupnega interesa (PCI), ki spadajo v kategorije iz točk 1(d), 2 in 5 Priloge II, so upravičeni tudi do finančne podpore Unije v obliki nepovratnih sredstev za dela, če lahko zadevni predlagatelji projektov jasno dokažejo pomembne pozitivne zunanje učinke projektov, kot so zanesljiva oskrba z energijo, prožnost sistema, solidarnost in inovacije, ter podajo jasna dokazila o tem, da projekt glede na poslovni načrt in druge ocene, zlasti tiste, ki so jih opravili morebitni vlagatelji, posojilodajalci ali nacionalni regulativni organ, ne more preživeti na trgu.

5. Projekti skupnega interesa (PMI) se obravnavajo enako kot projekti skupnega interesa (PCI) in so upravičeni do finančne pomoči Unije. Do finančne pomoči Unije v obliki nepovratnih sredstev za dela so upravičene samo naložbe, ki se nahajajo na ozemlju Unije in so del projektov skupnega interesa (PMI), če izpolnjujejo pogoje iz odstavka 2, in če se z odločitvijo o razporeditvi stroškov iz odstavka 2(b) stroški razporejajo čez meje na vsaj dve državi članici v znatnem deležu za vsako državo članico.

Člen 19

Smernice glede meril za dodelitev finančne pomoči

Posebna merila iz člena 4(3) in parametri iz člena 4(5) se uporabljajo za določanje meril za finančno pomoč Unije v Uredbi (EU) [o Instrumentu za povezovanje Evrope, predlagani s COM(2018) 438] .

POGLAVJE VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 20

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3 se prenese na Komisijo za obdobje sedmih let od [1. januarja 2022]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem sedemletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Pooblastilo iz člena 3 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 21

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 22

Poročanje in ocenjevanje

Komisija najpozneje 31. decembra 2027 objavi poročilo o izvajanju projektov skupnega interesa ter ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. To poročilo vključuje oceno:

(a) napredka pri načrtovanju, razvoju, izgradnji in začetku obratovanja projektov skupnega interesa (PCI), izbranih v skladu s členom 3, ter po potrebi zamud pri izvajanju in drugih težav, ki se pojavijo;

(b) sredstev, ki jih je rezervirala in izplačala Unija za projekte skupnega interesa, v primerjavi s skupno vrednostjo financiranih projektov skupnega interesa;

(c) napredka v smislu vključevanja obnovljivih virov energije in zmanjševanja emisij toplogrednih plinov z načrtovanjem, razvojem, izgradnjo in začetkom obratovanja projektov skupnega interesa (PCI), izbranih v skladu s členom 3;

(d) napredka pri načrtovanju, razvoju, izgradnji in začetku obratovanja odobalnih omrežij za energijo iz obnovljivih virov in omogočitve izkoriščanja odobalne energije iz obnovljivih virov;

(e) razvoja ravni medsebojne povezanosti držav članic, ustreznega razvoja cen energije ter števila okvar omrežnega sistema, njihovih vzrokov in povezanih gospodarskih stroškov v zvezi s sektorjem električne energije in vodika;

(f) postopka izdaje dovoljenj in sodelovanja javnosti, zlasti:

(i) povprečnega in najdaljšega skupnega trajanja postopka izdaje dovoljenja za projekte skupnega interesa (PCI), vključno s trajanjem posameznih korakov postopka pred oddajo vloge v primerjavi s časovnim razporedom, predvidenim z začetnimi ključnimi mejniki iz člena 10(5);

(ii) stopnje nasprotovanja projektom skupnega interesa (PCI), zlasti števila pisnih ugovorov med postopkom javne razprave, število vloženih pravnih sredstev;

(iii) pregleda najboljših in inovativnih praks v zvezi z udeležbo zainteresiranih strani in blaženjem okoljskega vpliva med procesi dovoljevanja in izvajanjem projekta, vključno s prilagajanjem podnebnim spremembam;

(iv) učinkovitosti shem, predvidenih v členu 8(3), v zvezi z izpolnjevanjem rokov iz člena 10;

(g) regulativne obravnave, zlasti:

(i) števila projektov skupnega interesa (PCI), za katere je bila sprejeta odločitev o čezmejni razporeditvi stroškov v skladu s členom 16;

(ii) števila in vrste projektov skupnega interesa (PCI), ki so prejeli posebne spodbude v skladu s členom 17;

(h) učinkovitosti te uredbe pri prispevanju k podnebnim in energetskim ciljnim vrednostim za leto 2030 in dolgoročneje k doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2050.

Člen 23

Informiranje in obveščanje javnosti

Komisija vzpostavi in vzdržuje platformo za transparentnost, do katere lahko javnost brez težav dostopa na internetu. Platforma se redno posodablja z informacijami iz poročil iz člena 5(1) in spletnega mesta iz člena 9(7). Platforma vsebuje naslednje informacije:

(a) splošne posodobljene informacije, vključno z geografskimi informacijami, za vsak projekt skupnega interesa (PCI);

(b) načrt za izvajanje iz člena 5(1) za vsak projekt skupnega interesa (PCI), predstavljen tako, da je mogoče kadar koli oceniti napredek pri izvajanju;

(c) glavne pričakovane koristi in stroški projektov razen poslovno občutljivih informacij;

(d) seznam Unije;

(e) sredstva, ki jih je Unija dodelila in izplačala za vsak projekt skupnega interesa.

Člen 24

Prehodne določbe

Ta uredba ne vpliva na dodelitev, nadaljevanje ali spremembo finančne pomoči, ki jo je Komisija dodelila v skladu z Uredbo (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 47 .

Člen 25

Sprememba Uredbe (ES) št. 715/2009

V členu 8(10) Uredbe (ES) št. 715/2009 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„ENTSO za plin vsaki dve leti sprejme in objavi razvojni načrt omrežja za celotno Unijo iz točke (b) odstavka 3. Razvojni načrt omrežja za Unijo vključuje modeliranje integriranega omrežja vključno z vodikovimi omrežji, scenarije razvoja, napoved glede zadostnosti evropske ponudbe ter oceno prožnosti sistema.“.

Člen 26

Sprememba Direktive 2009/73/ES

V členu 41(1) Direktive 2009/73/ES se doda točka (v):

„(v) izpolnjevati obveznosti iz člena 3, člena 5(7), členov 14, 15 in 16 ter člena 17 [uredbe o TEN-E, predlagane s COM(2020) 824].“.

Člen 27

Sprememba Direktive (EU) 2019/944

V členu 59(1) Direktive (EU) 2019/944 se doda točka (zz):

„(zz) izpolnjevati obveznosti iz člena 3, člena 5(7), členov 14, 15 in 16 ter člena 17 [uredbe o TEN-E, predlagane s COM(2020) 824].“.

Člen 28

Sprememba Uredbe (EU) 2019/943

Prvi stavek člena 48 Uredbe (EU) št. 2019/943 se nadomesti z naslednjim:

„Razvojni načrt omrežja za celotno Unijo iz točke (b) člena 30(1) vključuje modeliranje integriranega omrežja vključno z razvojem scenarijev in oceno odpornosti sistema. Je docela usklajen z evropsko oceno zadostnosti virov, pripravljeno v skladu s členom 23.“.

Člen 29

Sprememba Uredbe (EU) 2019/942

Točki (c) in (d) člena 11 Uredbe (EU) št. 2019/942 se nadomestita z naslednjim:

„(c) izpolnjuje obveznosti iz člena 5, členov 11(2), 11(8), 11(9), 11(10), členov 12 in 13 ter člena 17(5) in iz točke (12) Priloge III [uredbe o TEN-E, predlagane s COM(2020) 824];

(d) odloča o odobravanju manjših sprememb metodologij analize stroškov in koristi v skladu s členom 11(6) in o zahtevkih za naložbe vključno s čezmejno razporeditvijo stroškov v skladu s členom 16(6) uredbe o TEN-E, predlagane s COM(2020) 824].“.

Člen 30

Razveljavitev

Uredba (EU) št. 347/2013 se razveljavi s [1. januarjem 2022]. Iz te uredbe ne izhajajo nobene pravice za projekte iz prilog k Uredbi (EU) št. 347/2013.

Člen 31

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od [1. januarja 2022].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA – „AGENCIJE“

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

◻ Nov ukrep

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 48  

☒ Podaljšanje obstoječega ukrepa 

◻ Združitev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji 

1.4.2.Specifični cilji 

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki smotrnosti 

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

◻ Časovno omejeno

–◻    trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–◻    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

☒ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 49   

☒ Neposredno upravljanje – Komisija

–◻    prek izvajalskih agencij

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

◻ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

◻ subjektom javnega prava,

◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju 

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2. Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke 

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve [organa] 

–☒    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–◻    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Ocenjene posledice za človeške vire ACER 

3.2.3.1.Povzetek

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–☒    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

* na podlagi povprečnih stroškov v višini 150 000 EUR za začasne uslužbence (razredi AD) in letne stopnje inflacije 2 %.

Potrebe po uslužbencih (EPDČ):

Zaposlitev je načrtovana v drugi polovici leta 2022 za pripravo izvajanja Uredbe. Uredba bi morala sprejeti po možnosti sredi leta 2022. Zato je za leto 2022 upoštevanih samo 50 % povprečnih stroškov.

Potrebna proračunska izravnava za kritje povečanja človeških virov v agenciji ACER bo izvedena z zmanjšanjem proračunskih sredstev energetskega programa Instrumenta za povezovanje Evrope za enak znesek v istem razdelku.

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih za matični GD

–☒    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–◻    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

XX je zadevno področje ali naslov v proračunu.

Predlog ne zahteva dodatnih finančnih sredstev. Izvajanje in nadzor bo opravljalo osebje, ki je v GD ENER že razporejeno na področje politike TEN-E.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Opis izračuna stroškov za enote EPDČ mora biti vključen v oddelek 3 Priloge V.

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

–☒    Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira 58 .

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

–V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke 

–☒    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

za lastna sredstva,

za druge prihodke.

navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

(1)    Krepitev evropskih podnebnih ambicij do leta 2030 – vlaganje v podnebno nevtralno prihodnost v korist naših državljanov (COM(2020) 562 final).

(2)     https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:52018DC0773  

(3)    Krepitev evropskih podnebnih ambicij do leta 2030 – vlaganje v podnebno nevtralno prihodnost v korist naših državljanov (COM(2020) 562 final).

(4)    Čist planet za vse. Evropska dolgoročna strateška vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo (COM(2018) 773 final).

(5)    DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE – OCENA UČINKA: Krepitev evropskih podnebnih ambicij do leta 2030 (SWD(2020) 176 final).

(6)    Strategija EU za izkoriščanje možnosti energije iz obnovljivih virov na morju za podnebno nevtralno prihodnost (COM(2020) 741 final).

(7)    Med njimi so scenariji v dolgoročni strategiji Unije (2018), scenariji iz desetletnega razvojnega načrta omrežja 2020, ki sta jih pripravili ENTSO-G in ENTSO-E (2020), „Načini za razogljičenje“ združenja Eurelectric (2018) ali scenariji, ki jih je pripravil GD ENER v okviru študije „Vpliv izkoriščanja možnosti biometana in vodika na vseevropsko infrastrukturo“ (Impact of the use of the biomethane and hydrogen potential on trans-European infrastructure, 2019).

(8)    Uredba (EU) 2020/852 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb in spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(9)    Uredba (EU) 2020/852 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb in spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(10)    Člen 171/3 PDEU: „Unija se lahko odloči za sodelovanje s tretjimi državami, da bi podprla projekte skupnega interesa in zagotovila medobratovalnost omrežij.“

(11)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Gospodarski in naložbeni načrt za Zahodni Balkan, SWD(2020) 223 final.

(12)    Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1).

(13)    Sporočilo Komisije – Smernice o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014–2020 (UL C 200, 28.6.2014, str. 1).

(14)     https://ww w.consilium.europa.eu/media/38507/st07207-re01-en19.pdf http://www.europarl.europa.eu/doceo/document/TA-8-2019-0420_SL.pdf  

(15)    COM(2019) 640.

(16)    Uredba o TEN-E, člen 4(1)(b).

(17)    Ecorys et al. (2020): Podpora za ocenjevanje Uredbe (EU) št. 347/2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo, osnutek končnega poročila, str. 122.

(18)    Ta možnost ustreza prispevku agencije ACER v posvetovanju z zainteresiranimi stranmi.

(19)    UL C , , str. .

(20)    UL C , , str. .

(21)    Sporočilo Komisije – Evropski zeleni dogovor, COM(2019) 640 final z dne 11. decembra 2019.

(22)    Sporočilo Komisije z naslovom Krepitev evropskih podnebnih ambicij do leta 2030 – vlaganje v podnebno nevtralno prihodnost v korist naših državljanov (COM(2020) 562 final) z dne 17. septembra 2020.

(23)    Uredba (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009 (UL L 115, 25.4.2013, str. 39).

(24)    Direktiva (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU (UL L 158, 14.6.2019, str. 125).

(25)    Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES (UL L 211, 14.8.2009, str. 94).

(26)    UL L 345, 23.12.2008, str. 75.

(27)    SWD(2020) 176 final.

(28)    COM(2020) 299 final.

(29)    Strategija za vodik za podnebno nevtralno Evropo (COM(2020) 301 final).

(30)    Sporočilo o odobalni strategiji.

(31)    Uredba (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o notranjem trgu električne energije (UL L 158, 14.6.2019, str. 54).

(32)    Uredba (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005 (UL L 211, 14.8.2009, str. 36).

(33)    Uredba (EU) 2020/852 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb in spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(34)    Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst(UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

(35)    Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(36)    Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).

(37)    Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL L 197, 21.7.2001, str. 30).

(38)    UL L 124, 17.5.2005, str. 4.

(39)    Smernice za racionalizacijo postopkov presoje vplivov na okolje za projekte skupnega interesa za energetsko infrastrukturo (Streamlining environmental assessment procedures for energy infrastructure Projects of Common Interest), https://ec.europa.eu/environment/eia/pdf/PCI_guidance.pdf.

(40)    Direktiva 2014/89/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje (UL L 257, 28.8.2014, str. 135).

(41)    Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1294 z dne 15. septembra 2020 o mehanizmu Unije za financiranje energije iz obnovljivih virov (UL L 303, 17.9.2020, str. 1).

(42)    Uredba (EU) 2019/942 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (UL L 158, 14.6.2019, str. 22).

(43)    Uredba (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o notranjem trgu električne energije (UL L 158, 14.6.2019, str. 54).

(44)

   UL L 123, 12.5.2016, str. 1. Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje.

(45)    UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

(46)    Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

(47)    Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. december 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (UL L 348, 20.12.2013, str. 129).

(48)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(49)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx

(50)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(51)    EFTA: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(52)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(53)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(54)    Kakor je opisan v točki 1.4.2. „Specifični cilji …“.

(55)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(56)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(57)    Zlasti za strukturna sklada, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

(58)    Glej člena 11 in 17 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020.

(59)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 15.12.2020

COM(2020) 824 final

PRILOGE

k

predlogu
UREDBI EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 347/2013

{SEC(2020) 431 final} - {SWD(2020) 346 final} - {SWD(2020) 347 final}

PRILOGA I

PREDNOSTNI KORIDORJI IN OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE

1. PREDNOSTNI KORIDORJI NA PODROČJU ELEKTRIČNE ENERGIJE

(1) Elektroenergetske povezave med severom in jugom v zahodni Evropi („PSJ zahod – elektrika“): povezovalni daljnovodi med državami članicami v regiji in s sredozemskim območjem, vključno z Iberskim polotokom, in sicer za integracijo električne energije iz obnovljivih virov energije ter za krepitev notranjih omrežij, da bi se spodbudilo povezovanje trgov v regiji.

Zadevne države članice: Avstrija, Belgija, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska in Španija.

(2) Elektroenergetske povezave med severom in jugom v vzhodni srednji in jugovzhodni Evropi („PSJ vzhod – elektrika“): povezovalni in notranji daljnovodi v smereh sever–jug in vzhod–zahod za vzpostavitev notranjega trga in integracijo proizvodnje iz obnovljivih virov energije.

Zadevne države članice: Avstrija, Bolgarija, Ciper, Češka, Grčija, Hrvaška, Italija, Madžarska, Nemčija, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija.

(3) Načrt medsebojnega povezovanja na baltskem energetskem trgu na področju električne energije („NMPBET – elektrika“): povezovalni daljnovodi med državami članicami in notranji daljnovodi v baltski regiji za spodbujanje povezovanja trgov ob hkratni integraciji naraščajočih deležev energije iz obnovljivih virov v regiji.

Zadevne države članice: Danska, Estonija, Finska, Latvija, Litva, Nemčija, Poljska in Švedska.

2. PREDNOSTNI KORIDORJI ODOBALNEGA OMREŽJA

(4) Odobalno omrežje v severnih morjih („OSM“): razvoj integriranega odobalnega električnega omrežja in povezovalni daljnovodi v Severnem morju, Irskem morju, Rokavskem prelivu in sosednjih vodah za prenos električne energije iz odobalnih obnovljivih virov energije v središča porabe in shranjevanja ter za povečanje čezmejne izmenjave električne energije.

Zadevne države članice: Belgija, Danska, Francija, Irska, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska in Švedska.

(5) Načrt medsebojnega povezovanja na baltskem energetskem trgu na področju odobalnega omrežja („NMPBET – odobalno“): razvoj integriranega odobalnega električnega omrežja in povezovalni daljnovodi v Baltskem morju in sosednjih vodah za prenos električne energije iz odobalnih obnovljivih virov energije v središča porabe in shranjevanja ter za povečanje čezmejne izmenjave električne energije.

Zadevne države članice: Danska, Nemčija, Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Finska in Švedska.

(6) Južno in vzhodno omrežje na morju: razvoj integriranega odobalnega električnega omrežja in povezovalni daljnovodi v Sredozemskem in Črnem morju ter sosednjih vodah za prenos električne energije iz odobalnih obnovljivih virov energije na morju v središča porabe in shranjevanja ter za povečanje čezmejne izmenjave električne energije.

Zadevne države članice: Bolgarija, Ciper, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Malta, Romunija, Slovenija in Španija.

(7) Odobalno omrežje v jugozahodni Evropi: razvoj integriranega odobalnega električnega omrežja in povezovalni daljnovodi v vodah severnega Atlantskega oceana za prenos električne energije iz odobalnih obnovljivih virov energije v središča porabe in shranjevanja ter za povečanje čezmejne izmenjave električne energije.

Zadevne države članice: Francija, Irska, Portugalska in Španija.

3. PREDNOSTNI KORIDORJI ZA VODIK IN ELEKTROLIZATORJI

(8) Povezovalni cevovodi za vodik v zahodni Evropi („PV zahod“): infrastruktura za vodik, ki omogoča vzpostavitev integriranega hrbteničnega prenosnega omrežja za vodik, ki povezuje države v regiji in ustreza njihovim posebnim potrebam po infrastrukturi za vodik, ki je podlaga za vzpostavitev vseevropskega prenosnega omrežja za vodik.

Elektrolizatorji: podpora uvajanju aplikacij za pretvorbo elektrike v plin, katerih cilj je omogočiti zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in prispevati k varnemu, učinkovitemu in zanesljivemu delovanju sistema ter povezovanju pametnih energetskih sistemov. Zadevne države članice: Avstrija, Belgija, Danska, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska in Španija.

(9) Povezovalni cevovodi za vodik v vzhodni srednji in jugovzhodni Evropi („PV vzhod“): infrastruktura za vodik, ki omogoča vzpostavitev integriranega hrbteničnega prenosnega omrežja za vodik, ki povezuje države v regiji in ustreza njihovim posebnim potrebam po infrastrukturi za vodik, ki je podlaga za vzpostavitev vseevropskega prenosnega omrežja za vodik.

Elektrolizatorji: podpora uvajanju aplikacij za pretvorbo elektrike v plin, katerih cilj je omogočiti zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in prispevati k varnemu, učinkovitemu in zanesljivemu delovanju sistema ter povezovanju pametnih energetskih sistemov. Zadevne države članice: Avstrija, Bolgarija, Ciper, Češka, Grčija, Hrvaška, Italija, Madžarska, Nemčija, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija.

(10) Načrt medsebojnega povezovanja na baltskem energetskem trgu na področju vodika („NMPBET – vodik“): infrastruktura za vodik, ki omogoča vzpostavitev integriranega hrbteničnega prenosnega omrežja za vodik, ki povezuje države v regiji in ustreza njihovim posebnim potrebam po infrastrukturi za vodik, ki je podlaga za vzpostavitev vseevropskega prenosnega omrežja za vodik.

Elektrolizatorji: podpora uvajanju aplikacij za pretvorbo elektrike v plin, katerih cilj je omogočiti zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in prispevati k varnemu, učinkovitemu in zanesljivemu delovanju sistema ter povezovanju pametnih energetskih sistemov. Zadevne države članice: Danska, Estonija, Finska, Latvija, Litva, Nemčija, Poljska in Švedska.

4. PREDNOSTNA TEMATSKA PODROČJA

(11) Uvajanje pametnih električnih omrežij: sprejetje tehnologij pametnih omrežij v Uniji za učinkovito združevanje ravnanja in ukrepov vseh uporabnikov, priključenih na električno omrežje, zlasti proizvajanje velikih količin električne energije iz obnovljivih ali distribuiranih virov energije ter odziv na povpraševanje potrošnikov.

Zadevne države članice: vse.

(12) Čezmejno omrežje za ogljikov dioksid: razvoj transportne infrastrukture za ogljikov dioksid med državami članicami in sosednjimi tretjimi državami z namenom uvedbe zajemanja ter shranjevanja ogljikovega dioksida.

Zadevne države članice: vse.

(13) Pametna plinska omrežja: uvajanje tehnologij pametnih plinskih omrežij po vsej Uniji za učinkovito vključitev raznovrstnih obnovljivih in nizkoogljičnih virov plina v plinsko omrežje, podpora uvajanju inovativnih rešitev za upravljanje omrežja ter spodbujanje pametnega povezovanja energetskega sektorja in prilagajanja odjema.

Zadevne države članice: vse.

PRILOGA II

KATEGORIJE ENERGETSKE INFRASTRUKTURE

Kategorije energetske infrastrukture, ki jih je treba oblikovati za izvajanje prednostnih nalog na področju energetske infrastrukture iz Priloge I, so:

(1) za električno energijo:

(a) visokonapetostni nadzemni daljnovodi, če so projektirani za napetost vsaj 220 kV, ter podzemni in podmorski prenosni kabli, če so projektirani za napetost vsaj 150 kV;

(b) skladišča za stalno ali začasno shranjevanje električne energije v nadzemni ali podzemni infrastrukturi ali v geoloških skladiščnih lokacijah, če so neposredno povezana z visokonapetostnimi daljnovodi, projektiranimi za napetost vsaj 110 kV;

(c) kakršna koli oprema ali naprava, ki je bistvena za varno, zanesljivo in učinkovito delovanje sistemov iz točk (a) in (b), vključno s sistemi zaščite, spremljanja in nadzora na vseh ravneh napetosti in transformatorskimi postajami;

(d) sistemi in sestavni deli, ki povezujejo IKT z operativnimi digitalnimi platformami, krmilnimi sistemi in tehnologijami tipal na prenosni in srednjenapetostni distribucijski ravni, katerih cilji so učinkovitejše in bolj inteligentno omrežje za prenos in distribucijo električne energije, večja zmogljivost za vključevanje novih oblik proizvodnje, shranjevanja in porabe ter omogočanje novih poslovnih modelov in tržnih struktur;

(e) kakršna koli oprema ali naprava, ki spada v kategorijo iz točke (a) in ima dvojno funkcijo: povezovanje in prenos električne energije iz odobalnih obnovljivih virov z odobalnih območij proizvodnje v dve ali več držav ter vso bližnjo odobalno opremo ali naprave, ki so bistvene za varno, zanesljivo in učinkovito delovanje, vključno z zaščitnimi, nadzornimi in krmilnimi sistemi ter potrebnimi transformatorskimi postajami, če zagotavljajo tudi tehnološko interoperabilnost, med drugim združljivost vmesnikov med različnimi tehnologijami (v nadaljnjem besedilu: odobalna omrežja za energijo iz obnovljivih virov);

(2) za pametna plinska omrežja:

(a) katera koli od naslednje opreme ali naprav, katere cilj je omogočiti in olajšati vključevanje obnovljivih in nizkoogljičnih plinov (vključno z biometanom ali vodikom) v omrežje: digitalni sistemi in komponente, ki povezujejo IKT, krmilne sisteme in tehnologije tipal za omogočanje interaktivnega in inteligentnega spremljanja, merjenja, nadzora kakovosti in upravljanja proizvodnje, prenosa, distribucije in porabe plina v plinskem omrežju. Nadalje lahko takšni projekti vključujejo tudi opremo, ki omogoča povratni tok z distribucijske na prenosno raven, in z njim povezane potrebne prilagoditve obstoječega omrežja za ta namen;

(3) za vodik:

(a) prenosni cevovodi za transport vodika, ki omogočajo dostop več uporabnikom omrežja na pregleden in nediskriminatoren način ter jih večinoma tvorijo visokotlačni cevovodi za vodik, razen cevovodov za lokalno distribucijo vodika;

(b) podzemna skladišča, povezana z visokotlačnimi cevovodi za vodik iz točke (a);

(c) naprave za sprejem, shranjevanje in ponovno uplinjanje ali dekomprimiranje utekočinjenega vodika ali vodika, vsebovanega v drugih kemičnih snoveh, z namenom dovajanja vodika v omrežje;

(d) kakršna koli oprema ali naprava, ki je bistvenega pomena za varno, zanesljivo in učinkovito delovanje vodikovega sistema ali ki omogoča dvosmerni prenos, vključno s kompresorskimi postajami.

Vsa sredstva iz točk (a) do (d) so lahko novogradnje, predelana sredstva za zemeljski plin, namenjena za vodik, ali kombinacija obojega.

(4) za elektrolizne obrate:

(a) elektrolizatorji, katerih: (i) moč je najmanj 100 MW, (ii) proizvodnja izpolnjuje zahtevo glede prihrankov emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu v višini 70 % glede na primerjalno fosilno gorivo s 94 g CO2e/MJ, kot je določeno v členu 25(2) in Prilogi V k Direktivi (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta 1 . Prihranki emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu se izračunajo z uporabo metodologije iz člena 28(5) Direktive (EU) 2018/2001 ali na podlagi standarda ISO 14067 oziroma ISO 14064-1. Količinsko opredeljeni prihranki emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu se preverijo v skladu s členom 30 Direktive (EU) 2018/2001, kadar je to ustrezno, ali pa jih preveri neodvisna tretja oseba in (iii) delovanje je tudi povezano z omrežjem;

(b) povezana oprema.

(5) za ogljikov dioksid:

(a) namenski cevovodi, razen pridobivalnega cevovodnega omrežja, za prenos ogljikovega dioksida iz več virov, tj. industrijskih obratov (vključno z elektrarnami), ki proizvajajo ogljikov dioksid pri sežiganju ali drugih kemičnih reakcijah s fosilnimi ali nefosilnimi spojinami, ki vsebujejo ogljik, za namene trajnega geološkega shranjevanja ogljikovega dioksida v skladu z Direktivo 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta 2 ;

(b) obrati za utekočinjanje in vmesno skladiščenje ogljikovega dioksida za nadaljnji prenos. To ne vključuje infrastrukture v geološki formaciji, ki se uporablja za trajno geološko shranjevanje ogljikovega dioksida v skladu z Direktivo 2009/31/ES, ter s tem povezanih površinskih naprav in naprav za vbrizgavanje;

(c) kakršna koli oprema ali naprava, ki je bistvenega pomena za pravilno, zanesljivo in učinkovito delovanje zadevnega sistema, vključno s sistemi zaščite, spremljanja in krmiljenja.

PRILOGA III

REGIONALNI SEZNAMI PROJEKTOV SKUPNEGA INTERESA (PCI)

1. PRAVILA ZA SKUPINE

(1) V primeru energetske infrastrukture, ki spada v pristojnost nacionalnih regulativnih organov, je posamezna skupina sestavljena iz predstavnikov držav članic, nacionalnih regulativnih organov, operaterjev prenosnih sistemov ter tudi iz Komisije, Agencije in ENTSO za električno energijo ali plin, kot je ustrezno.

Za druge kategorije energetske infrastrukture je posamezna skupina sestavljena iz predstavnikov držav članic, predstavnikov projektov, ki jih zadeva vsaka od zadevnih prednostnih nalog, določenih v Prilogi I, in predstavnikov Komisije.

(2) V odvisnosti od števila projektov, ki kandidirajo za seznam Unije, vrzeli v regionalni infrastrukturi in razvoj trga, se lahko skupine in organi odločanja skupin po potrebi razdelijo, združijo ali sestanejo v različnih sestavah, da bi razpravljali o zadevah, ki so skupne vsem skupinam ali se nanašajo izključno na določene regije. Te zadeve lahko vključujejo vprašanja, pomembna za medregionalno usklajenost, ali število predlaganih projektov, vključenih v osnutke regionalnih seznamov, pri katerih obstaja tveganje, da bodo postali neobvladljivi.

(3) Vsaka skupina organizira svoje delo v skladu s prizadevanji za regionalno sodelovanje na podlagi člena 61 Direktive (EU) 2019/944, člena 7 Direktive 2009/73/ES, člena 34 Uredbe (EU) 2019/943 in člena 12 Uredbe (ES) št. 715/2009 ter drugih obstoječih struktur regionalnega sodelovanja.

(4) Vsaka skupina povabi predlagatelje projekta, ki bi lahko bil izbran za projekt skupnega interesa (PCI), ter predstavnike nacionalnih uprav, regulativnih organov in operaterjev prenosnih sistemov iz tretjih držav, kot je ustrezno za izvajanje ustrezne prednostne naloge iz Priloge I. Odločitev o povabilu predstavnikov tretjih držav temelji na soglasju.

(5) Vsaka skupina po potrebi povabi organizacije, ki zastopajo ustrezne deležnike, in po potrebi same deležnike, vključno s proizvajalci, operaterji distribucijskih sistemov, dobavitelji, odjemalci in okoljevarstvenimi organizacijami. Skupina lahko organizira razprave ali posvetovanja, kadar je to potrebno za izvajanje njenih nalog.

(6) V zvezi s sestanki skupin Komisija na platformi, ki je dostopna deležnikom, objavi interna pravila, posodobljen seznam organizacij članic, redno posodobljene informacije o napredku pri delu, dnevne rede in zapisnike sestankov, če so na voljo. Posvetovanja organov odločanja skupin in razvrstitev projektov v skladu s členom 4(5) so zaupni.

(7) Komisija, Agencija in skupine si prizadevajo za usklajenost med različnimi skupinami. Zato Komisija in Agencija po potrebi zagotavljata izmenjavo informacij med zadevnimi skupinami o vsem delu, ki je v medregionalnem interesu.

(8) Sodelovanje nacionalnih regulativnih organov in Agencije v skupinah ne sme ogroziti izpolnjevanja njihovih ciljev in dolžnosti v skladu s to uredbo ali s členi 58, 59 in 60 Direktive (EU) 2019/944 in členoma 40 in 41 Direktive 2009/73/ES ali z Uredbo (EU) 2019/942.

2. POSTOPEK ZA SESTAVO REGIONALNIH SEZNAMOV

(1) Predlagatelji projekta, ki bi bil lahko upravičen do uvrstitve med projekte skupnega interesa (PCI), ki želijo pridobiti status takega projekta, predložijo skupini vlogo za izbiro projekta skupnega interesa (PCI), ki vključuje:

(a)oceno njihovih projektov z vidika njegovega prispevka k izvajanju prednostnih nalog iz Priloge I,

(b)analizo izpolnjevanja ustreznih meril iz člena 4,

(c)za projekte, ki so dovolj zreli, analizo njihovih stroškov in koristi na podlagi metodologij, ki jih je v skladu s členom 11 razvil ENTSO za električno energijo ali ENTSO za plin, in

(d)druge informacije, ki so potrebne za oceno projekta.

(2) Vsi prejemniki varujejo tajnost poslovno občutljivih informacij.

(3) Predlagani projekti skupnega interesa (PCI) na področju prenosa in skladiščenja električne energije, ki spadajo v kategorije iz točk 1(a), (b), (c) in (e) Priloge II, so projekti, ki so del najnovejšega razpoložljivega desetletnega razvojnega načrta omrežja za električno energijo na ravni Unije, ki ga je pripravila ENTSO za električno energijo v skladu s členom 30 Uredbe (EU) 2019/943. Predlagani projekti skupnega interesa (PCI) na področju prenosa in skladiščenja električne energije, ki spadajo v kategorije iz točke 1(e) Priloge II, so projekti, ki izhajajo iz razvojnega načrta integriranega odobalnega omrežja na morju iz člena 14(2) in so skladni z njim.

(4) Od 1. januarja 2024 so predlagani projekti skupnega interesa (PCI) na področju vodika, ki spadajo v kategorije iz točke (3) Priloge II, projekti, ki so del najnovejšega razpoložljivega desetletnega razvojnega načrta omrežja za plin na ravni Unije, ki ga je pripravila ENTSO za plin v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 715/2009.

(5) ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin do 30. junija 2022 in nato za vsak desetletni razvojni načrt omrežja izdata posodobljene smernice za vključitev projektov v svoje desetletne razvojne načrte omrežja na ravni Unije iz točk (3) in (4), da se zagotovita enaka obravnava in preglednost postopka. Za vse projekte s seznama projektov skupnega interesa (PCI) Unije, ki je takrat v veljavi, se v smernicah opredeli poenostavljen postopek vključitve v desetletne razvojne načrte omrežja s samodejno vključitvijo, pri čemer se upoštevajo dokumentacija in podatki, ki so bili že predloženi med prejšnjimi postopki desetletnih razvojnih načrtov omrežja na ravni Unije, dokler informacije v njem ostanejo veljavne.

ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin se pred objavo končnih smernic posvetujeta s Komisijo in Agencijo o njunih osnutkih smernic za vključitev projektov v desetletne razvojne načrte omrežja na ravni Unije ter ustrezno upoštevata njuna priporočila.

(6) Predlagani projekti za prenos ogljikovega dioksida, ki spadajo v kategorijo iz točke (5) Priloge II, se predstavijo kot del načrta za razvoj čezmejne infrastrukture za prenos in skladiščenje ogljikovega dioksida, ki ga razvijeta vsaj dve državi članici, pri čemer jih zadevne države članice ali entitete, ki jih imenujejo te države članice, predstavijo Komisiji.

(7) Pri predlaganih projektih, ki sodijo v pristojnost nacionalnih regulativnih organov, slednji in po potrebi Agencija preverijo doslednost uporabe meril in metodologije za analizo stroškov in koristi ter ocenijo njihov čezmejni pomen, po možnosti v okviru regionalnega sodelovanja na podlagi člena 61 Direktive (EU) 2019/944 in člena 7 Direktive 2009/73/ES. Svojo oceno predstavijo skupini.

(8) Za vse druge predlagane projekte Komisija oceni uporabo meril iz člena 4. Komisija upošteva tudi možnosti za prihodnjo razširitev na dodatne države članice. Svojo oceno predstavi skupini.

(9) Vsaka država članica, s katere ozemljem predlagani objekt ni povezan, lahko pa ima nanj neto pozitiven učinek ali velik potencialni učinek, na primer na okolje ali delovanje energetske infrastrukture na njenem ozemlju, lahko skupini predstavi svoje mnenje in pomisleke.

(10) Organ odločanja v skupini na zahtevo države članice iz te skupine preuči utemeljene razloge, ki jih v skladu s členom 3(3) poda država članica za neodobritev projekta skupnega interesa (PCI) ali projekta skupnega interesa (PMI), ki zadeva njeno ozemlje.

(11) Skupina se sestane, da bi preučila in razvrstila predlagane projekte, pri tem pa upošteva oceno, ki jo podajo regulatorji ali Komisija za projekte, ki ne sodijo v pristojnost nacionalnih regulativnih organov.

(12) Osnutki regionalnih seznamov predlaganih projektov, za katere so pristojni nacionalni regulativni organi, ki jih pripravijo skupine, skupaj z vsemi mnenji iz točke (9), se predložijo Agenciji šest mesecev pred datumom sprejetja seznama Unije. Agencija oceni osnutke regionalnih seznamov in spremljajoča mnenja v treh mesecih od datuma prejema. Agencija jih oceni v treh mesecih po njihovem prejetju. O njih poda mnenje, zlasti o dosledni uporabi meril in analize stroškov in koristi po regijah. Mnenje Agencije se sprejme v skladu s postopkom, določenim v členu 22(5) Uredbe (EU) 2019/942.

(13) Organ odločanja v vsaki skupini v enem mesecu po prejemu mnenja Agencije skladno z določbami iz člena 3(3) sprejme končni regionalni seznam, ki temelji na predlogih skupin ter upošteva mnenje Agencije in oceno nacionalnih regulativnih organov, predloženo v skladu s točko (7), ali oceno Komisije za projekte, ki ne sodijo v pristojnost nacionalnih regulativnih organov, predloženo v skladu s točko (8). Skupine predložijo končne regionalne sezname Komisiji, skupaj z mnenji, kot je navedeno v točki 9.

(14) Če na podlagi prejetih regionalnih seznamov in po upoštevanju mnenja Agencije skupno število predlaganih projektov skupnega interesa (PCI) na seznamu Unije presega obvladljivo število, se lahko Komisija po posvetovanju z vsako skupino odloči, da na seznam Unije ne bo vključila projektov, ki jih je zadevna skupina v skladu z razvrstitvijo na podlagi člena 4(5) razvrstila najnižje.

PRILOGA IV

PRAVILA IN KAZALNIKI V ZVEZI Z MERILI ZA PROJEKTE SKUPNEGA INTERESA (PCI) IN PROJEKTE SKUPNEGA INTERESA (PMI)

(1) Projekt s pomembnim čezmejnim učinkom je projekt na ozemlju države članice, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

(a) v primeru prenosa električne energije se s projektom poveča prenosna zmogljivost omrežja ali razpoložljiva zmogljivost za trgovinske tokove na meji te države članice z eno ali več drugimi državami članicami, pri čemer se čezmejna prenosna zmogljivost omrežja na meji te države članice z eno ali več drugimi državami članicami poveča za vsaj 500 MW v primerjavi s stanjem, ko projekt ne začne obratovati;

(b) v primeru skladiščenja električne energije projekt zagotavlja vsaj 225 megavatov nameščene zmogljivosti in ima skladiščno zmogljivost, ki omogoča neto proizvodnjo električne energije najmanj 250 gigavatnih ur letno;

(c) v primeru pametnih električnih omrežij je projekt zasnovan za opremo in naprave na ravni visoke in srednje napetosti. Vključuje operaterje prenosnih sistemov, operaterje prenosnih in distribucijskih sistemov ali operaterje distribucijskih sistemov iz vsaj dveh držav članic. Operaterji distribucijskih sistemov so lahko vključeni le s podporo operaterjev prenosnih sistemov iz vsaj dveh držav članic, ki so tesno povezani s projektom in zagotavljajo interoperabilnost. Projekt vključuje vsaj 50 000 uporabnikov, proizvajalcev, odjemalcev ali proizvajalcev-odjemalcev električne energije na območju s porabo vsaj 300 GWh/leto, pri čemer vsaj 20 % električne energije izvira iz nestalnih obnovljivih virov.

(d) v primeru prenosa vodika projekt omogoča prenos vodika prek meja zadevnih držav članic ali poveča obstoječo zmogljivost čezmejnega prenosa vodika na meji med dvema državama članicama za vsaj 10 % v primerjavi s stanjem pred začetkom obratovanja projekta, projekt pa v zadostni meri dokazuje, da gre za bistveni del načrtovanega čezmejnega vodikovega omrežja ter obstajajo zadostni dokazi o obstoječih načrtih in sodelovanju s sosednjimi državami in operaterji omrežij;

(e) v primeru objektov za shranjevanje ali sprejem vodika iz točke (3) Priloge II je cilj projekta neposredno ali posredno oskrbovati najmanj dve državi članici;

(f) v primeru elektrolizatorjev projekt zagotavlja najmanj 100 MW inštalirane moči, kar neposredno ali posredno koristi vsaj dvema državama članicama;

(g) v primeru pametnih plinskih omrežij projekt vključuje operaterje prenosnih sistemov, operaterje prenosnih in distribucijskih sistemov ali operaterje distribucijskih sistemov iz vsaj dveh držav članic. Operaterji distribucijskih sistemov so lahko vključeni le s podporo operaterjev prenosnih sistemov iz vsaj dveh držav članic, ki so tesno povezani s projektom in zagotavljajo interoperabilnost.

(2) Projekt skupnega interesa (PMI) s pomembnim čezmejnim učinkom izpolnjuje naslednje pogoje:

(h) v primeru projektov skupnega interesa (PMI) v kategoriji iz točk (1)(a) in (e) Priloge II projekt poveča prenosno zmogljivost omrežja ali razpoložljivo zmogljivost za komercialne tokove na meji te države članice z eno ali več tretjimi državami in v skladu s posebnimi merili iz člena 4(3) prinaša znatne koristi vsaj dvema državama članicama. Izračun koristi za države članice opravi in objavi ENTSO za električno energijo v okviru desetletnega razvojnega načrta omrežja na ravni Unije;

(i) v primeru projektov skupnega interesa (PMI) v kategoriji iz točke (3) Priloge II vodikov projekt omogoča prenos vodika čez mejo države članice z eno ali več tretjimi državami in v skladu s posebnimi merili iz člena 4(3) dokazano prinaša znatne koristi vsaj dvema državama članicama. Izračun koristi za države članice opravi in objavi ENTSO za plin v okviru desetletnega razvojnega načrta omrežja na ravni Unije;

(j) v primeru projektov skupnega interesa (PMI) v kategoriji iz točke (5) Priloge II se lahko projekt uporabi za prenos antropogenega ogljikovega dioksida med vsaj dvema državama članicama in tretjo državo.

(3) V primeru projektov, ki spadajo v kategorije iz točk (1)(a), (b), (c) in (e) Priloge II, se merila iz člena 4 ovrednotijo na naslednji način:

(a) povezovanje trgov, konkurenčnost in prožnost sistema se izmerijo v skladu z analizo, izvedeno v okviru najnovejšega razpoložljivega desetletnega razvojnega načrta omrežja za električno energijo na ravni Unije, zlasti tako, da se:

(i) za čezmejne projekte izračuna učinek na prenosno zmogljivost omrežja v obeh smereh pretoka energije, izmerjen glede na moč (v MW), in njihov prispevek k doseganju minimalne ciljne povezovalne zmogljivosti v višini 15 %, za projekte s pomembnim čezmejnim učinkom pa učinek na prenosno zmogljivost omrežja na mejah med zadevnimi državami članicami, med zadevnimi državami članicami in tretjimi državami ali v zadevnih državah članicah ter na uravnoteženje ponudbe in povpraševanja ter na delovanje omrežja v zadevnih državah članicah,

(ii) za območje analize, kot je opredeljeno v Prilogi V, oceni učinek projekta glede stroškov proizvodnje in prenosa ter razvoja in konvergence tržnih cen za celoten energetski sistem v okviru različnih načrtovalnih scenarijev, zlasti ob upoštevanju nastalih sprememb po njihovi pomembnosti;

(b) prenos električne energije iz obnovljivih virov v večja središča porabe in shranjevanja se izmeri v skladu z analizo, izvedeno v okviru najnovejšega razpoložljivega desetletnega razvojnega načrta omrežja za električno energijo na ravni Unije, zlasti tako, da se:

(i) za prenos električne energije ocenijo proizvodne zmogljivosti iz obnovljivih virov energije (glede na tehnologijo, v MW), ki so povezane in se prenašajo zaradi projekta, v primerjavi s skupnimi načrtovanimi proizvodnimi zmogljivostmi iz teh vrst obnovljivih virov energije v zadevni državi članici leta 2030 glede na nacionalne energetske in podnebne načrte, ki so jih države članice predložile v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta 3 ;

(ii) ali za skladiščenje električne energije primerjajo nove zmogljivosti, zagotovljene s projektom, s skupno obstoječo zmogljivostjo za enako tehnologijo skladiščenja na območju analize iz Priloge V;

(c) zanesljivost oskrbe, interoperabilnost in varno delovanje sistema se izmerijo v skladu z analizo, izvedeno v okviru najnovejšega razpoložljivega desetletnega razvojnega načrta omrežja za električno energijo na ravni Unije, zlasti z oceno učinka projekta na pričakovano tveganje izpada napajanja za območje analize iz Priloge V glede zadostnosti proizvodnje in prenosa za sklop značilnih obdobij obremenitve, pri čemer se upoštevajo pričakovane spremembe izjemnih vremenskih pojavov, povezanih s podnebjem, ter njihov učinek na odpornost infrastrukture. Po potrebi se izmeri učinek projekta na neodvisen in zanesljiv nadzor delovanja sistema in storitev.

(4) V primeru projektov, ki spadajo v kategorijo iz točke (1)(d) Priloge II, se merila iz člena 4 ovrednotijo na naslednji način:

(5) V primeru projektov, ki spadajo v kategorijo iz točke (3) Priloge II, se merila iz člena 4 ovrednotijo na naslednji način:

(a) trajnostnost se izmeri kot prispevek projekta k: zmanjšanju emisij toplogrednih plinov pri različnih vrstah končne rabe, kot sta industrija ali promet; prožnosti in možnosti sezonskega skladiščenja za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov; ali vključevanje obnovljivega vodika;

(b) povezovanje trgov in interoperabilnost se izmerita tako, da se izračuna dodana vrednost projekta k povezovanju območij trga in konvergenci cen ter k splošni prožnosti sistema;

(c) zanesljivost oskrbe in prožnost se izmerita z izračunom dodane vrednosti projekta pri odpornosti, raznolikosti in prožnosti oskrbe z vodikom;

(d) konkurenca se meri s prispevkom projekta k diverzifikaciji oskrbe, vključno z omogočanjem lažjega dostopa do domačih virov oskrbe z vodikom.

(6) V primeru projektov pametnih plinskih omrežij, ki spadajo v kategorijo iz točke (2) Priloge II, se merila iz člena 4 ovrednotijo na naslednji način:

(a) raven trajnostnosti se izmeri z oceno deleža obnovljivih in nizkoogljičnih plinov, vključenih v plinsko omrežje, ter s tem povezanih prihrankov emisij toplogrednih plinov za popolno razogljičenje sistema in primerno ugotavljanje izgub;

(b) kakovost in zanesljivost oskrbe se izmeri z oceno razmerja med zanesljivo razpoložljivo ponudbo plina in koničnim odjemom, deleža uvoza, ki ga nadomeščajo lokalni obnovljivi in nizkoogljični plini, stabilnosti delovanja sistema, trajanja in pogostosti prekinitev na odjemalca.

(c) omogočanje pametnega povezovanja energetskega sektorja se izmeri z oceno možnih prihrankov stroškov v povezanih energetskih sektorjih in sistemih, kot so sistemi soproizvodnje električne energije in toplote, promet in industrija.

(7) V primeru elektrolizatorskih projektov, ki spadajo v kategorijo iz točke (4) Priloge II, se merila iz člena 4 ovrednotijo na naslednji način:

(a) trajnostnost se izmeri z oceno deleža obnovljivega vodika ali vodika, ki ustreza merilom iz točke 4(a)(ii) Priloge II, vključenega v omrežje, in povezanih prihrankov emisij toplogrednih plinov;

(b) zanesljivost oskrbe se izmeri z oceno njenega prispevka k varnosti, stabilnosti in učinkovitosti delovanja omrežja, vključno z oceno preprečenega omejevanja proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov;

(c) spodbujanje pametnega povezovanja energetskega sektorja se izmeri z oceno prihrankov stroškov, ki jih omogočajo povezani energetski sektorji in sistemi, kot so plinska, vodikova, električna in toplovodna omrežja, prometni in industrijski sektor, ter obsega omogočenega prilagajanja odjema.

PRILOGA V

ANALIZA STROŠKOV IN KORISTI CELOTNEGA ENERGETSKEGA SISTEMA

Metodologija za usklajeno analizo stroškov in koristi celotnega energetskega sistema za projekte skupnega interesa (PCI) je v skladu z naslednjimi načeli.

(1) Območje za analizo posameznega projekta zajema vse države članice in tretje države, na ozemlju katerih se projekt izvaja, vse sosednje države članice in vse ostale države članice, na katere ima projekt pomemben učinek. V ta namen ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin sodelujeta z vsemi zadevnimi operaterji sistemov v zadevnih tretjih državah.

(2) Vsaka analiza stroškov in koristi vključuje analize občutljivosti v zvezi z naborom vhodnih podatkov, datumom začetka uporabe različnih projektov na istem območju analize in drugimi ustreznimi parametri.

(3) Z metodologijo se na podlagi ustreznega večsektorskega nabora vhodnih podatkov določi, katera analiza se bo izvedla na podlagi ugotavljanja učinkov s posameznim projektom in brez njega.

(4) Metodologija daje usmeritve za razvoj in uporabo modeliranja omrežja in trga, potrebne za analizo stroškov in koristi. Modeliranje omogoča celovito oceno gospodarskih učinkov, vključno s povezovanjem trgov, zanesljivostjo oskrbe in konkurenco ter socialnih, okoljskih in podnebnih učinkov, vključno z medsektorskimi učinki. Metodologija vključuje podrobnosti o tem, katere posamezne koristi in stroški se izračunajo ter zakaj in kako.

(5) Metodologija vključuje in pojasnjuje, kako se načelo „energijska učinkovitost na prvem mestu“ izvaja v vseh fazah desetletnih razvojnih načrtov omrežja.

(6) Z analizo se ugotovijo države članice, na katere ima projekt neto pozitivne učinke (nosilke koristi), in tiste države članice, na katere ima projekt neto negativen učinek (nosilke stroškov).

(7) V analizi se upoštevajo vsaj odhodki za naložbe, stroški obratovanja in vzdrževanja v času življenjske dobe projekta, ki je predmet ocene, ter po potrebi stroški razgradnje in ravnanja z odpadki. Metodologija vsebuje usmeritve glede diskontnih stopenj, ocenjene življenjske dobe in preostale vrednosti, ki se uporabijo za izračune stroškov in koristi.

(8) Metodologija zagotovi, da se za vsak projekt ocenijo ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam, ki odsevajo stroške emisij toplogrednih plinov skladno z drugimi politikami Unije.

PRILOGA VI

SMERNICE ZA PREGLEDNOST IN SODELOVANJE JAVNOSTI

(1) V priročniku o postopkih iz člena 9(1) so navedeni vsaj naslednji podatki:

(a) ustrezni zakonodajni akti, na katerem temeljijo odločbe in mnenja za različne vrste zadevnih projektov skupnega interesa (PCI), vključno z okoljskim pravom;

(b) seznam ustreznih odločb in mnenj, ki jih je treba pridobiti;

(c) imena in kontaktni podatki pristojnega organa, drugih zadevnih organov in pomembnejših deležnikov;

(d) potek dela, v katerem je opisana vsaka faza postopka, vključno z okvirnim časovnim okvirom in strnjenim pregledom postopka odločanja za različne vrste zadevnih projektov skupnega interesa (PCI);

(e) informacije o obsegu, strukturi in ravni podrobnosti dokumentov, ki se priložijo vlogi za odločbo, vključno s kontrolnim seznamom;

(f) faze in načini sodelovanja splošne javnosti v postopku;

(g) načini, na katere pristojni organ, drugi zadevni organi in predlagatelj projekta dokažejo, da so bila upoštevana mnenja, izražena v javnem posvetovanju, na primer s prikazom sprememb, ki so bile izvedene pri lokaciji in zasnovi projekta, ali z utemeljitvijo, zakaj takšna mnenja niso bila upoštevana;

(h) kolikor je mogoče, prevodi vsebine priročnika v vse jezike sosednjih držav članic, ki jih je treba izvesti v sodelovanju z zadevnimi sosednjimi državami članicami.

(2) V podrobnem časovnem razporedu iz člena 10(5)(b) je navedeno vsaj naslednje:

(a) odločbe in mnenja, ki jih je treba pridobiti;

(b) organi, deležniki in javnost, ki jih postopek verjetno zadeva;

(c) posamezne faze postopka in njihovo trajanje;

(d) ključni mejniki, ki jih je treba doseči, in njihovi roki glede na celovito odločbo, ki jo je treba izdati;

(e) viri, ki jih nameravajo uporabiti organi, in morebitni dodatni viri, ki bodo potrebni.

(3) Ne glede na zahteve glede posvetovanja z javnostjo iz okoljske zakonodaje se za povečanje sodelovanja javnosti v postopku izdajanja dovoljenj in zagotovitev predhodnega obveščanja in dialoga z javnostjo uporabljajo naslednja načela:

(a) deležniki, na katere vpliva projekt skupnega interesa (PCI), vključno z ustreznimi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, lastniki zemljišč in prebivalstvom, ki živi v bližini projekta, splošno javnostjo in njenimi združenji, organizacijami ali skupinami, se podrobno obveščajo in posvetujejo v zgodnji fazi, ko je morebitne pomisleke javnosti še mogoče upoštevati, ter na odprt in pregleden način. Pristojni organ po potrebi aktivno podpira dejavnosti, ki jih izvaja predlagatelj projekta;

(b) pristojni organi zagotovijo, da so postopki javnega posvetovanja za projekte skupnega interesa (PCI) združeni, kjer je to mogoče, vključno z javnimi posvetovanji, ki jih zahteva nacionalna zakonodaja. Vsako javno posvetovanje zajema vse vsebine, pomembne za posamezno fazo postopka, pri čemer se nobena vsebina, ki zadeva posamezno fazo postopka, ne obravnava na več kot enem javnem posvetovanju; vendar pa lahko eno javno posvetovanje poteka na več kot eni zemljepisni lokaciji. Vsebina, ki se obravnava na javnem posvetovanju, mora biti jasno navedena v obvestilu o javnem posvetovanju;

(c) pripombe in ugovore je mogoče predložiti samo od začetka javnega posvetovanja do izteka roka.

(4) Koncept sodelovanja javnosti vključuje vsaj podatke o:

(a) zadevnih in naslovljenih deležnikih;

(b) predvidenih ukrepih, vključno s predlaganimi splošnimi kraji in datumi namenskih srečanj;

(c) časovnem razporedu;

(d) človeških virih, ki so jim dodeljene zadevne naloge.

(5) V okviru javnega posvetovanja, ki se izvede pred predložitvijo vloge, zadevne strani izvedejo vsaj naslednje:

(a) objavijo informativni prospekt, ki ne sme biti daljši od 15 strani ter na jasen in jedrnat način podaja opis, namen in predhodni časovni razpored izvedbenih faz projekta ter pregled nacionalnega načrta za razvoj omrežja, obravnavanih alternativnih tras, vrst in značilnosti pričakovanih učinkov, vključno s čezmejnimi ali obmejnimi učinki, ter morebitnih blažilnih ukrepov, ki se objavi pred začetkom posvetovanja; V informativnem prospektu so poleg tega navedeni tudi spletni naslovi spletnega mesta projekta skupnega interesa (PCI) iz člena 9(7), platforme za preglednost iz člena 23 in priročnika o postopkih iz točke (1);

(b) objavijo informacije o posvetovanju na spletni strani projekta skupnega interesa (PCI) iz člena 9(7), na oglasnih deskah uradov lokalnih uprav in vsaj v dveh lokalnih medijih;

(c) pisno povabijo zadevne prizadete deležnike, združenja, organizacije in skupine na namenska srečanja, na katerih poteka razprava o pomislekih.

(6) Na spletnem mestu projekta iz člena 9(7) se objavijo vsaj naslednje informacije::

(a) datum zadnje posodobitve spletnega mesta projekta;

(b) prevodi njegove vsebine v vse jezike držav članic, ki jih projekt zadeva ali na katere ima projekt pomemben čezmejni učinek, kot je opredeljeno v točki (1) Priloge IV;

(c) informativni prospekt iz točke (5), posodobljen z najnovejšimi podatki o projektu;

(d) netehnični povzetek, ki se redno posodablja in odseva trenutno stanje projekta, vključno z zemljepisnimi informacijami, ter v primeru posodobitev jasno navaja spremembe prejšnjih različic;

(e) izvedbeni načrt iz člena 5(1), posodobljen z najnovejšimi podatki o projektu;

(f) sredstva, ki jih je za projekt dodelila in izplačala Unija;

(g) načrt projekta in javnega posvetovanja z jasno navedenimi datumi in lokacijami javnih posvetovanj in razprav ter predvidena vsebina, pomembna za te razprave;

(h) kontaktni podatki za pridobitev dodatnih informacij ali dokumentov;

   (i) kontaktni podatki za izražanje pripomb in ugovorov med javnimi posvetovanji.

(1)    UL L 328, 21.12.2018, str. 82.

(2)    UL L 140, 5.6.2009, str. 114.

(3)    Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, UL L 328, 21.12.2018, str. 1.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 15.12.2020

COM(2020) 824 final

PRILOGA

k

Predlogu
UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 347/2013

{SEC(2020) 431 final} - {SWD(2020) 346 final} - {SWD(2020) 347 final}

Preglednica o subsidiarnosti

(1)

  https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:12008E003  

(2)

  https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:12008E004  

(3)

  https://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:12008E006:SL:HTML  

(4)

  https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:12016E/PRO/02  

(5)

  https://europa.eu/european-union/about-eu/eu-in-brief_sl