EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 24.8.2020

COM(2020) 396 final

2020/0181(NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Pododboru za carino, ustanovljenem s Pridružitvenim sporazumom med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani, glede spremembe Protokola II k navedenemu sporazumu o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.Predmet urejanja predloga

Ta predlog se nanaša na sklep o določitvi stališča, ki se v imenu Unije zastopa v Pododboru za carino Pridružitvenega sporazuma med EU in Republiko Moldavijo v zvezi s predvidenim sprejetjem sklepa o spremembi Protokola II k Pridružitvenemu sporazumu med EU in Republiko Moldavijo.

2.Ozadje predloga

2.1Pridružitveni sporazum med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani

Cilj Pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani 1 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je vzpostavitev pogojev za krepitev gospodarskih in trgovinskih odnosov, ki bodo vodili k postopni vključitvi Republike Moldavije v notranji trg EU. Sporazum je začel veljati 1. julija 2016.

2.2Pododbor za carino

Pododbor za carino, ustanovljen v skladu z določbami člena 200 Sporazuma, se lahko odloči spremeniti določbe Protokola II o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja (člen 3 Protokola II). Pododbor za carino oblikuje odločitve in priporočila po dogovoru med pogodbenicama.

2.3Predvideni akt Pododbora za carino

Pododbor za carino bo na svoji naslednji seji ali z izmenjavo pisem sprejel sklep o spremembi določb Protokola II o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja (v nadaljnjem besedilu: predvideni akt).

Namen predvidenega akta je sprememba določb Protokola II o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja.

3.Stališče, ki se zastopa v imenu Unije

Regionalna konvencija o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) vsebuje določbe o poreklu blaga, s katerim se trguje v okviru posameznih sporazumov, sklenjenih med pogodbenicami. Unija je Konvencijo podpisala 15. junija 2011. Skupni odbor, ustanovljen na podlagi člena 3(1) Konvencije, je s Sklepom št. 2 z dne 21. maja 2014 sklenil, da bi bilo treba Republiko Moldavijo povabiti, da pristopi h Konvenciji.

EU in Republika Moldavija sta deponirali listini o sprejetju pri depozitarju Konvencije 26. marca 2012 oziroma 31. julija 2015. Zato je Konvencija v skladu z njenim členom 10(2) začela veljati za EU in Republiko Moldavijo 1. maja 2012 oziroma 1. septembra 2015.

Člen 6 Konvencije določa, da vsaka pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se Konvencija dejansko uporablja. V ta namen bi moral Pododbor za carino, ustanovljen s Pridružitvenim sporazumom med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani, sprejeti sklep o uvedbi pravil Konvencije v skladu s Protokolom II o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja. To se doseže tako, da se v spremenjeni Protokol vključi sklicevanje na Konvencijo, s čimer se ta začne uporabljati.

Hkrati je tekoči postopek spreminjanja Konvencije privedel do novega sklopa posodobljenih in prožnejših pravil o poreklu. Za uradno spremembo Konvencije je potrebno soglasje pogodbenic. Ker nekatere pogodbenice še vedno nasprotujejo spremembam, bi to lahko povzročilo zamudo pri njenem sprejetju. Poleg tega glede na število pogodbenic in njihove notranje postopke, ki so potrebni, da lahko te glasujejo o uradnem sprejetju in pripravijo začetek veljavnosti spremenjenih pravil, ni mogoče določiti jasnega časovnega okvira za uporabo spremenjene konvencije.

Glede na navedeno je Republika Moldavija zaprosila, da se čim prej začne uporabljati spremenjeni sklop pravil, in sicer kot alternativna možnost veljavnim pravilom Konvencije, medtem ko se čaka na izid postopka spremembe. Ta zahteva je pojasnjena v nadaljevanju.

Ta alternativna pravila o poreklu so namenjena začasni uporabi, na neobvezni in dvostranski podlagi, s strani EU in Republike Moldavije do sklenitve in začetka veljavnosti spremembe Konvencije. Uporabljala naj bi se kot alternativna možnost k pravilom Konvencije, saj so bila slednja določena tako, da ne posegajo v načela, določena v ustreznih sporazumih in drugih povezanih dvostranskih sporazumih med pogodbenicami. Zato ta pravila ne bodo obvezna, temveč jih bodo gospodarski subjekti uporabljali na neobvezni osnovi, če bodo želeli koristiti preferenciale na podlagi Pravil, in ne na podlagi preferencialov Konvencije. Njihov namen ni spreminjanje Konvencije, saj bo ta ostala veljavna med njenimi pogodbenicami, prav tako ne bodo spremenila pravic in obveznosti pogodbenic, ki jih imajo na podlagi Konvencije.

Stališče EU v Pododboru za carino bi moral določiti Svet.

Predlagane spremembe, kolikor se nanašajo na veljavno Konvencijo, so tehnične narave in ne vplivajo na vsebino trenutno veljavnega protokola o pravilih o poreklu. Zato ne zahtevajo ocene učinka.

3.1Podrobnosti o alternativnih pravilih o poreklu

Predlagane spremembe v zvezi z uvedbo alternativnega sklopa pravil o poreklu omogočajo dodatno prožnost in elemente posodobitve, o katerih se je Unija že dogovorila v drugih dvostranskih sporazumih (celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu med EU in Kanado, sporazumu o prosti trgovini med EU in Vietnamom, sporazumu o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko, sporazumu o gospodarskem partnerstvu med EU in državami partnericami sporazuma o Južnoafriški razvojni skupnosti) ali preferencialnih shemah (splošni sistem preferencialov). Glavne spremembe so:

(a)V celoti pridobljeni izdelki – „pogoji za plovila“:

Tako imenovani pogoji za plovila iz alternativnega sklopa pravil so enostavnejši in omogočajo večjo prožnost. V primerjavi s sedanjim besedilom (člen 5) so bili črtani nekateri pogoji (tj. posebne zahteve v zvezi s posadko); drugi pogoji so bili spremenjeni, da se zagotovi večja sprostitev (lastništvo).

(b)Zadostni postopki obdelave ali predelave – povprečna osnova

Predlagani alternativni sklop pravil (člen 4) izvozniku omogoča prožnost, da carinske organe zaprosi za dovoljenje za izračun cene franko tovarna in vrednosti materialov brez porekla na povprečni osnovi, da bi se upoštevala nihanja v stroških in menjalnih tečajih. To bi moralo izvoznikom zagotoviti večjo predvidljivost.

(c)Dovoljeno odstopanje

Trenutno dovoljeno odstopanje (člen 6) je določeno na 10 % cene izdelka franko tovarna.

Predlagano besedilo (člen 5) določa, da je za kmetijske proizvode dovoljeno odstopanje 15 % neto mase izdelka in za industrijske izdelke odstopanje v višini 15 % cene izdelka franko tovarna.

Dovoljeno odstopanje pri masi uvaja objektivnejše merilo, 15-odstotni prag pa bi moral zagotavljati zadostno stopnjo prizanesljivosti. Zagotavlja tudi, da mednarodno nihanje cen blaga ne vpliva na poreklo kmetijskih proizvodov.

(d)Kumulacija

Predlagano besedilo (člen 7) ohranja diagonalno kumulacijo za vse izdelke, pod pogojem, da partnerice, ki so vključene v kumulacijo, sprejmejo enak sklop alternativnih pravil o poreklu. Poleg tega določa splošno polno kumulacijo za vse izdelke, razen za tekstil in oblačila iz poglavij 50 do 63 harmoniziranega sistema (HS).

Poleg tega za izdelke iz poglavij 50 do 63 HS predvideva dvostransko polno kumulacijo. Unija in Republika Moldavija bosta imeli možnost, da se dogovorita o razširitvi splošne polne kumulacije tudi na izdelke iz poglavij 50 do 63 HS.

(e)Ločeno knjigovodsko izkazovanje

V skladu z veljavnimi pravili (člen 20 „Konvencije“) lahko carinski organi dovolijo ločeno računovodsko izkazovanje, „če pri ločenem skladiščenju zalog (...) nastanejo precejšnji stroški ali znatne težave“. Spremenjeno pravilo (člen 12) določa, da lahko carinski organi dovolijo ločeno računovodsko izkazovanje „če so (...) uporabljeni zamenljivi materiali s poreklom in taki brez porekla“.

Izvozniku ob zahtevku za ločeno računovodsko izkazovanje ne bo potrebno več utemeljiti, da je ločeno skladiščenje zalog povezano s precejšnjimi stroški ali znatnimi težavami, zadostovala bo navedba, da se uporabljajo zamenljivi materiali.

V primeru sladkorja, ki je lahko material ali končni izdelek, ne bo več treba fizično ločevati med izdelki s poreklom in izdelki brez porekla.

(f)Načelo teritorialnosti

Veljavna pravila (člen 12) omogočajo, da se nekatere obdelave ali predelave pod določenimi pogoji opravijo zunaj ozemlja, z izjemo izdelkov iz poglavij 50 do 63 HS, kot so tekstilni izdelki. Predlagana pravila (člen 12) ne vsebujejo več izključitve tekstilnih izdelkov.

(g)Nespreminjanje izdelkov

Predlagano pravilo o nespreminjanju izdelkov (člen 14) zagotavlja več prizanesljivosti v zvezi z gibanjem izdelkov s poreklom med pogodbenicami. Izogibati bi se bilo treba situacijam, v katerih so izdelki, za katere ni dvoma o njihovem statusu porekla, izključeni iz ugodnosti preferencialne stopnje pri uvozu, ker formalne zahteve iz določbe o neposrednem prevozu niso izpolnjene.

(h)Prepoved povračila ali izvzetja od carin

V skladu z veljavnimi pravili (člen 15) se splošno načelo prepovedi povračila uporablja za materiale, ki se uporabljajo pri proizvodnji katerega koli izdelka. V skladu s predlaganimi pravili (člen 16) je prepoved odpravljena za vse izdelke, razen za materiale, ki se uporabljajo za proizvodnjo izdelkov, ki spadajo v področje uporabe poglavij 50 do 63 HS. Kljub temu besedilo določa tudi nekatere izjeme od prepovedi povračila dajatev za te izdelke.

(i)Dokazilo o poreklu

Besedilo uvaja eno samo vrsto dokazila o poreklu (EUR.1 ali izjava o poreklu) namesto dvojnega pristopa (EUR.1 in EUR.MED), kar bistveno poenostavlja sistem. To bi moralo izboljšati skladnost gospodarskih subjektov, tako da se ti izognejo napakam zaradi zapletenih pravil in da se olajša upravljanje s strani carinskih organov. Poleg tega to ne bi smelo vplivati na zmožnost preverjanja dokazil o poreklu, ki ostaja enaka.

Spremenjena pravila (člen 17) vključujejo tudi možnost dogovora o uporabi sistema registriranih izvoznikov (sistem REX). Ti izvozniki, ki so registrirani v skupni podatkovni zbirki, bodo sami odgovorni za sestavo navedb o poreklu, ne da bi šli skozi postopek odobrenega izvoznika. Navedba o poreklu bo imela enako pravno veljavo kot izjava o poreklu ali potrdilo o gibanju blaga EUR.1.

Poleg tega je v spremenjenih pravilih predvidena možnost odobritve uporabe dokazila o poreklu, ki je izdano in/ali predloženo v elektronski obliki.

Da bi lahko razlikovali med izdelki, ki izvirajo iz alternativnega sklopa pravil, in izdelki, ki izvirajo iz Konvencije, bodo morala potrdila o poreklu ali izjave na računu, ki temeljijo na alternativnem sklopu pravil, vključevati izjavo o uporabljenih pravilih.

(j)Veljavnost dokazila o poreklu

Predlaga se, da se obdobje veljavnosti dokazila o poreklu podaljša s 4 na 10 mesecev. Kar bi moralo prav tako zagotavljati več prizanesljivosti v zvezi z gibanjem izdelkov s poreklom med pogodbenicami.

3.2Pravila glede seznama

3.2.1Kmetijski proizvodi

(a)Vrednost in masa

Omejitev materialov brez porekla je bila izražena samo v vrednosti. Novi pragovi so izraženi v masi, da bi se preprečilo nihanje cen in valut (npr. ex poglavja 19, 20, 2105 in 2106), skupaj s črtanjem nekaterih omejitev za sladkor (npr. poglavje 8 ali 2202 HS).

Z alternativnim sklopom pravil se je povečal prag mase (z 20 % na 40 %) in možnost, da se za nekatere tarifne številke alternativno izbere vrednost ali masa. Poglavja in tarifne številke HS, ki jih zadeva sprememba, so zlasti: ex 1302, 1704 (alternativno pravilo glede mase ali vrednosti), 18 (1806: alternativno pravilo glede mase ali vrednosti), 1901.

(b)Prilagoditev vzorcem iskanja virov

Za druge kmetijske proizvode (npr. rastlinska olja, oreški, tobak) veljajo prožnejša pravila, ki so prilagojena ekonomski realnosti, zlasti za poglavja HS 14, 15, 20 (vključno s tarifno številko 2008), 23, 24. Alternativni sklop pravil vzpostavlja ravnovesje med regionalnim in svetovnim iskanjem virov, kot za poglavji 9 in 12. Poenostavljena so bila tudi pravila (zmanjšanje izjem) v poglavjih 4, 5, 6, 8, 11 in ex 13.

3.2.2Industrijski izdelki (razen tekstila)

Predlagani kompromis vsebuje precejšnje spremembe v primerjavi s sedanjimi pravili:

– sedanje pravilo poglavja v zvezi s številnimi izdelki vsebuje dvojni kumulativni pogoj. To je združeno v en sam pogoj (poglavja HS 74, 75, 76, 78 in 79);

– črtano je bilo veliko posebnih pravil, ki odstopajo od pravila poglavja (poglavja HS 28, 35, 37, 38 in 83). Ta širši pristop pomeni enostavnejše okolje za gospodarske subjekte in carino;

– vključitev alternativnega pravila v sedanje pravilo poglavja izvozniku ponuja večjo izbiro pri izpolnjevanju merila glede porekla (poglavja 27, 40, 42, 44, 70 in 83, 84 in 85).

Rezultat vseh teh sprememb je posodobljen in modernejši seznam pravil, ki na splošno olajšuje izpolnjevanje merila za pridobitev statusa izdelka s poreklom. Poleg tega bo navedena možnost uporabe povprečja v določenem obdobju za izračun cene franko tovarna in vrednosti brez porekla zagotovila nadaljnjo poenostavitev za izvoznike.

3.2.3Tekstil

V zvezi s tekstilom in oblačili so bile uvedene nove možnosti glede pasivnega oplemenitenja in dovoljenih odstopanj. Za te izdelke so bili uvedeni tudi novi postopki dodelitve porekla, zlasti za blago, ki bi postalo lažje dostopno. Nazadnje se bo tudi za te izdelke uporabljala polna dvostranska kumulacija. Takšna kumulacija bo omogočila, da se predelava, ki se izvaja na tekstilnih materialih (tj. tkanje, predenje itd.), upošteva v postopku proizvodnje v območju kumulacije.

4.Pravna podlaga

4.1Postopkovna pravna podlaga

4.1.1Načela

Člen 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije ureja sklepe o določitvi „stališč, ki naj se v imenu Unije zastopajo v organu, ustanovljenem s sporazumom, kadar ta organ sprejema akte s pravnim učinkom, razen aktov o spremembah ali dopolnitvah institucionalnega okvira sporazuma“.

Pojem „akti s pravnim učinkom“ vključuje tudi akte, ki imajo pravni učinek zaradi pravil mednarodnega prava, ki veljajo za zadevni organ. Vključuje tudi instrumente, ki nimajo zavezujočega učinka v mednarodnem pravu, a lahko „odločilno vpliva[jo] na vsebino ureditve, ki jo [sprejme] zakonodajalec Unije“ 2 .

4.1.2Uporaba v obravnavanem primeru

Pododbor za carino je organ, ustanovljen s sporazumom, in sicer s Pridružitvenim sporazumom med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani.

Akt, k sprejetju katerega je pozvan Pododbor za carino, je akt s pravnim učinkom.

Predvideni akt ne dopolnjuje ali spreminja institucionalnega okvira Sporazuma.

Postopkovna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 218(9) PDEU.

4.2Materialna pravna podlaga

4.2.1Načela

Materialna pravna podlaga za sklep po členu 218(9) PDEU je odvisna predvsem od cilja in vsebine predvidenega akta, glede katerega naj bi se v imenu Unije zastopalo stališče.

4.2.2Uporaba v obravnavanem primeru

Glavni cilj in vsebina predvidenega akta se nanašata na skupno trgovinsko politiko.

Materialna pravna podlaga za predlagani sklep je zato prvi pododstavek člena 207(4) PDEU.

4.3Zaključek

Pravna podlaga za predlagani sklep bi moral biti prvi pododstavek člena 207(4) v povezavi s členom 218(9) PDEU.

5.Proračunske posledice

Predlagane spremembe v zvezi z uvedbo alternativnega sklopa pravil o poreklu temeljijo na načelu posodobitve pravil o poreklu, da se uskladijo z novimi trendi, določenimi v nedavnih sporazumih o prosti trgovini. Spremembe pravil iz Konvencije PEM obsegajo predvsem poenostavitve carinskih postopkov in posodobitve, na primer:

zadostni postopki obdelave ali predelave – povprečna osnova: z izračunom cene franko tovarna in vrednosti materialov brez porekla na povprečni osnovi ob upoštevanju nihanj na trgu se izvoznikom zagotavlja večja predvidljivost;

dokazilo o poreklu: je predmet poenostavitve, saj se bo uporabljalo samo eno potrdilo o poreklu, tj. EUR.1;

veljavnost dokazila o poreklu: je bolj prizanesljiva, kar zadeva gibanje izdelkov s poreklom, saj se obdobje veljavnosti podaljša s 4 na 10 mesecev).

Te spremembe Konvencije PEM nimajo izmerljivega učinka na proračun EU, saj se njihovo področje uporabe nanaša predvsem na olajševanje trgovine in utrjevanje sodobnih praks carinskih organov. Zagotavljajo neobvezno poenostavitev na področjih, ki ostajajo v pristojnosti organov, ne da bi to vplivalo na vsebino pravil (ločeno računovodsko izkazovanje, dokazila o poreklu, povprečenje). Nekateri vidiki poenostavitve (na primer krčenje pravil za plovila) zagotavljajo večjo predvidljivost z odstranitvijo pogojev, ki jih carinski organi trenutno težko nadzirajo, drugi (nespreminjanje) pa se nanašajo na logistiko, ne da bi vplivali na vsebino pravil.

Kljub spremembi določb o povračilu dajatev se prepoved povračila dajatev ohrani v sektorju tekstila in oblačil, ki je še vedno eden od glavnih sektorjev trgovanja na območju PEM. Spremenjena pravila kodificirajo trenutno stanje, saj se ohrani prepoved, ki jo trenutno uporabljajo nekatere pogodbenice. Namen predlagane posplošitve polne kumulacije na območju PEM je okrepiti obstoječe trgovinske tokove znotraj območja in njihovo dopolnjevanje, vendar ne bi smela pomembno vplivati na pobrane carinske dajatve EU, saj bodo morali izdelki, za katere velja kumulacija, izpolnjevati zahteve glede dodane vrednosti na območju, da bi bili upravičeni do preferencialne obravnave, kot so zdaj.

Spremembe pravil glede seznama v sektorju kmetijskih in predelanih kmetijskih proizvodov obsegajo v glavnem prilagoditev metodologije, ne da bi vplivale na vsebino pravil. Sedanji pragi, ki so trenutno izraženi v vrednosti, bodo izraženi v masi. To merilo je bolj objektivno in carinski organi ga lažje nadzorujejo. Poenostavitev pravil za določene industrijske izdelke bi morala imeti omejen učinek na prihodke od carin, saj je lahko njihov rezultat v številnih primerih prej zamenjava virov kot pa povečanje preferencialnega uvoza iz držav PEM, ki bi nadomestil uvoz, za katerega so prej veljale uvozne dajatve. Učinek teh sprememb na prihodke od uvoznih dajatev zato ni količinsko opredeljiv.Kar zadeva trgovino in njen učinek na uporabo preferencialov, je z bolj sproščenimi novimi pravili večji poudarek na gospodarskem povezovanju na celotnem območju, na primer v tekstilnem sektorju, kjer je uporaba preferencialov že zdaj zelo visoka. Izboljšana pravila o tekstilu in kumulaciji so namenjena predvsem okrepitvi že obstoječega regionalnega povezovanja in razpoložljivosti materialov znotraj območja, ne pa povečanju uvoza materialov brez porekla od zunaj.

6.Objava predvidenega akta

Ker bo akt Pododbora za carino spremenil Pridružitveni sporazum, je primerno, da se po sprejetju objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2020/0181 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Pododboru za carino, ustanovljenem s Pridružitvenim sporazumom med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani, glede spremembe Protokola II k navedenemu sporazumu o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Pridružitveni sporazum med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je Unija sklenila s Sklepom Sveta 2014/493/Euratom 3 , veljati pa je začel 1. julija 2016.

(2)Sporazum vključuje Protokol II o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja. Člen 3 navedenega protokola določa, da se lahko Pododbor za carino, ustanovljen s členom 200 Sporazuma (v nadaljnjem besedilu: Pododbor za carino), odloči spremeniti določbe navedenega protokola.

(3)Pododbor za carino bo sprejel sklep o spremembi Protokola II na naslednji seji.

(4)Primerno je določiti stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Pododboru za carino, saj bo sklep Pododbora za carino za Unijo zavezujoč.

(5)Regionalno konvencijo o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) je Unija sklenila s Sklepom Sveta 2013/93/EU 4 , zanjo pa je začela veljati 1. maja 2012. Vsebuje določbe o poreklu blaga, s katerim se trguje na podlagi ustreznih sporazumov, sklenjenih med pogodbenicami, ki se uporabljajo brez poseganja v načela, določena v teh sporazumih.

(6)Člen 6 Konvencije določa, da vsaka pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se ta konvencija dejansko uporablja. V ta namen bi moral Pododbor za carino sprejeti sklep, s katerim se v Protokol II k Sporazumu vključi sklic na Konvencijo.

(7)Razprave o spremembi Konvencije so privedle do novega sklopa posodobljenih in prožnejših pravil o poreklu, ki jih je treba vključiti v Konvencijo. Unija in Republika Moldavija sta izrazili, da bosta na dvostranski ravni začeli uporabljati nova pravila takoj, ko bo to mogoče, in sicer kot alternativna pravila trenutno veljavnim pravilom, medtem ko se čaka na končni izid postopka spremembe.

(8)V območju kumulacije, ki ga sestavljajo države Efte, Ferski otoki, Evropska unija, Turčija, udeleženke v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, Republika Moldavija, Gruzija in Ukrajina, bi bilo treba kot odstopanje od določb Konvencije v primeru diagonalne kumulacije med temi partnericami ohraniti možnost uporabe potrdil o gibanju blaga ali izjave o poreklu EUR.1 namesto potrdil o gibanju blaga EUR-MED ali izjave o poreklu EUR-MED –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Pododboru za carino, temelji na osnutku akta Pododbora za carino, ki je priložen temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Komisijo.

V Bruslju,

(1)    UL L 260, 30.8.2014, str. 4.

(2)    Sodba Sodišča z dne 7. oktobra 2014, Nemčija proti Svetu, C-399/12, ECLI:EU:C:2014:2258, točke 61 do 64.

(3)    Sklep Sveta z dne 16. junija 2014 o odobritvi sklenitve s strani Evropske komisije, v imenu Evropske skupnosti za atomsko energijo, Pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicam na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani (UL L 260, 30.8.2014, str. 739).

(4)    Sklep Sveta 2013/93/EU z dne 14. aprila 2011 o podpisu Regionalne konvencije o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu v imenu Evropske unije (UL L 54, 26.2.2013, str. 4).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 24.8.2020

COM(2020) 396 final

PRILOGA

k

predlogu sklepa Sveta

o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Pododboru za carino, ustanovljenem s Pridružitvenim sporazumom med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani, glede spremembe Protokola II k navedenemu sporazumu o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja

Osnutek 

SKLEP št. … PODODBORA ZA CARINO EU-REPUBLIKA MOLDAVIJA

o

spremembi Protokola II k Pridružitvenemu sporazumu med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja

PODODBOR ZA CARINO EU-REPUBLIKA MOLDAVIJA je –

ob upoštevanju Pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani 1 in zlasti člena 3 Protokola II k Sporazumu o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Člen 144(2) Pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) se nanaša na Protokol II k Sporazumu (v nadaljnjem besedilu: Protokol II), ki določa pravila o poreklu blaga.

(2)Člen 3 Protokola II določa, da se lahko Pododbor za carino, ustanovljen s členom 200 Sporazuma, odloči spremeniti določbe navedenega protokola.

(3)Regionalna konvencija o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu 2 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) je namenjena prenosu obstoječih dvostranskih sistemov pravil o poreklu v večstranski okvir brez poseganja v načela, določena v ustreznih sporazumih, sklenjenih med pogodbenicami.

(4)Unija je Konvencijo podpisala 15. junija 2011. Skupni odbor, ustanovljen na podlagi člena 3(1) Konvencije, je s Sklepom št. 2 z dne 21. maja 2014 sklenil, da bi bilo treba Republiko Moldavijo povabiti, da pristopi h Konvenciji.

(5)Evropska unija in Republika Moldavija sta deponirali listini o sprejetju pri depozitarju Konvencije 26. marca 2012 oziroma 31. julija 2015. Zato je Konvencija v skladu z njenim členom 10(3) začela veljati za Evropsko unijo in Republiko Moldavijo 1. maja 2012 oziroma 1. septembra 2015.

(6)Protokol II je bil s Sklepom št. 1/2016 Pododbora za carino EU-Republika Moldavija z dne 6. oktobra 2016 3 nadomeščen z novim protokolom, ki se sklicuje na Konvencijo.

(7)Evropska unija in Republika Moldavija sta se dogovorili o uvedbi spremenjenega sklopa pravil, ki bi se lahko dvostransko uporabljala kot pravila o poreklu in bi predstavljala alternativo pravilom, ki jih določa Konvencija, uporabljala pa bi se do sklenitve in začetka veljavnosti spremembe Konvencije, ki trenutno poteka in na kateri temeljijo prehodna pravila.

(8)Protokol II bi bilo zato treba spremeniti, da bi se dinamično skliceval na Konvencijo, kakor bi lahko bila naknadno spremenjena, in da bi določal alternativen sklop pravil –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Protokol II k Pridružitvenemu sporazumu med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Uporablja se od …

V/Na

   Za Pododbor za carino

   Predsednik

Priloga

„Protokol II

o opredelitvi pojma ‚izdelki s poreklom‘ in načinih upravnega sodelovanja

Člen 1

Veljavna pravila o poreklu

1.    Za izvajanje tega sporazuma se uporabljajo Dodatek I in ustrezne določbe Dodatka II k Regionalni konvenciji o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu 4 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija), kakor bi lahko bila naknadno spremenjena in objavljena v Uradnem listu Evropske unije.

2.    Vsa sklicevanja na „ustrezni sporazum“ iz Dodatka I in ustreznih določb Dodatka II k Regionalni konvenciji o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu se razumejo kot sklicevanja na ta sporazum.

3.    Ne glede na člen 16(5) in člen 21(3) Dodatka I h Konvenciji je lahko, kadar kumulacija vključuje le države Efte, Ferske otoke, Evropsko unijo, Turčijo, udeleženke v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, Republiko Moldavijo, Gruzijo in Ukrajino, dokazilo o poreklu potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali izjava o poreklu.

Člen 2

Alternativna veljavna pravila o poreklu

1.    Ne glede na člen 1 se za namen izvajanja tega sporazuma izdelki, ki pridobijo preferencialno poreklo v skladu z določbami iz Dodatka A k temu protokolu, prav tako štejejo za izdelke s poreklom iz Evropske unije ali Republike Moldavije.

2.    Alternativna pravila se uporabljajo, dokler ne začne veljati sprememba Konvencije, na kateri temeljijo alternativna pravila.

Člen 3

Reševanje sporov

1.    Spori v zvezi s postopki preverjanja iz člena 32 Dodatka I h Konvenciji ali člena 34 Dodatka A k temu protokolu, ki jih ni mogoče rešiti med carinskimi organi, ki zahtevajo preverjanje, in carinskimi organi, ki so odgovorni za izvajanje tega preverjanja, se predložijo v reševanje Pododboru za carino.

2.    V vseh primerih se spori med uvoznikom in carinskimi organi države uvoznice rešujejo v skladu z zakonodajo te države.

Člen 4

Spremembe Protokola

Pododbor za carino se lahko odloči spremeniti določbe tega protokola.

Člen 5

Odstop od Konvencije

1.    Če Evropska unija ali Republika Moldavija pošlje pisno obvestilo depozitarju Konvencije o svoji nameri, da odstopi od Konvencije v skladu s členom 9 Konvencije, Evropska unija in Republika Moldavija nemudoma začneta pogajanja glede pravil o poreklu za namene izvajanja tega sporazuma.

2.    Do začetka veljavnosti teh na novo določenih pravil o poreklu se za ta sporazum še naprej uporabljajo pravila o poreklu iz Dodatka I in, če je primerno, iz ustreznih določb Dodatka II h Konvenciji, ki veljajo v trenutku odstopa. Vendar se od trenutka odstopa pravila o poreklu iz Dodatka I in, če je primerno, ustrezne določbe Dodatka II h Konvenciji razumejo tako, da dopuščajo le dvostransko kumulacijo med Evropsko unijo in Republiko Moldavijo.

DODATEK A

ALTERNATIVNA VELJAVNA PRAVILA O POREKLU

Pravila za neobvezno uporabo Regionalne konvencije o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu med pogodbenicami do sklenitve in začetka veljavnosti spremembe Konvencije

(v nadaljnjem besedilu: pravila ali prehodna pravila)

Opredelitev pojma ‚izdelki s poreklom‘ in načini upravnega sodelovanja

KAZALO

CILJI

NASLOV I    SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1    Opredelitev pojmov

NASLOV II    OPREDELITEV POJMA ‚IZDELKI S POREKLOM‘

Člen 2    Splošne zahteve

Člen 3    V celoti pridobljeni izdelki

Člen 4    Zadostni postopki obdelave ali predelave

Člen 5    Dovoljeno odstopanje

Člen 6    Nezadostni postopki obdelave ali predelave

Člen 7    Kumulacija porekla

Člen 8    Pogoji za uporabo kumulacije porekla

Člen 9    Enota kvalifikacije

Člen 10    Kompleti

Člen 11    Nevtralne sestavine

Člen 12    Ločeno knjigovodsko izkazovanje

NASLOV III    ZAHTEVE GLEDE OZEMLJA

Člen 13    Načelo teritorialnosti

Člen 14    Nespreminjanje

Člen 15    Razstave

NASLOV IV    POVRAČILO ALI IZVZETJE

Člen 16    Povračilo ali izvzetje od carin

NASLOV V    DOKAZILO O POREKLU

Člen 17    Splošne zahteve

Člen 18    Pogoji za izjavo o poreklu

Člen 19    Pooblaščeni izvoznik

Člen 20    Postopek za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1

Člen 21    Naknadno izdana potrdila o gibanju blaga EUR.1

Člen 22    Izdaja dvojnika potrdila o gibanju blaga EUR.1

Člen 23    Veljavnost dokazila o poreklu

Člen 24    Proste cone

Člen 25    Zahteve v zvezi z uvozom

Člen 26    Uvoz po delih

Člen 27    Izjeme pri dokazilu o poreklu

Člen 28    Razlike in oblikovne napake

Člen 29    Izjave dobavitelja

Člen 30    Zneski, izraženi v eurih

NASLOV VI    NAČELA SODELOVANJA IN DOKUMENTARNA DOKAZILA

Člen 31    Dokumentarna dokazila, hranjenje dokazil o poreklu in dokazilnih listin

Člen 32    Reševanje sporov

NASLOV VII    UPRAVNO SODELOVANJE

Člen 33    Obveščanje in sodelovanje

Člen 34    Preverjanje dokazil o poreklu

Člen 35    Preverjanje izjav dobavitelja

Člen 36    Kazni

NASLOV VIII    UPORABA DODATKA A

Člen 37    Evropski gospodarski prostor

Člen 38    Lihtenštajn

Člen 39    Republika San Marino

Člen 40    Kneževina Andora

Člen 41    Ceuta in Melilla

Seznam prilog

PRILOGA I    Uvodne opombe k seznamu v Prilogi II

PRILOGA II:    Seznam obdelav ali predelav, ki jih je treba opraviti na materialih brez porekla, da bi lahko izdelani izdelek pridobil status blaga s poreklom

PRILOGA III    Besedilo izjave o poreklu

PRILOGA IV:    Vzorec potrdila o gibanju blaga EUR.1 in zahtevka za potrdilo o gibanju blaga EUR.1

PRILOGA V    Posebni pogoji v zvezi z izdelki s poreklom iz Ceute in Melille

PRILOGA VI    Izjava dobavitelja

PRILOGA VII    Dolgoročna izjava dobavitelja

CILJI

Ta pravila so namenjena začasni uporabi, na neobvezni in dvostranski podlagi, s strani pogodbenic Regionalne konvencije o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) do sklenitve in začetka veljavnosti spremembe Konvencije. Uporabljala se bodo za trgovino med pogodbenicami, ki se tako odločijo in se nanje sklicujejo ali jih vključijo v svoje dvostranske preferencialne trgovinske sporazume. Uporabljajo se kot alternativna možnost pravilom Konvencije, ki v skladu s Konvencijo ne posegajo v načela, določena v ustreznih sporazumih in drugih povezanih dvostranskih sporazumih med pogodbenicami. Zato ne bodo obvezna, temveč jih bodo na neobvezni podlagi uporabljali gospodarski subjekti, ki bodo želeli uporabljati preferenciale na podlagi teh pravil namesto na podlagi pravil Konvencije.

Njihov namen ni spreminjanje Konvencije, saj se bo ta še naprej v celoti uporabljala med njenimi pogodbenicami, prav tako ta pravila ne bodo spremenila pravic in obveznosti pogodbenic, ki jih imajo na podlagi Konvencije.

NASLOV I
SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1 
Opredelitev pojmov

V teh pravilih:

   (a) ,pogodbenica uporabnica‘, pomeni pogodbenico Konvencije, ki ta pravila vključi v svoje dvostranske preferencialne trgovinske sporazume z drugo pogodbenico Konvencije. Pojem ,pogodbenica uporabnica‘ vključuje tudi pogodbenice tega sporazuma;

   (b) ‚poglavja‘, ‚tarifne številke‘ in ‚tarifne podštevilke‘ pomenijo poglavja, tarifne številke in tarifne podštevilke (štirištevilčne ali šestštevilčne kode), uporabljene v nomenklaturi, ki sestavlja harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljnjem besedilu: harmonizirani sistem), s spremembami v skladu s Priporočilom Sveta za carinsko sodelovanje z dne 26. junija 2004;

   (c) ‚uvrščen‘ se nanaša na uvrstitev blaga pod določeno tarifno številko ali tarifno podštevilko harmoniziranega sistema;

   (d) ‚pošiljka‘ pomeni izdelke, ki so:

   – (i)    poslani hkrati od enega izvoznika k enemu prejemniku ali

   – (ii)    zajeti v enem samem prevoznem dokumentu, s katerim izvoznik te izdelke dobavlja prejemniku, ali, če ni takega dokumenta, zajeti na enem računu;

   (e) ‚carinski organi pogodbenice ali pogodbenice uporabnice‘ za Evropsko unijo pomenijo katere koli carinske organe držav članic Evropske unije;

   (f) ‚carinska vrednost‘ pomeni vrednost, kot je določena v skladu s Sporazumom o izvajanju člena VII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 (Sporazum STO o carinski vrednosti);

   (g) ‚cena franko tovarna‘ pomeni ceno, ki se za izdelek franko tovarna v pogodbenici plača proizvajalcu, pri katerem se opravi zadnja obdelava ali predelava, če ta cena vključuje vrednost vseh uporabljenih materialov in vse druge stroške v zvezi s proizvodnjo, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo ob izvozu pridobljenega izdelka. Kadar je zadnja obdelava ali predelava oddana v podizvajanje proizvajalcu, se izraz ‚proizvajalec‘ nanaša na podjetje, ki je podizvajalca najelo.

   Kadar dejanska cena ne odraža vseh stroškov, povezanih z izdelavo izdelka, ki so dejansko nastali v pogodbenici, cena franko tovarna pomeni vsoto vseh navedenih stroškov, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo ob izvozu pridobljenega izdelka;

   (h) ‚zamenljivi material ‘ ali ‚zamenljivi izdelek‘ pomeni material ali izdelek, ki je enake vrste in tržne kakovosti, z enakimi tehničnimi in fizičnimi lastnostmi in ki se ga med seboj ne da ločiti;

   (i) ‚blago‘ pomeni material in izdelek;

   (j) ‚izdelava‘ pomeni katero koli vrsto obdelave ali predelave, vključno s sestavljanjem;

   (k) ‚material‘ pomeni vsako sestavino, surovino, sestavni del ali del itd., ki se uporablja za izdelavo izdelka;

   (l) ‚največja vsebnost materialov brez porekla‘ pomeni največjo vsebnost materialov brez porekla, ki je dovoljena, da se izdelava šteje za zadostno obdelavo ali predelavo, da se izdelku dodeli status izdelka s poreklom. Izražena je lahko v odstotku cene izdelka franko tovarna ali v odstotku neto mase teh uporabljenih materialov, ki se uvrščajo pod določeno skupino poglavij, poglavje, tarifno številko ali tarifno podštevilko;

   (m) ‚izdelek‘ pomeni izdelek, ki se izdeluje, četudi je namenjen za poznejšo uporabo v drugem postopku izdelave;

   (n) ‚ozemlje‘ vključuje kopensko ozemlje, celinske vode in teritorialno morje pogodbenice;

   (o) ‚dodana vrednost‘ je cena izdelka franko tovarna, zmanjšana za carinsko vrednost vsakega vključenega materiala s poreklom iz drugih pogodbenic uporabnic, s katerimi se uporablja kumulacija, ali, če carinska vrednost ni znana ali se je ne da ugotoviti, je to prva dokazljiva cena, plačana za materiale v pogodbenici izvoznici;

   (p) ‚vrednost materialov‘ pomeni carinsko vrednost uporabljenih materialov brez porekla ob uvozu ali, če ta ni znana in se je ne da ugotoviti, prvo dokazljivo ceno, plačano za materiale v pogodbenici izvoznici. Kadar je treba določiti vrednost uporabljenih materialov s poreklom, se smiselno uporabljajo določbe te točke.

NASLOV II
OPREDELITEV POJMA ‚IZDELKI S POREKLOM‘

Člen 2 
Splošne zahteve

Za namene izvajanja tega sporazuma se naslednji izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz ene pogodbenice, kadar se izvažajo v drugo pogodbenico:

(a)izdelki, ki so v celoti pridobljeni v pogodbenici v smislu člena 3;

(b)izdelki, ki so pridobljeni v pogodbenici in vsebujejo materiale, ki niso bili v celoti pridobljeni v tej pogodbenici, pod pogojem, da so bili taki materiali tam zadosti obdelani ali predelani v smislu člena 4.

Člen 3

V celoti pridobljeni izdelki

1.Naslednji izdelki se štejejo za v celoti pridobljene izdelke v pogodbenici, kadar se izvozijo v drugo pogodbenico:

(a)mineralni izdelki in naravna voda, pridobljeni iz njene zemlje ali morskega dna;

(b)rastline, vključno z vodnimi rastlinami, in rastlinski izdelki, tam gojeni ali pobrani;

(c)žive živali, tam skotene ali izvaljene in vzrejene;

(d)izdelki, pridobljeni iz živih, tam vzrejenih živali;

(e)izdelki, pridobljeni iz zaklanih, tam skotenih ali izvaljenih in vzrejenih živali;

(f)izdelki, tam pridobljeni z lovom ali ribolovom;

(g)izdelki iz akvakulture, pri čemer so ribe, raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji tam izvaljeni ali so tam vzrejeni iz jajčec, ličink, ribje zalege ali mladic;

(h)izdelki morskega ribolova in drugi izdelki iz morja, pridobljeni z njenimi plovili zunaj teritorialnega morja;

(i)izdelki, izdelani na njenih predelovalnih ladjah izključno iz izdelkov, navedenih v točki (h);

(j)tam zbrani rabljeni predmeti, primerni le za obnavljanje surovin;

(k)odpadki in ostanki pri postopkih izdelave, ki tam potekajo;

(l)izdelki, pridobljeni iz morskega dna ali podzemlja zunaj njenega teritorialnega morja, pod pogojem, da ima ta država izključno pravico za izkoriščanje tega morskega dna ali podzemlja;

(m)blago, tam izdelano izključno iz izdelkov, navedenih v točkah (a) do (l).

2.Izraza ‚njena plovila‘ in ‚njene predelovalne ladje‘ v točki (h) oziroma (i) odstavka 1 se uporabljata samo za plovila in predelovalne ladje, ki izpolnjujejo vsako izmed naslednjih zahtev:

(a)so registrirani v pogodbenici izvoznici ali uvoznici;

(b)plujejo pod zastavo pogodbenice izvoznice ali uvoznice;

(c)izpolnjujejo enega izmed naslednjih pogojev:

(i)so v vsaj 50-odstotni lasti državljanov pogodbenice izvoznice ali uvoznice ali

(ii)so v lasti podjetij, ki:

–imajo sedež in glavni kraj poslovanja v pogodbenici izvoznici ali uvoznici ter

–so v vsaj 50 % lasti pogodbenice izvoznice ali uvoznice ali javnih subjektov ali državljanov teh pogodbenic.

3.Kadar je pogodbenica izvoznica ali uvoznica Evropska unija, to za namene odstavka 2 pomeni države članice Evropske unije.

4.Za namene odstavka 2 se države Efte štejejo kot ena pogodbenica uporabnica.

Člen 4 
Zadostni postopki obdelave ali predelave

1.Brez poseganja v odstavek 3 tega člena in v člen 6 se šteje, da so izdelki, ki niso v celoti pridobljeni v pogodbenici, zadosti obdelani ali predelani, kadar so za zadevno blago izpolnjeni pogoji iz seznama Priloge II.

2.Če se izdelek, ki je pridobil poreklo v pogodbenici v skladu z odstavkom 1 tega člena, uporablja kot material pri izdelavi drugega izdelka, se materiali brez porekla, ki so se morda uporabili pri njegovi izdelavi, ne upoštevajo.

3.Izpolnjevanje zahtev iz odstavka 1 tega člena je treba preveriti za vsak izdelek posebej.

Vendar pa lahko carinski organi pogodbenic v primeru, ko ustrezno pravilo temelji na skladnosti z največjo dovoljeno vsebnostjo materialov brez porekla, izvoznikom dovolijo, da izračunajo ceno izdelka franko tovarna in vrednost materialov brez porekla na podlagi povprečnih vrednosti iz odstavka 4 tega člena, da se upoštevajo nihanja v stroških in deviznih tečajih.

4.Kadar se uporablja drugi pododstavek odstavka 3 tega člena, se povprečna cena izdelka franko tovarna in povprečna vrednost uporabljenih materialov brez porekla izračunata na podlagi vsote cen franko tovarna, ki so bile zaračunane za vse prodaje enakih izdelkov v predhodnem poslovnem letu in vsote vrednosti vseh materialov brez porekla, uporabljenih pri izdelavi enakih izdelkov v predhodnem poslovnem letu, kot je opredeljeno v pogodbenici izvoznici, ali, kadar podatki za celotno poslovno leto niso na voljo, v krajšem obdobju, ki ne sme biti krajše od treh mesecev.

5.Izvozniki, ki se odločijo za izračunavanje na povprečni osnovi, morajo to metodo dosledno uporabljati med letom, ki sledi referenčnemu poslovnemu letu, ali, kadar je to primerno, med letom, ki sledi krajšemu obdobju, ki se je upoštevalo kot referenca. To metodo lahko prenehajo uporabljati, kadar ugotovijo, da so med danim poslovnim letom ali krajšim reprezentativnim obdobjem najmanj treh mesecev prenehala nihanja v stroških ali deviznih tečajih, ki so upravičevala uporabo take metode.

6.Povprečne vrednosti iz odstavka 4 tega člena se uporabijo kot cena franko tovarna oziroma vrednost materialov brez porekla za namene doseganja skladnosti z največjo dovoljeno vsebnostjo materialov brez porekla.

Člen 5 
Dovoljeno odstopanje

1.Z odstopanjem od člena 4 in ob upoštevanju odstavkov 2 in 3 tega člena se materiali brez porekla, ki se v skladu s pogoji s seznama iz Priloge II ne smejo uporabljati pri izdelavi določenega izdelka, vseeno lahko uporabijo, če njihova skupna neto masa ali vrednost, izračunana za ta izdelek, ne presega:

(a)15 % neto mase izdelka iz poglavij 2 in 4 do 24, z izjemo predelanih ribiških proizvodov iz poglavja 16;

(b)15 % cene izdelka franko tovarna za izdelke, ki niso zajeti v točki (a).

Ta odstavek se ne uporablja za izdelke iz poglavij 50 do 63 harmoniziranega sistema, za katere se uporabljajo odstopanja iz opomb 6 in 7 Priloge I.

2.V skladu z odstavkom 1 tega člena ni dovoljeno preseči katerega koli odstotka za največjo dovoljeno vsebnost materialov brez porekla, kot je določeno v pravilih na seznamu v Prilogi II.

3.Odstavka 1 in 2 tega člena se ne uporabljata za izdelke, ki so v celoti pridobljeni v pogodbenici v smislu člena 3. Kljub temu pa se brez poseganja v člen 6 in člen 9(1) odstopanja iz omenjenih odstavkov vseeno uporabljajo za izdelke, za katere pravilo iz seznama v Prilogi II zahteva, da so materiali, uporabljeni pri izdelavi tega izdelka, v celoti pridobljeni.

Člen 6 
Nezadostni postopki obdelave ali predelave

1.Brez poseganja v odstavek 2 tega člena se naslednji postopki štejejo za nezadostno obdelavo ali predelavo, da bi izdelek pridobil status izdelka s poreklom, ne glede na to, ali je zadoščeno zahtevam iz člena 4:

(a)postopki za ohranitev izdelkov v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem;

(b)razstavljanje in sestavljanje tovorkov;

(c)pranje, čiščenje; odstranjevanje prahu, oksidov, olja, barve ali drugih snovi za prekrivanje;

(d)likanje tekstila ali stiskanje tekstila;

(e)preprosti postopki barvanja in loščenja;

(f)luščenje in delno ali popolno mletje riža; loščenje in glaziranje žit in riža;

(g)postopki barvanja sladkorja, dodajanja arome ali oblikovanja sladkornih kock; delno ali popolno mletje kristalnega sladkorja;

(h)lupljenje, razkoščičevanje in luščenje sadja, oreščkov in zelenjave;

(i)ostrenje, preprosto brušenje ali preprosto rezanje;

(j)sejanje, prebiranje, sortiranje, razvrščanje v skupine, razvrščanje po stopnjah, usklajevanje; (vključno s sestavljanjem kompletov izdelkov);

(k)preprosto pakiranje v steklenice, pločevinke, čutare, vrečke, zaboje, škatle, pritrjevanje na lepenko ali plošče in vsi drugi preprosti postopki pakiranja;

(l)pritrjevanje ali tiskanje oznak, nalepk, logotipov in drugih podobnih znakov za razlikovanje na izdelke in njihovo embalažo;

(m)preprosto mešanje izdelkov, ne glede na to, ali so različnih vrst ali ne;

(n)mešanje sladkorja s katerim koli materialom;

(o)preprosto dodajanje vode ali redčenje, izsuševanje ali denaturacija izdelkov;

(p)enostavno sestavljanje delov izdelkov v popoln izdelek ali razstavljanje izdelkov na dele;

(q)zakol živali.

(r)kombinacija dveh ali več postopkov, opisanih v točkah (a) do (q);

2.Pri ugotavljanju, ali se obdelava ali predelava, opravljena na posameznem izdelku, šteje za nezadostno v smislu odstavka 1 tega člena, se skupno upoštevajo vsi postopki, opravljeni na tem izdelku v pogodbenici izvoznici.

Člen 7 
Kumulacija porekla

1.Brez poseganja v člen 2 se izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz pogodbenice izvoznice, kadar se izvažajo v drugo pogodbenico, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz katere koli pogodbenice uporabnice razen pogodbenice izvoznice, pod pogojem, da obdelava ali predelava, opravljena v pogodbenici izvoznici, presega postopke iz člena 6. Ni treba, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani.

2.Če obdelava ali predelava, ki se opravlja v pogodbenici izvoznici, ne presega postopkov iz člena 6, se šteje, da ima izdelek, pridobljen z uporabo materialov s poreklom iz katere koli druge pogodbenice uporabnice, poreklo iz pogodbenice izvoznice samo, kadar je tam dodana vrednost večja od vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz katere koli druge pogodbenice uporabnice. Če to ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za izdelek s poreklom iz pogodbenice uporabnice, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih materialov s poreklom pri izdelavi v pogodbenici izvoznici.

3.Brez poseganja v člen 2 in ob izključitvi izdelkov iz poglavij 50 do 63 se obdelava ali predelava, opravljena v pogodbenici uporabnici, ki ni pogodbenica izvoznica, šteje, kot da je bila opravljena v pogodbenici izvoznici, kadar so pridobljeni izdelki deležni nadaljnje obdelave ali predelave v tej pogodbenici izvoznici.

4.Brez poseganja v člen 2 se za izdelke, ki se uvrščajo v poglavja 50 do 63, in samo za namene dvostranske trgovine med pogodbenicami obdelava ali predelava, opravljena v pogodbenici uvoznici, šteje, kot da je bila opravljena v pogodbenici izvoznici, kadar se izdelki v tej pogodbenici izvoznici naknadno obdelajo ali predelajo.

Za namene tega odstavka se udeleženke stabilizacijsko-pridružitvenega procesa Evropske unije in Republika Moldavija štejejo kot ena pogodbenica uporabnica.

5.Pogodbenice imajo možnost, da enostransko razširijo uporabo odstavka 3 tega člena na uvoz izdelkov iz poglavij 50 do 63. Pogodbenica, ki se odloči za tako razširitev, o tem uradno obvesti drugo pogodbenico in obvesti Evropsko komisijo v skladu s členom 8(2).

6.Za namene kumulacije v smislu odstavkov 3 do 5 tega člena se izdelki s poreklom štejejo kot izdelki s poreklom iz pogodbenice izvoznice samo, če obdelava ali predelava, ki je bila tam izvedena, presega postopke iz člena 6.

7.Izdelki s poreklom iz pogodbenic uporabnic, navedeni v odstavkih 1 in 4 tega člena, ki niso obdelani ali predelani v pogodbenici izvoznici, ohranijo svoje poreklo, če se izvozijo v eno od drugih pogodbenic uporabnic.

Člen 8 Pogoji za uporabo kumulacije porekla

1.Kumulacija, predvidena v členu 7, se lahko uporablja le pod pogojem, da:

(a)se med pogodbenicami uporabnicami, ki sodelujejo pri pridobitvi statusa izdelka s poreklom, in namembno pogodbenico uporabnico uporablja preferencialni trgovinski sporazum v skladu s členom XXIV Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 (GATT) in

(b)je blago pridobilo status blaga s poreklom na podlagi pravil o poreklu, ki so enaka pravilom o poreklu iz teh pravil.

2.Obvestila o izpolnitvi potrebnih zahtev za uporabo kumulacije se objavijo v Uradnem listu Evropske unije (serija C) in v uradni publikaciji v Republiki Moldaviji, v skladu z njenimi postopki.

Kumulacija iz člena 7 se uporablja od datuma, ki je naveden v teh obvestilih.

Pogodbenice Evropski komisiji sporočijo podrobnosti sporazumov z drugimi pogodbenicami uporabnicami, vključno z datumi začetka veljavnosti teh pravil.

3.    Dokazilo o poreklu mora vključevati zaznamek v angleškem jeziku ‚CUMULATION APPLIED WITH (ime ustrezne pogodbenice uporabnice / pogodbenic uporabnic v angleškem jeziku)‘, če so izdelki pridobili status izdelka s poreklom z uporabo kumulacije porekla v skladu s členom 7.

V primerih ko se kot dokazilo o poreklu uporabi potrdilo o gibanju blaga EUR.1, se ta zaznamek navede v polju 7 potrdila o gibanju blaga EUR.1.

4. Pogodbenice se lahko odločijo, da za izdelke, ki se k njim izvažajo in so v pogodbenici izvoznici pridobili status izdelka s poreklom z uporabo kumulacije porekla v skladu s členom 7, opustijo obveznost vključitve zaznamka v dokazilo o poreklu iz odstavka 3 tega člena 5 .

Pogodbenice Evropski komisiji pošljejo uradno obvestilo o tej opustitvi v skladu s členom 8(2).

Člen 9 
Enota kvalifikacije

1.Enota kvalifikacije za uporabo teh pravil je določen izdelek, ki se šteje za osnovno enoto, kadar se določa uvrstitev blaga ob uporabi nomenklature harmoniziranega sistema.

Iz tega sledi: (a) kadar se izdelek, ki ga sestavlja skupina izdelkov ali je sestavljen iz izdelkov, uvršča po pogojih harmoniziranega sistema v eno tarifno številko, potem celota predstavlja enoto kvalifikacije; (b) kadar je pošiljka sestavljena iz določenega števila enakih izdelkov, ki se uvrščajo v enako tarifno številko harmoniziranega sistema, je treba pri uporabi določb teh pravil vsak izdelek obravnavati posebej.

2.Kadar je v skladu s splošnim pravilom 5 harmoniziranega sistema embalaža vključena v izdelek zaradi uvrščanja, mora biti vključena tudi pri določanju porekla.

3.Dodatki, nadomestni deli in orodje, poslani skupaj z delom opreme, stroja, naprave ali vozila, ki so del običajne opreme in so vključeni v njeno ceno franko tovarna, se štejejo za del te opreme, stroja, naprave ali vozila.

Člen 10 
Kompleti

Kompleti se v skladu s splošnim pravilom 3 harmoniziranega sistema štejejo za komplete s poreklom, kadar imajo poreklo vsi njihovi sestavni deli.

Kadar je komplet sestavljen iz izdelkov s poreklom in izdelkov brez porekla, se šteje, da ima komplet kot celota poreklo, če vrednost izdelkov brez porekla ne presega 15 % cene kompleta franko tovarna.

Člen 11 
Nevtralne sestavine

Da bi določili, ali ima izdelek poreklo, ni treba ugotavljati porekla naslednjih sestavin, ki bi lahko bile uporabljene pri njegovi izdelavi:

(a)energija in gorivo;

(b)naprave in oprema;

(c)stroji in orodja;

(d)katero koli drugo blago, ki ni vključeno ali ni namenjeno za vključitev v končno sestavo izdelka.

Člen 12 
Ločeno knjigovodsko izkazovanje

1.Če so pri obdelavi ali predelavi izdelka uporabljeni zamenljivi materiali s poreklom in taki brez porekla, lahko gospodarski subjekti zagotovijo upravljanje materialov z metodo ločenega knjigovodskega izkazovanja, ne da bi bili materiali skladiščeni ločeno.

2.Gospodarski subjekti lahko zagotovijo upravljanje zamenljivih izdelkov s poreklom in brez porekla iz tarifne številke 1701 z uporabo metode ločenega knjigovodskega izkazovanja, ne da bi bili izdelki skladiščeni ločeno.

3. Pogodbenice lahko določijo, da je za uporabo ločenega knjigovodskega izkazovanja potrebno predhodno dovoljenje carinskih organov. Carinski organi lahko izdajo dovoljenje pod kakršnimi koli pogoji, za katere menijo, da so primerni, in nadzorujejo njegovo uporabo. Carinski organi lahko dovoljenje kadar koli odvzamejo, če ga uporabnik kakor koli nepravilno uporablja ali ne izpolnjuje katerega koli od drugih pogojev iz teh pravil.

Z ločenim knjigovodskim izkazovanjem se mora zagotoviti, da je število izdelkov, ki se lahko štejejo za ‚izdelke s poreklom iz pogodbenice izvoznice‘, v vsakem trenutku ni večje od števila, ki bi ga dobili z uporabo metode fizičnega ločevanja zalog.

Metoda se uporablja in njena uporaba se beleži na podlagi splošnih računovodskih načel, ki se uporabljajo v pogodbenici izvoznici.

4.Uporabnik metode iz odstavkov 1 in 2 tega člena sestavi oziroma zaprosi za dokazila o poreklu za tiste količine izdelkov, ki se lahko štejejo za izdelke s poreklom iz pogodbenice izvoznice. Uporabnik na zahtevo carinskih organov da izjavo o tem, kako so bile količine vodene .

NASLOV III ZAHTEVE GLEDE OZEMLJA

Člen 13 
Načelo teritorialnosti

1.Pogoji iz naslova II morajo biti v zadevni pogodbenici izpolnjeni neprekinjeno.

2.Če se izdelki s poreklom, izvoženi iz pogodbenice v drugo državo, vrnejo, se štejejo za izdelke brez porekla, razen če se lahko carinskim organom zadovoljivo dokaže naslednje:

(a)vrnjeni izdelki so isti kot izdelki, ki so bili izvoženi, ter

(b)na njih se medtem, ko so bili v drugi državi ali med izvozom, niso opravili nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni, da se izdelki ohranijo v dobrem stanju.

3.Na pridobitev statusa blaga s poreklom v skladu s pogoji iz naslova II ne vpliva obdelava ali predelava, opravljena zunaj pogodbenice izvoznice na materialih, izvoženih iz te pogodbenice in tja ponovno uvoženih, pod pogojem, da:

(a)so ti materiali v celoti pridobljeni v pogodbenici izvoznici ali so bili pred njihovim izvozom obdelani ali predelani bolj, kot zahtevajo postopki iz člena 6 ter

(b)se lahko carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:

(i)so bili ponovno uvoženi izdelki pridobljeni z obdelavo ali predelavo izvoženih materialov ter

(ii)skupna dodana vrednost, pridobljena zunaj pogodbenice izvoznice ob uporabi tega člena, ne presega 10 % cene franko tovarna končnega izdelka, za katerega se uveljavlja status blaga s poreklom.

4.Za namene odstavka 3 tega člena se pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom iz naslova II ne uporabljajo za obdelavo ali predelavo, opravljeno zunaj pogodbenice izvoznice. Kadar pa se v seznamu v Prilogi II za določitev statusa blaga s poreklom za končni izdelek uporablja pravilo, ki določa največjo vrednost vseh vključenih materialov brez porekla, skupna vrednost materialov brez porekla, vključenih na ozemlju pogodbenice izvoznice in upoštevana skupaj s skupno dodano vrednostjo, pridobljeno zunaj te pogodbenice z uporabo tega člena, ne sme presegati navedenega odstotka.

5.Za uporabo odstavkov 3 in 4 tega člena‚ skupna dodana vrednost‘ pomeni vse stroške, nastale zunaj pogodbenice izvoznice, vključno z vrednostjo tam vključenih materialov.

6.Odstavka 3 in 4 tega člena se ne uporabljata za izdelke, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih v seznamu iz Priloge II, ali za izdelke, ki se lahko štejejo za zadosti obdelane ali predelane samo ob uporabi splošno dovoljenega odstopanja iz člena 4.

7.Vsaka obdelava ali predelava, ki je zajeta s tem členom, opravljena zunaj pogodbenice izvoznice, se opravi v skladu s postopki pasivnega oplemenitenja ali podobnimi postopki.

Člen 14 
Nespreminjanje

1.Preferencialna obravnava, predvidena v tem sporazumu, se uporablja samo za izdelke, ki izpolnjujejo zahteve teh pravil in so prijavljeni za uvoz v pogodbenici, pod pogojem, da so ti izdelki enaki tistim, ki se izvažajo iz pogodbenice izvoznice. Preden se ti izdelki prijavijo za uvoz, ne smejo biti na noben način spremenjeni ali preoblikovani, niti se na njih ne smejo opraviti nikakršni postopki, razen postopkov za ohranitev blaga v dobrem stanju ali dodajanje ali pritrjevanje oznak, nalepk, pečatov ali katere koli dokumentacije, da se zagotovi skladnost s specifičnimi notranjimi zahtevami pogodbenice uvoznice, pri čemer se ti postopki izvedejo pod carinskim nadzorom v tretji državi ali državah tranzita, ali delitve pošiljke.

2.Skladiščenje izdelkov ali pošiljk se lahko izvede, če ostanejo pod nadzorom carinskih organov v tretji državi ali tretjih državah tranzita.

3.Brez poseganja v naslov V Dodatka A je delitev pošiljk mogoča, če ostanejo pod carinskim nadzorom v tretji državi ali tretjih državah delitve.

4.V primeru dvoma lahko pogodbenica uvoznica od uvoznika ali njegovega zastopnika kadar koli zahteva, da predloži vsa ustrezna dokazila za zagotovitev skladnosti s tem členom, ki se lahko predložijo v kakršni koli obliki dokumentarnih dokazil, zlasti:

(a)s pogodbenimi prevoznimi dokumenti, kot so na primer nakladnice;

(b)z dejanskimi oziroma konkretnimi dokazili, ki temeljijo na označevanju ali številčenju tovorkov;

(c)s potrdilom o neposeganju, ki ga zagotovijo carinski organi države ali držav tranzita ali delitve, ali katerimi koli drugimi dokumenti, ki dokazujejo, da je blago ostalo pod carinskim nadzorom v državi ali državah tranzita ali delitve ali

(d)s kakršnim koli dokazilom v zvezi z blagom samim.

Člen 15 
Razstave

1.Za izdelke s poreklom, ki se pošiljajo na razstavo v drugo državo, razen tistih, za katere se uporablja kumulacija v skladu s členoma 7 in 8, in se po razstavi prodajo z namenom uvoza v pogodbenico, veljajo pri uvozu ugodnosti na podlagi ustreznega sporazuma, če se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:

(a)je izvoznik poslal te izdelke iz pogodbenice v državo razstave in jih tam razstavil;

(b)je ta izvoznik izdelke prodal ali jih je kako drugače dal na razpolago osebi v drugi pogodbenici;

(c)so bili izdelki med razstavo ali takoj za tem poslani v enakem stanju, kot so bili poslani na razstavo ter

(d)izdelki od tedaj, ko so bili poslani na razstavo, niso bili uporabljeni za noben drug namen, razen za predstavitev na razstavi.

2.Dokazilo o poreklu se mora izdati ali sestaviti v skladu z naslovom V Dodatka A in se na običajen način predloži carinskim organom pogodbenice uvoznice. V njem se navedeta ime in naslov razstave. Po potrebi se lahko zahtevajo dodatna dokumentarna dokazila o pogojih, pod katerimi so bili razstavljeni.

3.Odstavek 1 tega člena se uporablja za vse trgovinske, industrijske, kmetijske ali obrtne razstave, sejme ali podobne javne prireditve ali prikaze, ki niso organizirani za zasebne namene v trgovinah ali poslovnih prostorih zaradi prodaje tujih izdelkov in med katerimi izdelki ostanejo pod carinskim nadzorom.

NASLOV IV POVRAČILO ALI IZVZETJE

Člen 16 
Povračilo ali izvzetje od carin

1.Za materiale brez porekla, ki se uporabljajo pri izdelavi izdelkov iz poglavja 50 do 63 harmoniziranega sistema, s poreklom iz pogodbenice, za katere se izda ali sestavi dokazilo o poreklu v skladu z naslovom V Dodatka A, se v pogodbenici izvoznici ne more uveljavljati kakršno koli povračilo ali izvzetje od carin.

2.Prepoved iz odstavka 1 tega člena se nanaša na kakršno koli delno ali celotno povračilo, odpust ali neplačilo carin ali dajatev z enakim učinkom, ki se lahko uporablja v pogodbenici izvoznici izrecno ali posledično, za materiale, uporabljene pri izdelavi, takrat, ko se izdelki, pridobljeni iz takih materialov, izvozijo, in ne, če tam ostanejo za domačo uporabo.

3.Izvoznik izdelkov, na katere se nanaša dokazilo o poreklu, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov kadar koli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da za materiale brez porekla, uporabljene pri izdelavi teh izdelkov, ni bilo prejeto povračilo carin in da so bile vse carine ali dajatve z enakim učinkom, ki se uporabljajo za takšne materiale, dejansko plačane.

4.Prepoved iz odstavka 1 tega člena se ne uporablja v trgovini med pogodbenicami za izdelke, ki so pridobili status izdelka s poreklom z uporabo kumulacije porekla iz člena 7(4) ali (5).

NASLOV V DOKAZILO O POREKLU

Člen 17 
Splošne zahteve

1.Za izdelke s poreklom iz ene od pogodbenic ob uvozu v drugo pogodbenico veljajo določbe tega sporazuma ob predložitvi enega od naslednjih dokazil o poreklu:

(a)potrdila o gibanju blaga EUR.1, katerega vzorec je v Prilogi IV k Dodatku A;

(b)v primerih iz člena 18(1) izjave (v nadaljnjem besedilu: izjava o poreklu), ki jo izvoznik da na računu, dobavnici ali katerem koli drugem trgovinskem dokumentu, ki dovolj natančno opisuje zadevne izdelke, da jih je mogoče prepoznati; besedilo izjave o poreklu je v Prilogi III k temu dodatku.

2.Ne glede na odstavek 1 tega člena za izdelke s poreklom v smislu teh pravil v primerih iz člena 27, veljajo določbe tega sporazuma, ne da bi bilo treba predložiti kakršno koli dokazilo o poreklu iz odstavka 1 tega člena.

3.Brez poseganja v odstavek 1 tega člena se lahko pogodbenice med seboj dogovorijo, da se za preferencialno trgovino med njimi dokazila o poreklu iz točk (a) in (b) odstavka 1 tega člena nadomestijo z navedbami o poreklu, ki jih sestavijo izvozniki, registrirani v elektronski zbirki podatkov v skladu z notranjo zakonodajo pogodbenic.

Uporaba navedbe o poreklu, ki jo sestavijo izvozniki, registrirani v elektronski zbirki podatkov, o kateri se dogovorita dve pogodbenici uporabnici ali več pogodbenic uporabnic, ne preprečuje uporabe diagonalne kumulacije z drugimi pogodbenicami uporabnicami.

4.Za namene odstavka 1 se lahko pogodbenice med seboj dogovorijo o vzpostavitvi sistema, ki omogoča elektronsko izdajanje in/ali elektronsko predložitev dokazil o poreklu iz točk (a) in (b) odstavka 1 tega člena.

5. Za namen uporabe člena 7 v primeru uporabe člena 8(4) mora izvoznik v pogodbenici uporabnici, ki izda ali zaprosi za dokazilo o poreklu na podlagi drugega dokazila o poreklu, za katerega je bila opuščena obveznost vključitve zaznamka iz člena 8(3), sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so izpolnjeni pogoji za uporabo kumulacije, in biti pripravljen carinskim organom predložiti vse ustrezne dokumente.

Člen 18 
Pogoji za izjavo o poreklu

1.Izjavo o poreklu iz točke (b) člena 17(1) lahko sestavi:

(a)pooblaščeni izvoznik v smislu člena 19, ali

(b)kateri koli izvoznik za vsako pošiljko, ki jo sestavlja en ali več tovorkov, ki vsebujejo izdelke s poreklom, katerih skupna vrednost ne presega 6 000 EUR.

2.Izjava o poreklu se lahko sestavi, če se izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz pogodbenice in če izpolnjujejo druge zahteve iz teh pravil.

3.Izvoznik, ki sestavi izjavo o poreklu, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov pogodbenice izvoznice kadar koli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo status porekla zadevnih izdelkov in izpolnjevanje drugih zahtev iz teh pravil.

4.Izjavo o poreklu, katere besedilo je navedeno v Prilogi III k temu dodatku, mora izvoznik natipkati, odtisniti ali natisniti na račun, dobavnico ali na drug trgovinski dokument v eni od jezikovnih različic iz navedene priloge, v skladu z določbami nacionalnega prava države izvoznice. Če je izjava napisana na roko, mora biti napisana s črnilom in tiskanimi črkami.

5.Izjave o poreklu morajo imeti izvirni lastnoročni podpis izvoznika. Vendar se od pooblaščenega izvoznika v smislu člena 19 ne zahteva, da podpisuje take izjave, če se carinskim organom pogodbenice izvoznice pisno zaveže, da sprejema polno odgovornost za vsako izjavo o poreklu, po kateri ga je mogoče prepoznati, kot da jo je lastnoročno podpisal.

6.Izjavo o poreklu lahko izvoznik sestavi ob izvozu izdelkov, na katere se nanaša, ali po izvozu (v nadaljnjem besedilu: naknadna izjava o poreklu), pod pogojem, da je predložena v državi uvoznici najpozneje v dveh letih po uvozu izdelkov, na katere se nanaša.

Kadar pride do delitve pošiljke v skladu s členom 14(3) in ob upoštevanju istega dvoletnega roka, naknadno izjavo o poreklu sestavi pooblaščeni izvoznik iz pogodbenice izvoznice.

Člen 19 
Pooblaščeni izvoznik

1.Carinski organi pogodbenice izvoznice lahko, ob upoštevanju nacionalnih zahtev, pooblastijo katerega koli izvoznika, ki ima sedež v tej pogodbenici (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvoznik), da sestavlja izjave o poreklu ne glede na vrednost izdelkov, na katere se nanaša.

2.Izvoznik, ki prosi za tako pooblastilo, carinskim organom ponudi vsa zadovoljiva jamstva, potrebna za preverjanje statusa porekla izdelkov, kot tudi za preverjanje izpolnjevanja vseh drugih zahtev teh pravil.

3.Carinski organi dodelijo pooblaščenemu izvozniku številko carinskega pooblastila, ki se navede v izjavi o poreklu.

4.Carinski organi preverijo pravilno uporabo pooblastila. Pooblastilo lahko prekličejo, če ga pooblaščeni izvoznik uporablja nepravilno in to storijo, če pooblaščeni izvoznik ne nudi več jamstev iz odstavka 2 tega člena.

Člen 20 Postopek za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1

1.Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi pogodbenice izvoznice na podlagi pisnega zahtevka izvoznika ali njegovega pooblaščenega zastopnika na izvoznikovo odgovornost.

2.Izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik v ta namen izpolni obrazec potrdila o gibanju blaga EUR.1 in zahtevka za potrdilo o gibanju, katerih vzorca sta v Prilogi IV k Dodatku A. Obrazci se izpolnijo v enem od jezikov, v katerih je sestavljen Sporazum, in v skladu z določbami nacionalnega prava države izvoznice. Če se obrazci izpolnjujejo ročno, jih je treba izpolniti s črnilom in tiskanimi črkami. Izdelki se poimenujejo v za to predvidenem polju brez praznih vmesnih vrstic. Če polje ni v celoti zapolnjeno, se pod zadnjo vrstico poimenovanja potegne vodoravno črto, prazen prostor pod njo pa prečrta.

3. Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 bi moralo v polju 7 vključevati izjavo v angleškem jeziku „TRANSITIONAL RULES“.

4. Izvoznik, ki vlaga zahtevek za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov pogodbenice izvoznice, v kateri je izdano potrdilo o gibanju blaga EUR.1, kadar koli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo status porekla zadevnih izdelkov in izpolnjevanje drugih zahtev iz teh pravil.

5. Potrdilo o poreklu izdajo pristojni organi pogodbenice izvoznice, če se zadevni izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom in izpolnjujejo druge zahteve iz teh pravil.

6. Carinski organi, ki izdajo potrdilo o gibanju blaga EUR.1, storijo vse potrebno za preverjanje porekla izdelkov in izpolnjevanja drugih zahtev iz teh pravil. V ta namen imajo pravico zahtevati katero koli dokazilo in opraviti kateri koli pregled izvoznikovega knjigovodstva ali kateri koli drug pregled, ki se jim zdi potreben. Zagotoviti morajo tudi, da so obrazci iz odstavka 2 tega člena pravilno izpolnjeni. Zlasti morajo preveriti, ali je prostor, namenjen poimenovanju izdelkov, izpolnjen tako, da izključuje vse možnosti pripisov z namenom goljufije.

7. Datum izdaje potrdila o gibanju blaga EUR.1 mora biti naveden v polju 11 potrdila o gibanju blaga EUR.1.

8. Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi in ga dajo izvozniku na razpolago takoj, ko je dejanski izvoz opravljen ali zagotovljen.

Člen 21 Naknadno izdana potrdila o gibanju blaga EUR.1

1.Ne glede na člen 20(8) se lahko potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izda tudi po izvozu izdelkov, na katere se nanaša, če:

(a)ni bilo izdano ob izvozu zaradi napak ali nenamernih opustitev ali posebnih okoliščin

(b)se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da je bilo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdano, vendar ob uvozu iz tehničnih razlogov ni bilo sprejeto;

(c)končni namembni kraj zadevnih izdelkov v času izvoza ni bil znan in je bil določen med prevozom ali skladiščenjem in po morebitni delitvi pošiljk v skladu s členom 14(3);

(d)je bilo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR.MED izdano v skladu s pravili Konvencije za izdelke, ki so izdelki s poreklom tudi v skladu s temi pravili. Izvoznik mora sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so izpolnjeni pogoji za uporabo kumulacije, in biti pripravljen carinskim organom predložiti vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da ima izdelek poreklo v skladu s temi pravili, ali

(e)je bilo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdano na podlagi uporabe člena 8(4), pri uvozu v drugo pogodbenico pa se zahteva uporaba člena 8(3).

2.Za izvajanje odstavka 1 tega člena izvoznik v zahtevku navede kraj in datum izvoza izdelkov, na katere se nanaša potrdilo o gibanju blaga EUR.1, in navede razloge za svojo zahtevo.

3.Carinski organi lahko izdajo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 naknadno v roku dveh let od datuma izvoza in šele po tem, ko preverijo, ali se podatki v izvoznikovem zahtevku ujemajo s podatki v ustreznem spisu.

4. Ne glede na člen 20(3) imajo potrdila o gibanju blaga EUR.1, ki so izdana naknadno, naslednji zaznamek v angleškem jeziku: ‚ISSUED RETROSPECTIVELY‘.

5.Zaznamek iz odstavka 4 se vpiše v polje 7 potrdila o gibanju blaga EUR.1.

Člen 22 
Izdaja dvojnika potrdila o gibanju blaga EUR.1

1.Če je bilo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ukradeno, izgubljeno ali uničeno, lahko izvoznik carinske organe, ki so to potrdilo izdali, zaprosi za dvojnik, sestavljen na podlagi izvoznih dokumentov, ki jih imajo.

2. Ne glede na člen 20(3) ima dvojnik, izdan v skladu z odstavkom 1 tega člena, naslednji zaznamek v angleškem jeziku: ‚DUPLICATE‘.

3.Zaznamek iz odstavka 2 se vpiše v polje 7 dvojnika potrdila o gibanju blaga EUR.1.

4.Dvojnik, v katerem je naveden datum izdaje izvirnega potrdila o gibanju blaga EUR.1, začne veljati s tem dnem.

Člen 23 Veljavnost dokazila o poreklu

1.Dokazilo o poreklu je veljavno deset mesecev od datuma izdaje ali sestave v pogodbenici izvoznici in se v tem obdobju predloži carinskim organom pogodbenice uvoznice.

2.Dokazila o poreklu, ki so carinskim organom pogodbenice uvoznice predložena po poteku veljavnosti iz odstavka 1, se lahko sprejmejo zaradi uporabe tarifnih preferencialov, če jih zaradi izjemnih okoliščin ni bilo mogoče predložiti do določenega končnega datuma.

3.V drugih primerih predložitve z zamudo lahko carinski organi pogodbenice uvoznice sprejmejo dokazila o poreklu, če so jim bili izdelki predloženi pred tem končnim datumom.

Člen 24 
Proste cone

1.Pogodbenice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo, da se izdelki, s katerimi se trguje na podlagi dokazila o poreklu in za katere med prevozom uporabljajo prosto cono na svojem ozemlju, ne nadomestijo z drugim blagom ter da na njih niso opravljeni drugi postopki, razen običajnih postopkov, ki so potrebni za preprečitev njihovega poslabšanja.

2.Če se z odstopanjem od odstavka 1 izdelki s poreklom iz pogodbenice, ki imajo dokazilo o poreklu, uvozijo v prosto cono in se na njih opravijo obdelave in predelave, se lahko izda ali sestavi novo dokazilo o poreklu, če je opravljena obdelava ali predelava v skladu z določbami teh pravil.

Člen 25 
Zahteve v zvezi z uvozom

Dokazila o poreklu se carinskim organom pogodbenice uvoznice predložijo v skladu s postopki, ki se uporabljajo v tej pogodbenici.

Člen 26 
Uvoz po delih

Kadar se na zahtevo uvoznika in pod pogoji, ki jih določijo carinski organi pogodbenice uvoznice, razstavljeni ali nesestavljeni izdelki v smislu splošnega pravila 2(a) za razlago harmoniziranega sistema, ki so uvrščeni v oddelka XVI in XVII ali pod tarifni številki 7308 in 9406, uvažajo po delih, se za take izdelke pri prvem delnem uvozu carinskim organom predloži eno samo dokazilo o poreklu.

Člen 27 
Izjeme pri dokazilu o poreklu

1.Izdelki, ki jih posamezniki kot majhne tovorke pošiljajo drugim posameznikom ali ki so del osebne prtljage potnikov, se priznavajo za izdelke s poreklom, ne da bi bilo treba predložiti dokazilo o poreklu, če se ti izdelki ne uvažajo v trgovinske namene in je bila dana izjava, da izpolnjujejo zahteve teh pravil, in kadar ni dvoma o resničnosti takšne izjave.

2.Uvoz se ne šteje kot uvoz v trgovinske namene, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)uvoz je občasen;

(b)uvažajo se zgolj izdelki za osebno uporabo prejemnikov ali potnikov ali njihovih družin;

(c)iz narave in količine izdelkov je razvidno, da niso namenjeni trgovanju.

3.Skupna vrednost teh izdelkov v primeru majhnih tovorkov ne sme presegati 500 EUR ali 1 200 EUR v primeru izdelkov, ki so del osebne prtljage potnikov.

Člen 28 Razlike in oblikovne napake

1.Če so ugotovljene manjše razlike med podatki na dokazilu o poreklu in tistimi na dokumentih, ki so bili predloženi carinskemu uradu zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za izdelke, to še ne pomeni ničnosti navedenega dokazila, če se pravilno ugotovi, da ta dokument ustreza predloženim izdelkom.

2.Očitne oblikovne napake na dokazilu o poreklu, npr. tipkarske napake, ne morejo biti razlog za zavrnitev iz odstavka 1 tega člena, če te napake ne ustvarjajo dvomov o pravilnosti navedb v teh dokumentih.

Člen 29 
Izjave dobavitelja

1.Kadar se izda potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali se sestavi izjava o poreklu v pogodbenici za izdelke s poreklom, pri izdelavi katerih je bilo uporabljeno blago iz druge pogodbenice uporabnice, ki je bilo tam obdelano ali predelano in ni pridobilo statusa preferencialnega porekla v skladu s členom 7(3) ali 7(4), se upošteva izjava dobavitelja, dana za to blago v skladu s tem členom.

2.Izjava dobavitelja iz odstavka 1 služi kot dokazilo o opravljeni obdelavi ali predelavi zadevnega blaga v pogodbenici uporabnici za namene ugotavljanja, ali se izdelki, pri izdelavi katerih se navedeno blago uporablja, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz pogodbenice izvoznice in ali so izpolnjene druge zahteve iz teh pravil.

3.Razen v primerih iz odstavka 4, dobavitelj sestavi ločeno izjavo za vsako pošiljko blaga v obliki, določeni v Prilogi VI, na listu papirja, priloženem k računu, dobavnici ali kateremu koli drugemu trgovinskemu dokumentu, ki dovolj natančno opisuje zadevno blago, da ga je mogoče prepoznati.

4.Kadar dobavitelj določeni stranki redno dobavlja blago, za katerega se pričakuje, da bo njegova obdelava ali predelava v pogodbenici uporabnici določeno obdobje ostala nespremenjena, lahko predloži eno samo izjavo dobavitelja (v nadaljnjem besedilu: dolgoročna izjava dobavitelja), ki velja za nadaljnje pošiljke omenjenega blaga. Dolgoročna izjava dobavitelja običajno velja do dve leti od datuma, ko je bila sestavljena. Carinski organi pogodbenice uporabnice, v kateri se izjava sestavi, določijo pogoje za daljše obdobje veljavnosti. Dolgoročno izjavo dobavitelja sestavi dobavitelj kot je določeno v Prilogi VII, in v njej zadevno blago opiše tako natančno, da ga je mogoče prepoznati. Zadevni stranki jo predloži pred prvo pošiljko blaga, na katero se nanaša ta izjava, ali pa skupaj s prvo pošiljko. Dobavitelj takoj obvesti svojo stranko, če se dolgoročna izjava dobavitelja za dobavljeno blago ne uporablja več.

5.Izjave dobavitelja iz odstavkov 3 in 4 tega člena morajo biti natipkane ali natisnjene v enem od jezikov sporazuma v skladu z nacionalnim pravom pogodbenice uporabnice, v kateri se izjava sestavi, in morajo imeti izvirni lastnoročni podpis dobavitelja. Izjava je lahko napisana tudi ročno; v tem primeru mora biti napisana s črnilom in tiskanimi črkami.

6.Dobavitelj, ki sestavi izjavo, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov pogodbenice uporabnice, v kateri je bila izjava sestavljena, kadar koli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da so informacije v tej izjavi točne.

Člen 30 
Zneski, izraženi v eurih

1.Za namen uporabe točke (b) člena 18(1) in člena 27(3) v primerih, ko se izda račun v drugi valuti kot v eurih, vsako leto vsaka od teh držav letno določi zneske v nacionalnih valutah pogodbenic, ki ustrezajo zneskom, izraženim v eurih.

2.Za pošiljko se lahko uveljavljajo ugodnosti iz točke (b) člena 18(1) ali člena 27(3) s sklicevanjem na valuto, v kateri je izdan račun, glede na znesek, ki ga je določila zadevna država.

3.Zneski, ki jih je treba uporabiti v kateri koli dani nacionalni valuti, so protivrednosti zneskov v tisti nacionalni valuti, izraženih v eurih, po tečaju na prvi delovni dan oktobra. Zneski se sporočijo Evropski komisiji do 15. oktobra in se uporabljajo od 1. januarja naslednjega leta. Evropska komisija o ustreznih zneskih uradno obvesti vse zadevne države.

4.Pogodbenica lahko navzgor ali navzdol zaokroži znesek, ki ga dobi pri preračunavanju v eurih izraženega zneska v svojo nacionalno valuto. Zaokroženi znesek se od zneska, dobljenega pri preračunu, ne sme razlikovati za več kot 5 %. Pogodbenica lahko ohrani nespremenjeno protivrednost v nacionalni valuti zneska, izraženega v eurih, če je ob letni uskladitvi iz odstavka 3 preračun tega zneska pred zaokrožitvijo večji za manj kot 15 % protivrednosti v nacionalni valuti. Protivrednost v nacionalni valuti se lahko ohrani nespremenjena, če bi preračun povzročil zmanjšanje te protivrednosti.

5.Zneske, izražene v eurih, na zahtevo pogodbenice pregleda Pododbor za carino. Pododbor za carino pri tem pregledu upošteva zaželeno ohranjanje realnih učinkov teh omejitev. V ta namen se lahko odloči za spremembo zneskov, izraženih v eurih.

NASLOV VI NAČELA SODELOVANJA IN DOKUMENTARNA DOKAZILA

Člen 31 
Dokumentarna dokazila, hranjenje dokazil o poreklu in dokazilnih listin

1.Izvoznik, ki je sestavil izjavo o poreklu ali zaprosil za potrdilo o gibanju blaga EUR.1, hrani izvod teh dokazil o poreklu in vseh dokumentov, ki dokazujejo status izdelka s poreklom, v papirni ali elektronski obliki vsaj tri leta od datuma izdaje ali sestave izjave o poreklu.

2.Dobavitelj, ki sestavi izjavo dobavitelja, mora vsaj tri leta hraniti kopije izjave in vseh računov, dobavnic ali drugih trgovinskih dokumentov, h katerim je ta izjava priložena, kot tudi dokumente iz člena 29(6).

Dobavitelj, ki sestavi dolgoročno izjavo dobavitelja, mora vsaj tri leta hraniti kopije izjave in vseh računov, dobavnic ali drugih trgovinskih dokumentov v zvezi z blagom, na katerega se ta izjava nanaša in je bilo poslano zadevni stranki, kot tudi dokumente iz člena 29(6). To obdobje začne teči na datum izteka veljavnosti dolgoročne izjave dobavitelja.

3.Za namene odstavka 1 tega člena ‚dokumenti, ki dokazujejo status izdelka s poreklom‘ med drugim vključujejo:

(a)neposredno dokazilo o postopkih, ki jih je opravil izvoznik ali dobavitelj za pridobitev izdelka, kot je vsebovano na primer v njegovih poslovnih knjigah ali v njegovem notranjem knjigovodstvu;

(b)dokumente, ki dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, izdane ali sestavljene v zadevni pogodbenici uporabnici v skladu z njenim nacionalnim pravom;

(c)dokumente, ki dokazujejo obdelave ali predelave materialov v zadevni pogodbenici, izdane ali sestavljene v navedeni pogodbenici v skladu z njenim nacionalnim pravom;

(d)izjave o poreklu ali potrdila o gibanju blaga EUR.1, ki dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, sestavljene ali izdane v pogodbenicah v skladu s temi pravili;

(e)ustrezno dokazilo o obdelavi ali predelavi, opravljeni zunaj pogodbenic na osnovi uporabe členov 13 in 14, ki dokazuje, da so zahteve teh členov izpolnjene.

4.Carinski organ pogodbenice izvoznice, ki izda potrdila o gibanju blaga EUR.1, vsaj tri leta hrani zahtevek iz člena 20(2).

5.Carinski organi pogodbenice uvoznice morajo vsaj tri leta hraniti izjave o poreklu in potrdila o gibanju blaga EUR.1, ki so jim bila predložena.

6.Izjave dobavitelja, ki dokazujejo obdelavo ali predelavo z uporabljenimi materiali, opravljeno v pogodbenici uporabnici, sestavljene v tej pogodbenici uporabnici, se obravnavajo kot dokument iz členov 18(3), 20(3) in 29(6), ki se uporablja kot dokazilo, da se izdelki, na katere se nanašata potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali izjava o poreklu, lahko štejejo kot izdelki s poreklom iz te pogodbenice uporabnice ter da izpolnjujejo druge zahteve teh pravil.

Člen 32 
Reševanje sporov

Spori v zvezi s postopki preverjanja iz členov 34 in 35 ali v zvezi z razlago tega dodatka, ki jih ni mogoče rešiti med carinskimi organi, ki zahtevajo preverjanje, in carinskimi organi, ki so odgovorni za izvajanje preverjanja, se predložijo v reševanje Pododboru za carino.

V vseh primerih se spori med uvoznikom in carinskimi organi pogodbenice uvoznice rešujejo v skladu z zakonodajo te države.

NASLOV VII
UPRAVNO SODELOVANJE

Člen 33 
Obveščanje in sodelovanje

1.Carinski organi pogodbenic si posredujejo vzorčne odtise žigov, ki jih uporabljajo njihovi carinski uradi pri izdajanju potrdil o gibanju blaga EUR.1, vzorce številk pooblastil, dodeljenih pooblaščenim izvoznikom, ter naslove carinskih organov, odgovornih za preverjanje navedenih potrdil in izjav o poreklu.

2.Da bi zagotovile pravilno uporabo teh pravil, si pogodbenice prek pristojnih carinskih organov medsebojno pomagajo pri preverjanju pristnosti potrdil o gibanju blaga EUR.1, izjav o poreklu in izjav dobaviteljev ter točnosti informacij, ki so navedene v teh dokumentih.

Člen 34 
Preverjanje dokazil o poreklu

1.Dokazila o poreklu se naknadno preverjajo naključno ali kadar carinski organi pogodbenice uvoznice upravičeno dvomijo o pristnosti takih dokumentov, o statusu porekla zadevnih izdelkov ali o izpolnjevanju drugih zahtev teh pravil.

2.Kadar carinski organi pogodbenice uvoznice zahtevajo naknadno preverjanje, carinskim organom pogodbenice izvoznice vrnejo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 in račun, če je bil predložen, izjavo o poreklu ali kopijo teh dokumentov, in po potrebi navedejo razloge za zahtevo za preverjanje. V podporo zahtevi za preverjanje pošljejo vsak pridobljeni dokument ali informacijo, ki kaže, da so podatki na dokazilu o poreklu napačni.

3.Preverjanje opravijo carinski organi pogodbenice izvoznice. V ta namen imajo pravico zahtevati katero koli dokazilo in opraviti kateri koli pregled izvoznikovega knjigovodstva ali kateri koli drug pregled, ki se jim zdi potreben.

4.Če se carinski organi pogodbenice uvoznice odločijo, da bodo začasno prenehali priznavati preferencialno obravnavo za te izdelke, medtem ko čakajo na rezultate preverjanja, morajo uvozniku ponuditi sprostitev izdelkov, ob upoštevanju vseh previdnostnih ukrepov, ki so po njihovem mnenju potrebni.

5.Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti o rezultatih preverjanja obveščeni čim prej. Ti rezultati morajo jasno pokazati, ali so dokumenti pristni in ali se izdelki, na katere se nanašajo, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz ene od pogodbenic ter izpolnjujejo druge zahteve iz teh pravil.

6.Če v primerih upravičenega dvoma ni odgovora v desetih mesecih od datuma zahteve za preverjanje ali če odgovor ne vsebuje zadostnih informacij za določitev pristnosti obravnavanega dokumenta ali pravega porekla izdelkov, carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, razen v izjemnih okoliščinah, zavrnejo upravičenost do preferencialne obravnave.

Člen 35 
Preverjanje izjav dobavitelja

1.Izjave dobavitelja in dolgoročne izjave dobavitelja se naknadno preverjajo naključno ali kadar carinski organi pogodbenice, v kateri so bile take izjave upoštevane pri izdaji potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali sestavljanju izjave o poreklu, upravičeno dvomijo o pristnosti dokumenta ali točnosti informacij v njem.

2.Za namene izvajanja določb odstavka 1 tega člena carinski organi pogodbenice iz odstavka 1 tega člena vrnejo izjavo dobavitelja ali dolgoročno izjavo dobavitelja in račune, dobavnice ali druge trgovinske dokumente za blago, na katerega se nanaša taka izjava, carinskim organom pogodbenice uporabnice, v kateri je bila izjava sestavljena, ter po potrebi navedejo vsebinske ali oblikovne razloge za zahtevo za preverjanje.

V podporo zahtevi za naknadno preverjanje pošljejo vse pridobljene dokumente in informacije, ki kažejo na to, da so informacije v izjavi dobavitelja ali dolgoročni izjavi dobavitelja napačne.

3.Preverjanje opravijo carinski organi pogodbenice uporabnice, v kateri je bila sestavljena izjava dobavitelja ali dolgoročna izjava dobavitelja. V ta namen imajo pravico zahtevati katero koli dokazilo in opraviti kakršen koli pregled dobaviteljevega knjigovodstva ali kateri koli drug pregled, ki se jim zdi potreben.

4.Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti o rezultatih preverjanja obveščeni čim prej. Ti rezultati morajo jasno pokazati, ali so informacije, dane v izjavi dobavitelja ali dolgoročni izjavi dobavitelja, točne, in morajo carinskim organom omogočiti, da ugotovijo, ali in v kakšnem obsegu se taka izjava dobavitelja lahko upošteva pri izdaji potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali pri sestavljanju izjave o poreklu.

Člen 36 
Kazni

Vsaka pogodbenica določi kazenske, civilne ali upravne sankcije v primeru kršitev njene nacionalne zakonodaje, povezane s temi pravili.

NASLOV VIII
UPORABA DODATKA A

Člen 37 
Evropski gospodarski prostor

Blago s poreklom iz Evropskega gospodarskega prostora (EGP) v smislu Protokola 4 k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru se šteje za blago s poreklom iz Evropske unije, Islandije, Lihtenštajna ali Norveške (v nadaljnjem besedilu: pogodbenice EGP), kadar se izvaža iz Evropske unije, Islandije, Lihtenštajna ali Norveške v Republiko Moldavijo, pod pogojem, da se med Republiko Moldavijo in pogodbenicami EGP uporabljajo sporazumi o prosti trgovini, ki uporabljajo ta pravila.

Člen 38 
Lihtenštajn

Brez poseganja v člen 2 se izdelek s poreklom iz Lihtenštajna zaradi carinske unije med Švico in Lihtenštajnom šteje za izdelek s poreklom iz Švice.

Člen 39 
Republika San Marino

Brez poseganja v člen 2 se izdelek s poreklom iz Republike San Marino zaradi carinske unije med Evropsko unijo in Republiko San Marino šteje za izdelek s poreklom iz Evropske unije.

Člen 40 
Kneževina Andora

Brez poseganja v člen 2 se izdelek s poreklom iz Kneževine Andore, uvrščen v poglavja 25 do 97 harmoniziranega sistema, zaradi carinske unije med Evropsko unijo in Kneževino Andoro šteje za izdelek s poreklom iz Evropske unije.

Člen 41 
Ceuta in Melilla

1.Za namene izvajanja teh pravil izraz ‚Evropska unija‘ ne zajema Ceute in Melille.

2.Za izdelke s poreklom iz Republike Moldavije ob uvozu v Ceuto in Melillo velja v vseh pogledih enak carinski režim, kot se uporablja za izdelke s poreklom iz carinskega območja Evropske unije na podlagi Protokola 2 Akta o pristopu Kraljevine Španije in Portugalske republike in na podlagi prilagoditve Pogodb 6 . Republika Moldavija odobri za uvoz izdelkov, zajetih v zadevnem sporazumu in s poreklom iz Ceute in Melille, enak carinski režim, kot se uporablja za izdelke s poreklom iz Evropske unije, ki se od tam uvozijo.

3.    Za namene odstavka 2 tega člena v zvezi z izdelki s poreklom iz Ceute in Melille se ta pravila uporabljajo smiselno ob upoštevanju posebnih pogojev iz Priloge V.

PRILOGA I

UVODNE OPOMBE K SEZNAMU V PRILOGI II

Opomba 1 – Splošni uvod

V seznamu so določeni pogoji, ki se zahtevajo za vse izdelke, da bi se lahko šteli za zadosti obdelane ali predelane v smislu člena 4 Naslova II Dodatka A. Obstajajo štiri različne vrste pravil, ki se razlikujejo glede na izdelek:

(a)z obdelavo ali predelavo ni presežena največja dovoljena vsebnost materialov brez porekla;

(b)z obdelavo ali predelavo postane štirimestna tarifna številka harmoniziranega sistema ali šestmestna tarifna podštevilka harmoniziranega sistema proizvedenih izdelkov drugačna od štirimestne tarifne številke harmoniziranega sistema ali šestmestne tarifne podštevilke harmoniziranega sistema uporabljenih materialov;

(c)opravi se specifični postopek obdelave ali predelave;

(d)obdelava ali predelava se opravi na določenih v celoti pridobljenih materialih.

Opomba 2 – Sestava seznama

2.1Prva dva stolpca na seznamu opisujeta pridobljeni izdelek. Stolpec (1) navaja tarifno številko ali številko poglavja, ki se uporablja v harmoniziranem sistemu, stolpec (2) pa vsebuje poimenovanje blaga, ki se v navedenem sistemu uporablja za navedeno tarifno številko ali poglavje. Za vsak vpis v prvih dveh stolpcih je v stolpcu (3) navedeno pravilo. Kadar je v nekaterih primerih pred vpisom v stolpcu (1) ‚ex‘, to pomeni, da se pravila v stolpcu (3) uporabljajo le za tisti del tarifne številke, ki je poimenovana v stolpcu (2).

2.2Kadar je v stolpcu (1) združenih več tarifnih številk ali je navedena številka poglavja in je zato poimenovanje izdelkov v stolpcu (2) splošno, se zraven navedena pravila v stolpcu (3) uporabljajo za vse izdelke, ki se po harmoniziranem sistemu uvrščajo v tarifne številke tega poglavja ali v katere koli tarifne številke, združene v stolpcu (1).

2.3Kadar seznam vsebuje različna pravila, ki se uporabljajo za različne izdelke v okviru ene tarifne številke, je v vsakem novem odstavku poimenovanje tistega dela tarifne številke, za katerega se uporabljajo zraven navedena pravila v stolpcu (3).

2.4Kadar sta v stolpcu (3) navedeni dve alternativni pravili, ločeni z ‚ali‘, se izvoznik lahko odloči, katero bo izbral.

Opomba 3 – Primeri uporabe pravil

3.1Člen 4 naslova II Dodatka A o izdelkih, ki so pridobili status blaga s poreklom in se uporabljajo pri izdelavi drugih izdelkov, se uporablja ne glede na to, ali je bil ta status pridobljen znotraj tovarne, v kateri se izdelki uporabljajo, ali v drugi tovarni v pogodbenici.

3.2V skladu s členom 6 naslova II tega dodatka mora opravljena obdelava ali predelava presegati seznam postopkov iz navedenega člena. V nasprotnem primeru blago ni upravičeno do pridobitve ugodnosti preferencialne tarifne obravnave, četudi so pogoji iz spodaj navedenega seznama izpolnjeni.

Ob upoštevanju člena 6 naslova II Dodatka A pravila v seznamu pomenijo najmanjši del zahtevane obdelave ali predelave; z več obdelave ali predelave se prav tako pridobi status blaga s poreklom, nasprotno pa manj obdelave ali predelave ne more dodeliti statusa porekla.

Če torej pravilo določa, da je mogoče na določeni stopnji izdelave uporabiti material brez porekla, je uporaba takega materiala na zgodnejši stopnji izdelave dovoljena, na poznejši stopnji pa uporaba takega materiala ni dovoljena.

Če pravilo določa, da na neki stopnji izdelave ni mogoče uporabiti materiala brez porekla, je uporaba takega materiala na zgodnejši stopnji izdelave dovoljena, na poznejši stopnji pa uporaba takega materiala ni dovoljena.

Primer: kadar pravilo na seznamu za poglavje 19 zahteva, da ‚materiali brez porekla iz tarifnih številk 1101 do 1108 ne smejo presegati 20 % mase‘, uporaba (tj. uvoz) žit iz poglavja 10 (Materiali na zgodnejši stopnji izdelavi) ni omejena.

3.3Brez poseganja v opombo 3.2, če je v pravilu uporabljen izraz ‚izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke‘, se lahko uporabijo materiali iz katere koli tarifne številke (tudi materiali istega poimenovanja in iz iste tarifne številke kot izdelek), pri čemer je treba upoštevati vse posebne omejitve, ki so morda zajete v pravilu.

Vendar pa izraz ‚izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz tarifne številke ...‘ ali ‚izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz iste tarifne številke kot izdelek‘ pomeni, da se lahko uporabijo materiali iz katere koli tarifne številke, razen tistih z istim poimenovanjem kot izdelek, naveden v stolpcu (2) seznama.

3.4Kadar pravilo v seznamu določa, da se izdelek lahko izdela iz več kot enega materiala, to pomeni, da se lahko uporabi en ali več materialov. Ne zahteva pa, da bi se morali uporabiti vsi.

3.5Kadar pravilo v seznamu določa, da mora biti izdelek izdelan iz določenega materiala, ta pogoj ne preprečuje uporabe drugih materialov, ki zaradi svoje narave ne morejo izpolnjevati tega pravila.

3.6Kadar pravilo v seznamu navaja dva odstotka za največjo vrednost materialov brez porekla, ki se lahko uporabijo, potem se ta odstotka ne smeta seštevati. Z drugimi besedami, največja vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne sme nikoli presegati najvišje od navedenih odstotnih postavk. Poleg tega posamezne odstotne postavke, ki se uporabljajo za določene materiale, ne smejo biti presežene.

Opomba 4 – Splošne določbe v zvezi z določenim kmetijskim blagom

4.1Kmetijsko blago iz poglavij 6, 7, 8, 9, 10 in 12 ter tarifne številke 2401, ki se goji ali pobira na ozemlju pogodbenice, se obravnava kot blago s poreklom iz ozemlja te pogodbenice, tudi če se goji iz uvoženega semena, čebulic, podlag, potaknjencev, cepičev, sadik, brstov ali drugih živih delov rastlin.

4.2Kadar za vsebnost sladkorja brez porekla v določenem izdelku veljajo omejitve, se pri izračunu takšnih omejitev upošteva masa sladkorjev iz tarifnih številk 1701 (saharoza) in 1702 (npr. fruktoza, glukoza, laktoza, maltoza, izoglukoza ali invertni sladkor), ki so uporabljeni pri izdelavi končnega izdelka in izdelavi izdelkov brez porekla, ki so vključeni v končni izdelek.

Opomba 5 – Terminologija, ki se uporablja v zvezi z določenimi tekstilnimi izdelki

5.1Izraz ‚naravna vlakna‘ se v seznamu uporablja za vlakna, ki niso umetna ali sintetična. Omejen je na stopnje pred predenjem, vključno z odpadki, in, če ni drugače določeno, vključuje vlakna, ki so mikana, česana ali drugače obdelana, vendar ne spredena.

5.2Izraz ‚naravna vlakna‘ vključuje konjsko žimo iz tarifne številke 0511, svilo iz tarifnih številk 5002 in 5003, volnena vlakna in fino ali grobo živalsko dlako iz tarifnih številk od 5101 do 5105, bombažna vlakna iz tarifnih številk od 5201 do 5203 ter druga rastlinska vlakna iz tarifnih številk od 5301 do 5305.

5.3Izrazi ‚tekstilna kaša‘, ‚kemični materiali‘ in ‚materiali za izdelavo papirja‘ so v seznamu uporabljeni za poimenovanje materialov, ki se ne uvrščajo v poglavja od 50 do 63 in ki se lahko uporabljajo za izdelavo umetnih, sintetičnih ali papirnih vlaken ali prej.

5.4Izraz ‚umetna ali sintetična rezana vlakna‘ se v seznamu uporablja za sintetične ali umetne pramene iz filamentov, rezana vlakna ali odpadke iz tarifnih številk 5501 do 5507.

5.5Tiskanje (v kombinaciji s tkanjem, pletenjem, kvačkanjem, taftanjem ali kosmičenjem) je opredeljeno kot tehnika, pri kateri se tekstilnemu substratu z uporabo zaslona ali valja ter digitalnih ali prenosnih tehnik doda objektivno ocenjena funkcija, na primer barva, oblika ali tehnična zmogljivost, ki ima trajni značaj.

5.6Tiskanje (kot samostojen postopek) je opredeljeno kot tehnika, pri kateri se tekstilnemu substratu z uporabo zaslona ali valja ter digitalnih ali prenosnih tehnik doda objektivno ocenjena funkcija, na primer barva, oblika, tehnična zmogljivost, ki ima trajni značaj, pri čemer postopek spremljata vsaj dva pripravljalna/končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

Opomba 6 – Odstopanja, ki se uporabljajo za izdelke, narejene iz mešanice tekstilnih materialov

6.1Pri izdelku s to opombo se za kakršne koli osnovne tekstilne materiale, uporabljene pri njegovi izdelavi in ki skupaj predstavljajo 15 % ali manj skupne mase vseh uporabljenih osnovnih tekstilnih materialov, pogoji iz stolpca (3) ne uporabljajo. (Glej tudi opombi 6.3 in 6.4).

6.2Vendar se odstopanje iz opombe 6.1 lahko uporablja le za mešane izdelke, ki so izdelani iz dveh ali več osnovnih tekstilnih materialov.

Osnovni tekstilni materiali so:

–svila,

–volna,

–groba živalska dlaka,

–fina živalska dlaka,

–konjska žima,

–bombaž,

–materiali za izdelavo papirja in papir,

–lan,

–konoplja,

–juta in druga tekstilna vlakna iz ličja,

–sisal in druga tekstilna vlakna iz rodu agav,

–kokosova vlakna, abaka, ramija in druga tekstilna rastlinska vlakna,

–sintetični filamenti iz polipropilena,

–sintetični filamenti iz poliestra,

–sintetični filamenti iz poliamida,

–sintetični filamenti iz poliakrilonitrila,

–sintetični filamenti iz poliimida,

–sintetični filamenti iz politetrafluoretilena,

–sintetični filamenti iz poli(fenilensulfida),

–sintetični filamenti iz poli(vinilklorida),

–drugi sintetični filamenti,

–umetni filamenti iz viskoze,

–drugi umetni filamenti,

–elektroprevodni filamenti,

–sintetična rezana vlakna iz polipropilena,

–sintetična rezana vlakna iz poliestra,

–sintetična rezana vlakna iz poliamida,

–sintetična rezana vlakna iz poliakrilonitrila,

–sintetična rezana vlakna iz poliimida,

–sintetična rezana vlakna iz politetrafluoretilena,

–sintetična rezana vlakna iz poli(fenilensulfida),

–sintetična rezana vlakna iz poli(vinilklorida),

–druga sintetična rezana vlakna,

–umetna rezana vlakna iz viskoze,

–druga umetna rezana vlakna,

–preja iz poliuretana, laminirana s fleksibilnimi segmenti polietra, povezana ali ne,

–izdelki iz tarifne številke 5605 (metalizirana preja), ki vsebujejo trak z jedrom iz aluminijaste folije ali z jedrom iz plastičnega sloja, prevlečenega ali ne z aluminijastim prahom, širine, ki ne presega 5 mm, kjer so plasti zlepljene s prozornim ali barvnim lepilom med dvema plastičnima slojema,

–drugi izdelki iz tarifne številke 5605,

–steklena vlakna,

–kovinska vlakna,

–mineralna vlakna.

6.3Pri izdelkih, ki vsebujejo ‚prejo iz poliuretana, laminirano s fleksibilnimi segmenti iz polietra, povezano ali ne‘, je za to prejo dovoljeno 20-odstotno odstopanje.

6.4Pri izdelkih, ki vsebujejo ‚trak z jedrom iz aluminijaste folije ali z jedrom iz plastičnega sloja, prevlečenega ali ne z aluminijastim prahom, širine, ki ne presega 5 mm, kjer so plasti zlepljene s prozornim ali barvnim lepilom med dvema plastičnima slojema‘, je za ta trak dovoljeno 30-odstotno odstopanje.

Opomba 7 – Druga dovoljena odstopanja pri nekaterih tekstilnih izdelkih

7.1Če seznam vsebuje sklic na to opombo, se tekstilni materiali (razen vlog in medvlog), ki ne izpolnjujejo pravila za izdelani izdelek, določenemu v stolpcu (3) seznama, lahko uporabijo, če se uvrščajo v tarifno številko, ki je drugačna od tarifne številke izdelka in če njihova vrednost ne presega 15 % cene izdelka franko tovarna.

7.2Brez poseganja v opombo 6.3 se materiali, ki se ne uvrščajo v poglavja 50 do 63, lahko prosto uporabljajo za izdelavo tekstilnih izdelkov, ne glede na to, ali vsebujejo tekstil ali ne.

7.3Kadar se uporablja odstotno pravilo, je treba pri računanju vrednosti vdelanih materialov brez porekla upoštevati vrednost materialov brez porekla, ki se ne uvrščajo v poglavja 50 do 63.

Opomba 8 – Opredelitev specifičnih procesov in enostavnih postopkov, opravljenih v zvezi z določenimi izdelki iz poglavja 27

8.1Za namene tarifnih številk ex 2707 in 2713 so ‚specifični procesi‘ naslednji:

(a)vakuumska destilacija;

(b)ponovna destilacija z zelo natančnim procesom frakcioniranja;

(c)razbijanje (kreking);

(d)preoblikovanje (reforming);

(e)ekstrakcija z uporabo selektivnih razredčil (topil);

(f)obdelava, ki obsega vse naslednje postopke: obdelava s koncentrirano žveplovo kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom; nevtralizacija z alkalnimi sredstvi; razbarvanje in očiščevanje z naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo, aktiviranim ogljem ali boksitom;

(g)polimerizacija;

(h)alkilacija;

(i)izomerizacija.

8.2Za namene tarifnih številk 2710, 2711 in 2712, so ‚specifični procesi‘ naslednji:

(a)vakuumska destilacija;

(b)ponovna destilacija z zelo natančnim procesom frakcioniranja;

(c)razbijanje (kreking);

(d)preoblikovanje (reforming);

(e)ekstrakcija z uporabo selektivnih razredčil (topil);

(f)obdelava, ki obsega vse naslednje postopke: obdelava s koncentrirano žveplovo kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom; nevtralizacija z alkalnimi sredstvi; razbarvanje in očiščevanje z naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo, aktiviranim ogljem ali boksitom;

(g)polimerizacija;

(h)alkilacija;

(i)izomerizacija;

(j)samo v zvezi s težkimi olji iz tarifne številke ex 2710: razžveplanje z vodikom, ki povzroči redukcijo vsaj 85 % vsebine žvepla pri obdelanih izdelkih (metoda ASTM D 1266-59 T);

(k)samo za izdelke iz tarifne številke 2710: deparafinizacija s postopkom, ki ni filtriranje;

(l)samo za težka olja iz tarifne številke ex 2710: obdelava z vodikom pri tlaku nad 20 barov in temperaturi nad 250 °C z uporabo katalizatorja, razen obdelave za razžveplanje, kadar je vodik aktivni element v kemični reakciji. Vendar se nadaljnja obdelava olj za mazanje iz tarifne številke ex 2710 z vodikom (npr. končna obdelava z vodikom ali razbarvanje), še posebno za izboljšanje barve ali obstojnosti, ne obravnava kot specifičen proces;

(m)samo za kurilna olja iz tarifne številke ex 2710: atmosferska destilacija, če se manj kot 30 vol. % teh izdelkov, vključno z izgubami, destilira pri 300 °C po metodi ASTM D 86;

(n)samo za težka olja, razen plinskih olj in kurilnih olj iz tarifne številke ex 2710: obdelava z visokofrekvenčno razelektritvijo skozi krtačke;

(o)samo za surove izdelke (razen vazelina, ozokerita, voska iz lignita ali voska iz šote, parafinskega voska, ki vsebujejo manj kot 0,75 mas. % olja) iz tarifne številke ex 2712: izločanje olja s frakcijsko kristalizacijo.

8.3Za namene tarifnih številk ex 2707 in 2713 porekla ne dodelijo enostavni postopki, kot so čiščenje, dekantiranje, razsoljevanje, vodna separacija, filtriranje, barvanje, označevanje, doseganje določene vsebnosti žvepla kot rezultat mešanja izdelkov z različno vsebnostjo žvepla, niti katera koli kombinacija teh postopkov ali podobnih postopkov.

Opomba 9 – Opredelitev specifičnih procesov in postopkov, opravljenih v zvezi z določenimi izdelki

Opomba 9.1:Izdelki iz poglavja 30, pridobljeni v pogodbenici z uporabo celičnih kultur, se štejejo za izdelke s poreklom iz te pogodbenice. ‚Celična kultura‘ je opredeljena kot gojenje človeških, živalskih in rastlinskih celic pod nadzorovanimi pogoji (kot so določene temperature, rastni medij, plinska zmes, pH) zunaj živega organizma.

Opomba 9.2:Izdelki iz poglavij 29 (razen 2905 43–2905 44), 30, 32, 33 (razen 3302 10, 3301) 34, 35 (razen 35 01, 3502 11–3502 19, 3502 20, 35 05), 36, 37, 38 (razen 3809 10, 38 23, 3824 60, 38 26) in 39 (razen 39 16–39 26): pridobljeni v pogodbenici z uporabo fermentacije, se štejejo za izdelke s poreklom iz te pogodbenice. ‚Fermentacija‘ je biotehnološki proces, v katerem se za proizvodnjo izdelkov iz poglavij 29 do 39 uporabljajo človeške, živalske, rastlinske celice, bakterije, kvasovke, glive ali encimi.

Opomba 9.3:Naslednje spremembe se v skladu z odstavkom 1 člena 4 štejejo za zadostne za izdelke iz poglavij 28, 29 (razen 2905 43–2905 44), 30, 32, 33 (razen 3302 10, 3301) 34, 35 (razen: 35 01, 3502 11–3502 19, 3502 20, 35 05), 36, 37, 38 (razen 3809 10, 38 23, 3824 60, 38 26) in 39 (razen 39 16–39 26).

–Kemijska reakcija: ‚Kemijska reakcija‘ je proces (vključno z biokemijskim procesom), v katerem nastane molekula z novo strukturo, tako da se intramolekularne vezi pretrgajo in vzpostavijo nove ali da se atomi v molekuli prostorsko prerazporedijo. Kemijska reakcija se lahko izrazi s spremembo ‚številke CAS‘.

Naslednji procesi se ne bi smeli šteti za namene porekla: (a) raztapljanje v vodi ali drugih topilih, (b) izločanje topil vključno z vodo ali (c) dodajanje ali izločanje kristalno vezane vode. Za kemijsko reakcijo, kot je opredeljena zgoraj, se šteje, da dodeli poreklo.

–Mešanice: Namerno in sorazmerno nadzorovano mešanje (vključno z razprševanjem) materialov, razen dodajanja razredčil, v skladu z vnaprej določenimi specifikacijami, zaradi česar nastane blago s fizikalnimi ali kemičnimi lastnostmi, ki so pomembne za namene ali uporabe blaga, pri čemer se to razlikuje od vhodnih materialov, se šteje, da dodeli poreklo.

–Čiščenje: Za čiščenje se šteje, da dodeli poreklo pod pogojem, da je rezultat čiščenja, izvedenega na ozemlju ene ali obeh pogodbenic izpolnjevanje enega od naslednjih meril:

(a)čiščenje blaga, ki povzroči izločanje vsaj 80 % vsebnosti obstoječih nečistoč, ali

(b)zmanjšanje ali odstranjevanje nečistoč, pri čemer nastane blago, ki je primerno za eno ali več od naslednjih uporab:

(i)farmacevtske, zdravstvene, kozmetične, veterinarske ali prehranske snovi;

(ii)kemični izdelki in reagenti za analitske, diagnostične ali laboratorijske uporabe;

(iii)elementi in sestavni deli za uporabo v mikroelektroniki;

(iv)specializirane optične uporabe;

(v)biotehnična uporaba (npr. pri gojenju celic, genski tehnologiji ali pri uporabi kot katalizator);

(vi)prenašalci, ki se uporabljajo v postopku ločevanja, ali

(vii)pri uporabi na jedrskem področju.

–Sprememba velikosti delcev: Za namerno in nadzorovano spreminjanje velikosti delcev blaga, ki ni zgolj drobljenje ali stiskanje, zaradi česar pridobi blago določeno velikost delcev, opredeljeno porazdelitev velikosti delcev ali opredeljeno površino, ki je pomembna za namene dobljenega blaga in ima različne fizikalne ali kemijske lastnosti od vhodnih materialov, se šteje, da dodeli poreklo.

–Standardni materiali: Standardni materiali (vključno s standardnimi raztopinami) so pripravki, primerni za analitične, umeritvene ali referenčne uporabe, ki imajo natančne stopnje čistosti ali razmerja, ki jih je potrdil proizvajalec. Za proizvajanje standardnih materialov se šteje, da dodeli poreklo.

–Ločevanje izomerov: Za izolacijo ali ločevanje izomerov iz mešanice izomerov se šteje, da dodeli poreklo.

PRILOGA II

SEZNAM OBDELAV ALI PREDELAV, KI JIH JE TREBA OPRAVITI NA MATERIALIH BREZ POREKLA, DA BI LAHKO IZDELANI IZDELEK PRIDOBIL STATUS BLAGA S POREKLOM

________________

(1)Za posebne pogoje v zvezi s ‚specifičnim procesom/specifičnimi procesi‘ glej uvodne opombe 8.1 do 8.3.

(2)Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 6.

(3)Glej uvodno opombo 7.

(4)Glej uvodno opombo 9.

PRILOGA III

BESEDILO IZJAVE O POREKLU

Albanska različica

Eksportuesi i produkteve të mbuluara nga ky dokument (autorizim doganor Nr. .............. 1) deklaron që përveç rasteve kur tregohet qartësisht ndryshe, këto produkte janë me origjine preferenciale ……………..2 n​  në përputhje me Rregullat kalimtare të origjinës​.​

Arabska različica

Bosanska različica

Izvoznik proizvoda obuhvaćenih ovom ispravom (carinsko ovlaštenje br. .... (1)) izjavljuje da su, osim ako je to drugačije izričito navedeno, ovi proizvodi ....... (2) preferencijalnog porijekla u skladu sa prijelaznim pravilima porijekla.

Bolgarska različica

Износителят на продуктите, обхванати от този документ (митническо разрешение № ....................(1)) декларира, че освен където ясно е отбелязано друго, тези продукти са с .......................................... преференциален произход(2).

Hrvaška različica

Izvoznik proizvoda obuhvaćenih ovom ispravom (carinsko ovlaštenje br. ………1) izjavljuje da su, osim ako je drukčije izričito navedeno, ovi proizvodi ……………..2 preferencijalnog podrijetla prema prijelaznim pravilima o podrijetlu.

Češka različica

Vývozce výrobků uvedených v tomto dokumentu (číslo povolení ………1) prohlašuje, že podle přechodných pravidel původu mají tyto výrobky kromě zřetelně označených preferenční původ v …………….2.

Danska različica

Eksportøren af varer, der er omfattet af nærværende dokument (toldmyndighedernes tilladelse nr. ………1) erklærer, at varerne, medmindre andet tydeligt er angivet, har præferenceoprindelse i ……………..2 i henhold til overgangsreglerne for oprindelse.

Nizozemska različica

De exporteur van de goederen waarop dit document van toepassing is (douanevergunning nr. ………1), verklaart dat, behoudens uitdrukkelijke andersluidende vermelding, deze goederen van preferentiële …………….2 oorsprong zijn in overeenstemming met de overgangsregels van oorsprong.

Angleška različica

The exporter of the products covered by this document (customs authorization No………1) declares that, except where otherwise clearly indicated, these products are of ……………..2 preferential origin according to the transitional Rules of origin.

Estonska različica

Käesoleva dokumendiga hõlmatud toodete eksportija (tolliasutuse luba nr. ……… 1) deklareerib, et päritolureeglite üleminekueeskirjade kohaselt on need tooted …………….. 2 sooduspäritolu, välja arvatud juhul, kui on selgelt osutatud teisiti.

Ferska različica

Útflytarin av vørunum, sum hetta skjal fevnir um (tollvaldsins loyvi nr. … (1)) váttar, át um ikki nakað annað er tilskilað, eru hesar vørur upprunavørur … (2) sambært skiftisreglunum um uppruna.

Finska različica

Tässä asiakirjassa mainittujen tuotteiden viejä (tullin lupa n:o ………1) ilmoittaa, että nämä tuotteet ovat, ellei toisin ole selvästi merkitty, etuuskohteluun oikeutettuja……………..2 alkuperätuotteita siirtymäkauden alkuperäsääntöjen nojalla.

Francoska različica

L'exportateur des produits couverts par le présent document (autorisation douanière nº ………1) déclare que, sauf indication claire du contraire, ces produits ont l'origine préférentielle ……………..2 selon les règles d’origine transitoires.

Nemška različica

Der Ausführer (Ermächtigter Ausführer; Bewilligungs-Nr. ……… 1) der Waren, auf die sich dieses Handelspapier bezieht, erklärt, dass diese Waren, soweit nicht anders angegeben, präferenzbegünstigte …………….. 2 Ursprungswaren gemäß den Übergangsregeln für den Ursprung sind.

Gruzijska različica

Grška različica

Ο εξαγωγέας των προϊόντων που καλύπτονται από το παρόν έγγραφο (άδεια τελωνείου υπ’ αριθ. ………1) δηλώνει ότι, εκτός εάν δηλώνεται σαφώς άλλως, τα προϊόντα αυτά είναι προτιμησιακής καταγωγής ................. 2 σύμφωνα με τους μεταβατικούς κανόνες καταγωγής.

Hebrejska različica

Madžarska različica

A jelen okmányban szereplő termékek exportőre (vámfelhatalmazási szám: ………1) kijelentem, hogy eltérő egyértelmű jelzés hiányában a termékek az átmeneti származási szabályok szerint preferenciális ……………..2 származásúak.

Islandska različica

Útflytjandi framleiðsluvara sem skjal þetta tekur til (leyfi tollyfirvalda nr. ............(1)), lýsir því yfir að vörurnar séu, ef annars er ekki greinilega getið, af ..........................(2) uppruna samkvæmt upprunareglum á umbreytingartímabili.

Italijanska različica

L'esportatore delle merci contemplate nel presente documento (autorizzazione doganale n. ……… 1) dichiara che, salvo indicazione contraria, le merci sono di origine preferenziale …………….. 2 conformemente alle norme di origine transitorie.

Latvijska različica

To produktu eksportētājs, kuri ietverti šajā dokumentā (muitas atļauja Nr. .………… 1) deklarē, ka, izņemot tur, kur ir citādi skaidri noteikts, šiem produktiem ir……………..2 preferenciāla izcelsme saskaņā ar pārejas noteikumiem par izcelsmi.

Litovska različica

Šiame dokumente nurodytų produktų eksportuotojas (muitinės leidimo Nr. .……… 1) deklaruoja, kad, jeigu aiškiai nenurodyta kitaip, šie produktai turi ……………..2 lengvatinės kilmės statusą pagal pereinamojo laikotarpio kilmės taisykles.

Makedonska različica

Извозникот на производите што ги покрива овоj документ (царинскo одобрение бр. ………… (1)) изjавува дека, освен ако тоа не е jасно поинаку назначено, овие производи се со .........…………. (2) преференциjaлно потекло.

Malteška različica

L-esportatur tal-prodotti koperti minn dan id-dokument (awtorizzazzjoni tad-dwana nru………1) jiddikjara li, ħlief fejn indikat mod ieħor b’mod ċar, dawn il-prodotti huma ta’ oriġini preferenzjali …………….2 skont ir-regoli ta’ oriġini tranżizzjonali.

Črnogorska različica

Извозник производа обухваћених овом исправом (царинско овлашћење бр. ......(1) ) изјављује да су, осим ако је другачије изричито наведено, ови производи ..........(2) преференцијалног пориjекла, у складу са транзиционим правилима поријекла.

Izvoznik proizvoda obuhvaćenih ovom ispravom (carinsko ovlašćenje br. .... 1) izjavljuje da su, osim ako je drugačije izričito navedeno, ovi proizvodi ………. 2 preferencijalnog porijekla u skladu sa tranzicionim pravilima porijekla.

Norveška različica

Eksportøren av produktene omfattet av dette dokument (tollmyndighetenes autorisasjonsnr……(1)) erklærer at disse produktene, unntatt hvor annet er tydelig angitt, har … preferanseopprinnelse i henhold til overgangsreglene for opprinnelse (2) .

Poljska različica

Eksporter produktów objętych tym dokumentem („upoważnienie władz celnych nr………1) deklaruje, że z wyjątkiem gdzie jest to wyraźnie określone, produkty te mają ……………..2 preferencyjne pochodzenie zgodnie z przejściowymi regułami pochodzenia.

Portugalska različica

O exportador dos produtos cobertos pelo presente documento (autorização aduaneira n.º......... 1) declara que, salvo expressamente indicado em contrário, estes produtos são de origem preferencial ……………..2 de acordo com as regras de origem transitórias.

Romunska različica

Exportatorul produselor care fac obiectul prezentului document (autorizația vamală nr. ………1) declară că, exceptând cazul în care se indică altfel în mod clar, aceste produse sunt de origine preferențială ……………...2 în conformitate cu regulile de origine tranzitorii.

Srbska različica

Извозник производа обухваћених овом исправом (царинско овлашћење бр. ...... (1)) изјављује да су, осим ако је другачије изричито наведено, ови производи .......... (2) преференцијалног порекла, у складу са прелазним правилима о пореклу.

Izvoznik proizvoda obuhvaćenih ovom ispravom (carinsko ovlašćenje br................ (1)) izjavljuje da su, osim ako je drugačije izričito наvedeno, ovi proizvodi .................................. (2) preferencijalnog porekla, u skladu sa prelaznim pravilima o poreklu.

Slovaška različica

Vývozca výrobkov uvedených v tomto dokumente (číslo povolenia ………1) vyhlasuje, že pokiaľ nie je zreteľne uvedené inak, tieto výrobky majú v súlade s prechodnými pravidlami pôvodu preferenčný pôvod v ……………...2.

Slovenska različica

Izvoznik blaga, zajetega s tem dokumentom (pooblastilo carinskih organov št ...................(1)), izjavlja, da, razen če ni drugače jasno navedeno, ima to blago preferencialno ..........................................(2) poreklo v skladu s prehodnimi pravili o poreklu.

Španska različica

El exportador de los productos incluidos en el presente documento (autorización aduanera n.º……… 1) declara que, excepto donde se indique claramente lo contrario, estos productos son de origen preferencial…………….. 2 con arreglo a las normas de origen transitorias.

Švedska različica

Exportören av de varor som omfattas av detta dokument (tullmyndighetens tillstånd nr. ………1) försäkrar att dessa varor, om inte annat tydligt markerats, har förmånsberättigande …………….2 ursprung i enlighet med övergångsbestämmelserna om ursprung.

Turška različica

Bu belge kapsamındaki ürünlerin ihracatçısı (gümrük yetki No: ................ (1)), aksi açıkça belirtilmedikçe, bu ürünlerin geçiş menşe kurallarına göre ........................................... (2) tercihli menşeli olduğunu beyan eder

Ukrajinska različica

Експортер продукції, на яку поширюється цей документ (митний дозвіл  № ………. 1)  заявляє, що, за винятком випадків, де це явно зазначено, ця продукція має …………….2 преференційне походження згідно з перехідними правилами походження.“.

................................................................................................................................................... (Kraj in datum) 3

.....................................................................................................................................................

(Podpis izvoznika; poleg tega mora biti čitljivo navedeno ime osebe, ki izjavo podpiše) (4)

Kadar izjavo o poreklu sestavi pooblaščeni izvoznik, mora biti na tem mestu vpisana številka pooblastila pooblaščenega izvoznika. Kadar izjave o poreklu ne sestavi pooblaščeni izvoznik, se besede v oklepajih izpustijo ali pa se pusti prazen prostor.

2 Navesti je treba poreklo izdelkov. Kadar se izjava o poreklu delno ali v celoti nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute in Melille, jih mora izvoznik jasno označiti z oznako „CM“ v dokumentu, na katerem je sestavljena izjava.

3 Te navedbe se lahko izpustijo, če so informacije že v samem dokumentu.

4 Kadar se podpis izvoznika ne zahteva, se izvzetje podpisa nanaša tudi na navedbo imena podpisnika.

Priloga IV

VZOREC POTRDILA O GIBANJU BLAGA EUR.1 IN ZAHTEVKA ZA POTRDILO O GIBANJU BLAGA EUR.1

NAVODILA ZA TISKANJE

1.Vsak obrazec meri 210 x 297 mm; dovoljeno odstopanje po dolžini je do minus 5 mm oziroma plus 8 mm. Uporabljati je treba bel papir, oblikovan za pisanje, brez mehanskih ostankov lesa, ki tehta najmanj 25 g/m2. Imeti mora ozadje s tiskanim zelenim vzorcem giljošo, tako da je vsako ponarejanje z mehanskimi ali kemičnimi sredstvi vidno že na prvi pogled.

2.Pristojni organi pogodbenic si lahko pridržijo pravico, da sami tiskajo obrazce ali pa jih lahko dajo tiskati pooblaščenim tiskarjem. V slednjem primeru mora vsak obrazec vsebovati sklic na takšno pooblastilo. Na vsakem obrazcu morata biti navedena ime in naslov tiskarne ali znak, po katerem je tiskarno mogoče prepoznati. Obrazec vsebuje tudi serijsko številko, natisnjeno ali ne, ki omogoča njegovo identifikacijo.

POTRDILO O GIBANJU BLAGA EUR.1

(1)Če blago ni pakirano, navedite število izdelkov ali navedite ‚v razsutem stanju‘.

(2)Izpolnite samo, če to zahtevajo predpisi izvozne države ali teritorija.

OPOMBE

1.Potrdila ne smejo vsebovati izbrisov ali ponovnih vpisov. Morebitni popravki morajo biti izvedeni tako, da se napačne navedbe prečrtajo in po potrebi dodajo pravilne. Vsako tako spremembo mora potrditi oseba, ki je potrdilo izpolnila, in jo overiti carinski organ države ali ozemlja izdaje.

2.Izdelki, navedeni v potrdilu, si morajo slediti neprekinjeno in pred vsakim izdelkom mora biti zaporedna številka. Neposredno pod zadnjim izdelkom mora biti potegnjena vodoravna črta. Neuporabljeni prostor mora biti prečrtan tako, da je dodajanje naknadnih podatkov onemogočeno.

3.Blago mora biti poimenovano v skladu s trgovskimi običaji tako natančno, da se lahko identificira.

ZAHTEVEK ZA POTRDILO O GIBANJU BLAGA EUR.1

(1)    Če blago ni pakirano, navedite število izdelkov ali navedite ‚v razsutem stanju‘.

IZJAVA IZVOZNIKA

Podpisani, izvoznik blaga, poimenovanega na prednji strani,

IZJAVLJAM, da to blago izpolnjuje zahtevane pogoje za izdajo priloženega potrdila;

NAVAJAM okoliščine, na podlagi katerih to blago izpolnjuje zahtevane pogoje: