EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 2.4.2020

COM(2020) 175 final

2020/0056(NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o aktiviranju nujne pomoči v skladu z Uredbo Sveta (EU) 2016/369 z dne 15. marca 2016 in spremembi njenih določb glede na izbruh COVID-19

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Zaradi pandemije COVID-19 v Evropski uniji umira ogromno ljudi, poleg tega je Evropejce potisnila v izjemno težke razmere. Države članice sprejemajo izredne ukrepe, ki omejujejo osebne svoboščine, da bi omejile izgubo življenj in širjenje virusa. Posledično so prekinjene gospodarske dejavnosti, kar povzroča likvidnostne omejitve in resno poslabšanje finančnega položaja gospodarskih subjektov.

Sistemi zdravstvenega varstva držav članic so pod izjemnim pritiskom zaradi hitrega širjenja virusa in velikega števila bolnikov, ki jih je treba hospitalizirati. Vse države članice so prisiljene povečati odhodke za svoje sisteme zdravstvenega varstva, da bi financirale vse večje potrebe, povezane s pandemijo COVID-19, hkrati pa še naprej zagotavljale nujne zdravstvene storitve vsem ostalim bolnikom. Hkrati morajo države članice EU razporediti človeške vire za opredeljevanje, nabavo in zagotavljanje pravočasne dobave prepotrebne medicinske opreme in drugih zalog.

Medtem ko se razmere v različnih državah članicah razlikujejo, se razvijajo hitro in kažejo, da je prizadeta EU kot celota in je potreben skupen, usklajen in nujen odziv za učinkovit boj proti širjenju virusa in ublažitev njegovih posledic v čim krajšem času. Za učinkovito reševanje teh izrednih razmer je potrebna usklajena strategija z različnimi ukrepi, katerih cilj je zlasti ohranjanje življenj ljudi, preprečevanje in lajšanje človeškega trpljenja ter varovanje človekovega dostojanstva.

Usklajeno ukrepanje na ravni EU bi omogočilo reševanje sedanje krize in zagotovitev ustreznega odziva, med drugim tudi s:

–širšim in hitrejšim ustvarjanjem zalog in usklajevanjem distribucije bistvenih virov po vsej Evropi;

–ureditvijo prevoza zaščitne opreme, ki se uvaža od mednarodnih partnerjev, ter prevoza po vsej EU;

–prevozom bolnikov v čezmejne bolnišnice, ki imajo proste zmogljivosti;

–čezmejnim sodelovanjem za ublažitev pritiska na zdravstvene sisteme v najbolj prizadetih regijah EU;

–centralnim javnim naročanjem in distribucijo ključne medicinske opreme za bolnišnice ter nujno dobavo zaščitne opreme za bolnišnično osebje, kot so respiratorji, ventilatorji, osebna zaščitna oprema, maske za večkratno uporabo, zdravila, terapije, laboratorijska oprema in dezinfekcijska sredstva;

–povečanjem in pretvorbo proizvodnih zmogljivosti podjetij EU, da se zagotovita hitra proizvodnja ter uporaba opreme in materialov, ki so potrebni za nujno odpravljanje pomanjkanja osnovnih proizvodov in zdravil;

–povečanjem zmogljivosti in sredstev za oskrbo, vključno z začasnimi in polstalnimi terenskimi bolnišnicami ter pomočjo za preureditev objektov;

–povečanjem proizvodnje kompletov za testiranje in pomoči za nakup ključnih osnovnih snovi;

–spodbujanjem hitrega razvoja zdravil in metod testiranja;

–razvojem, nakupom in distribucijo opreme za testiranje (kompleti za testiranje, reagenti, strojna oprema).

Ukrepi, predvideni v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite (rescEU) in naložbene pobude v odziv na koronavirus, ter uporaba evropskih strukturnih in investicijskih skladov 1 in drugih instrumentov Unije prispevajo k delnemu reševanju sedanjih izrednih razmer na področju javnega zdravja. Vendar je zaradi razsežnosti izziva potreben odločnejši odziv, ki bo zlasti usmerjen v zdravstveni sektor EU. Zato Komisija predlaga uporabo instrumenta za zagotavljanje nujne pomoči, da se EU opremi s širšo zbirko orodij, ki bodo sorazmerna z razsežnostjo sedanje pandemije COVID-19.

Glede na navedeno bi bilo treba čim prej aktivirati pomoč v okviru uredbe o zagotavljanju nujne pomoči (2016/369). To bo Uniji omogočilo, da izvede ukrepe za preprečevanje in blaženje hudih posledic v eni ali več državah članicah ter usklajeno obravnava potrebe, povezane s pandemijo COVID-19, z dopolnitvijo pomoči, zagotovljene v okviru drugih instrumentov EU.

Uredba o zagotavljanju nujne pomoči ponuja konkretna sredstva za izražanje solidarnosti na ravni EU z vključevanjem državljanov in civilne družbe v boj proti krizi. Na strani odhodkov instrument omogoča sodelovanje nevladnih organizacij ter mednarodnih organizacij, regionalnih in nacionalnih organov (npr. zdravstvenega sektorja). Na strani prihodkov predvideva ne le dodatne prispevke držav članic, temveč tudi donacije posameznikov, fundacij in celo množično financiranje. Komisija preučuje možnosti za vzpostavitev vseh potrebnih ureditev, ki omogočajo hitro zbiranje prispevkov in donacij.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Komisija ob upoštevanju navedenega predlaga, da se aktivira nujna pomoč v skladu s členom 2 Uredbe 2016/369 ter spremenijo nekatere njene določbe tako, da se upoštevajo posebne potrebe ob izbruhu COVID-19. Komisija predlaga predvsem:

–aktivacijo pomoči EU s 1. februarjem 2020 za obdobje dveh let;

–razširitev področja izvajanja upravičenih ukrepov in razširitev upravičenih izvajalskih partnerjev glede na razsežnost ukrepov, potrebnih za reševanje krize COVID-19, ter nadaljnje opredeljevanje razsežnosti upravičenih stroškov;

–retroaktivno uporabo Uredbe od 1. februarja 2020 z upravičenostjo ustreznih ukrepov od tega datuma, da se zagotovi enaka obravnava držav članic;

–podaljšanje obdobja za sklepanje pravnih obveznosti, da se zagotovi prožnost pri izvajanju nujne pomoči;

–možnost, da Komisija zagotovi nujno pomoč državam članicam pri obravnavanju njihovih potreb, povezanih s pandemijo COVID-19, vključno s skupnim javnim naročanjem in centraliziranim javnim naročanjem v imenu držav članic.

Usklajeno ukrepanje in ukrepi, ki so dovoljeni v okviru predlagane uredbe, bodo dopolnjevali pomoč, ki se zagotavlja v okviru drugih instrumentov EU.

•Skladnost z drugimi politikami Unije:

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Aktivacija instrumenta za zagotavljanje nujne pomoči za boj proti COVID-19 v EU temelji na načelu subsidiarnosti. Zaradi globalne razsežnosti pandemije COVID-19, velikega obsega njenih gospodarskih in družbenih učinkov ter velikega pritiska na sisteme zdravstvenega varstva v vseh državah članicah je Unija v boljšem položaju kot države članice same, da celovito in usklajeno obravnava krizo na vseh področjih.

Samo usklajeno ukrepanje, ki temelji na duhu solidarnosti med državami članicami, lahko zagotovi, da se širjenje COVID-19 učinkovito in hitro ustavi, vpliv krize pa čim bolj ublaži ter obravnavajo posledice, da se prepreči ponoven izbruh. Zaradi nujnih zahtev po mobilizaciji sredstev v zadostnem obsegu in njihovi uporabi v državah članicah EU glede na potrebe je nujno, da EU ukrepa v sodelovanju z vsemi državami članicami, ki jih je prizadela pandemija COVID-19.

•Sorazmernost

Mobilizacija in uporaba vseh sredstev, ki so potrebna za omejitev širjenja COVID-19, s strani EU bi znatno pripomogla k okrepitvi ukrepov za ohranjanje človekovega življenja, človekovega zdravja in dostojanstva ter za ponovno vzpostavitev gospodarstev držav članic. Glede na to, da bodo posledice pandemije COVID-19 brez primere za vse državljane EU in vse gospodarske sektorje, ter ob upoštevanju potrebe po hitrem in učinkovitem ukrepanju predlog ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev, določenih v sedanjem instrumentu.

•Izbira instrumenta

Komisija ob upoštevanju razsežnosti tako pandemije COVID-19 kot njenega družbenega, gospodarskega in finančnega vpliva meni, da je primerno ukrepati z uredbo, ki je splošnega obsega ter se uporablja neposredno in takoj. To bi privedlo do hitrega in enotnega mehanizma finančne pomoči na ravni Unije.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Zaradi nujnosti priprave predloga, da bi ga Svet lahko pravočasno sprejel, posvetovanja z zainteresiranimi stranmi ni bilo mogoče izvesti.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Ni relevantno.

•Ocena učinka

Zaradi nujnosti priprave predloga ni bila opravljena nobena ocena učinka.

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

Ni relevantno.

•Temeljne pravice

Ni relevantno.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Za leto 2020 se predlaga dodelitev 2,7 milijarde EUR za pomoč pri financiranju ukrepov, predvidenih v okviru ponovno aktiviranega instrumenta za zagotavljanje nujne pomoči. Viri financiranja so podrobneje opisani v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki se predloži skupaj s tem predlogom in se odraža v predlogu spremembe proračuna št. 2/2020.

Zagotovi se lahko dodatno financiranje, odvisno od razvoja krize in s tem povezanih potreb, ki jih ni mogoče kriti z drugimi instrumenti.

5.DRUGI ELEMENTI

Ni relevantno.

2020/0056 (NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o aktiviranju nujne pomoči v skladu z Uredbo Sveta (EU) 2016/369 z dne 15. marca 2016 in spremembi njenih določb glede na izbruh COVID-19

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 122(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Kriza COVID-19, ki jo je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) 11. marca 2020 razglasila za pandemijo, je dramatično vplivala na družbo in gospodarstvo Evropske unije, zaradi česar so morale države članice sprejeti sklop izrednih ukrepov.

(2)Poleg ekonomskih in družbenih posledic pandemije kriza močno obremenjuje sisteme zdravstvenega varstva v državah članicah. Vse države članice se soočajo s povečanimi potrebami, zlasti po medicinski opremi in zalogah, osnovnih javnih storitvah in proizvodnih zmogljivosti za take materiale.

(3)Potrebni so hitri in raznoliki ukrepi, da bi lahko Unija kot celota obravnavala krizo v duhu solidarnosti v okviru omejitev, ki jih je povzročila hitra širitev virusa. Namen takšnih ukrepov bi moralo biti zlasti ohranjanje življenj, preprečevanje in lajšanje človeškega trpljenja ter ohranjanje človekovega dostojanstva, kadar koli je to potrebno zaradi sedanje krize COVID-19.

(4)Narava in posledice izbruha COVID-19 so obsežne in nadnacionalne ter zato zahtevajo celovit odziv. Ukrepi v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: rescEU), ki je bil vzpostavljen s Sklepom št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta 4 , in drugih obstoječih instrumentov Unije so omejeni po obsegu in zato ne dopuščajo zadostnega odziva ali ne omogočajo učinkovite obravnave obsežnih posledic krize COVID-19 v Uniji.

(5)Zato je treba v skladu z Uredbo Sveta (EU) 2016/369 aktivirati nujno pomoč.

(6)Da se omogoči raven prožnosti, ki je potrebna za zagotovitev daljšega usklajenega odziva v nepredvidenih okoliščinah, kot je to v primeru krize COVID-19, npr. zagotavljanje medicinske opreme in zdravil, sanacijski ukrepi, zadevne znanstvene raziskave, je treba zagotoviti, da se proračunske obveznosti, prevzete v obdobju aktivacije, lahko uporabijo za sklepanje pravnih obveznosti med celotnim trajanjem obdobja aktivacije, brez poseganja v splošna finančna pravila, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, določena v členu 114(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta 5 . Stroški, ki nastanejo v okviru takšnih pravnih obveznosti, bi morali biti upravičeni za celotno obdobje njihovega izvajanja.

(7)Da bi zagotovili enako obravnavo in enake konkurenčne pogoje za vse države članice, je treba omogočiti tudi retroaktivno upravičenost stroškov od datuma aktivacije pomoči, vključno za že zaključene ukrepe, če so se začeli izvajati po tem datumu.

(8)Da bi se ohranila subsidiarna narava nujne pomoči v skladu z Uredbo (EU) 2016/369, bi morala taka pomoč zgolj dopolnjevati vsako pomoč, ki je na voljo v okviru drugih instrumentov Unije.  

(9)V času krize COVID-19 je postalo jasno, da je področje uporabe Uredbe (EU) 2016/369 treba razširiti, da se zagotovi financiranje za kritje nujnih potreb po medicinski opremi in materialih, kot so ventilatorji za mehansko podporo dihanja in zaščitna oprema, kemične snovi za preskuse, stroški razvoja, proizvodnje in distribucije zdravil, druge zaloge in materiali. Prav tako bi bilo treba omogočiti financiranje ukrepov za podporo ukrepom, ki so potrebni za pridobitev odobritve za uporabo medicinskih proizvodov.

(10)Da bi se ublažil akuten pritisk na zdravstveno osebje in državna sredstva zaradi nezadostnih zmogljivosti osnovnih javnih služb ter da bi se ohranila sposobnost preživetja zdravstvenega sistema, bi bilo treba finančno ali z organizacijskimi sredstvi podpreti začasno krepitev in izmenjavo zdravstvenih delavcev ter zdravljenje bolnikov iz drugih držav članic.

(11)Strokovnjaki na področju zdravstvenega varstva in logistike bi morali biti deležni usposabljanja tudi v zvezi z bojem proti ponarejanju zalog zdravstvenega materiala.

(12)Zaradi razsežnosti posledic pandemije COVID-19 je potrebno hitro in celovito sodelovanje vseh ustreznih partnerjev, vključno z javnimi organi, javnimi in zasebnimi dobavitelji opreme za osnovno in bolnišnično oskrbo ter domovi za bolniško nego itd. Potrebne so dejavnosti za zmanjšanje pritiska na zdravstveno infrastrukturo in pomoč skupinam ogroženih ranljivih oseb.

(13)Da bi odpravili pomanjkanje zalog, bi bilo treba podpreti proizvodne zmogljivosti za osnovne medicinske proizvode, kot so zdravila, diagnostični testi, laboratorijska oprema, zaščitna oprema itd., ter zagotoviti financiranje za vzdrževanje zalog teh proizvodov.

(14)S finančnimi in/ali organizacijskimi sredstvi bi bilo treba pomagati dodatnim ali alternativnim metodam testiranja za povečanje zmogljivosti ter zadevnim zdravstvenim raziskavam.

(15)Javni naročniki iz držav članic se soočajo s precejšnjimi pravnimi in praktičnimi težavami pri nakupu blaga ali storitev v izrednih razmerah. Da bi javnim naročnikom omogočili, da v največji možni meri izkoristijo potencial notranjega trga v smislu ekonomije obsega ter delitve tveganja in koristi, je izjemno pomembno razširiti možnosti, da Komisija kupi blago in storitve v imenu držav članic. Komisija bi morala imeti možnost, da izvede ustrezne postopke javnega naročanja. Če javni naročnik države članice vodi nekatere dele postopka, na primer ponovno odpiranje konkurence na podlagi okvirnega sporazuma ali oddajo posameznih javnih naročil na podlagi dinamičnega nabavnega sistema, bi bil ta javni naročnik odgovoren za faze, ki jih vodi.

(16)Kadar mora Komisija v izrednih razmerah izvesti skupno javno naročilo v sodelovanju z enim ali več javnimi naročniki iz držav članic, bi bilo treba omogočiti, da države članice v celoti kupijo, najamejo ali zakupijo zmogljivosti, pridobljene v okviru skupnega javnega naročila.

(17)Komisija bi morala imeti možnost, da kupi, skladišči, proda naprej in daruje zaloge in storitve, vključno z najemi, državam članicam ali partnerskim organizacijam, ki jih sama izbere.

(18)Uredbo (EU) 2016/369 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(19)Glede na razmere v zvezi s krizo COVID-19 je nujno, da začne ta uredba veljati čim prej.

(20)Da bi zagotovili enako obravnavo in enake konkurenčne pogoje za vse države članice ter zagotovili pokritost ne glede na to, kdaj je prišlo do izbruha v posamezni državi članici, je treba to uredbo uporabljati od 1. februarja 2020 –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Nujna pomoč v skladu z Uredbo (EU) 2016/369 se aktivira za financiranje odhodkov, potrebnih za zajezitev pandemije COVID-19 v obdobju od 1. februarja 2020 do 31. januarja 2022.

Člen 2

Z odstopanjem od člena 114(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 in brez poseganja vanj skupne proračunske obveznosti, ki so podlaga za odhodke za pomoč v skladu s to uredbo, zajemajo skupne stroške ustreznih pravnih obveznosti, prevzetih do konca obdobja aktivacije iz člena 1.

Odhodki so upravičeni od datuma aktivacije pomoči iz člena 1.

Z odstopanjem od člena 193(3) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 se nepovratna sredstva lahko dodelijo za ukrepe, ki so že zaključeni pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, pod pogojem, da so se ukrepi začeli izvajati po datumu aktivacije iz člena 1.

Člen 3

Uredba (EU) 2016/369 se spremeni:

(1)Člena 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 3

Upravičeni ukrepi

1. Nujna pomoč na podlagi te uredbe zagotavlja nujen odziv na osnovi potreb, ki dopolnjuje odziv prizadetih držav članic in katerega namen je ohranjanje življenj, preprečevanje in lajšanje človeškega trpljenja ter ohranjanje človekovega dostojanstva, kadar koli je to potrebno zaradi nesreče iz člena 1(1). Brez poseganja v obdobje aktivacije iz člena 2(1) se pomoč lahko odobri tudi za potrebe po nesreči ali za preprečevanje njenega ponovnega izbruha.

2. Nujna pomoč iz odstavka 1 lahko vključuje katere koli ukrepe humanitarne pomoči, ki bi bili upravičeni do financiranja Unije v skladu s členi 2, 3 in 4 Uredbe (ES) št. 1257/96, in lahko zato obsega dejavnosti pomoči, podpore in po potrebi zaščite za reševanje in ohranjanje življenj ob nesrečah ali takoj po njih. Pomoč se lahko uporablja tudi za financiranje katerih koli drugih odhodkov, neposredno povezanih z izvajanjem nujne pomoči na podlagi te uredbe. Pomoč se lahko uporabi zlasti za financiranje ukrepov iz Priloge 1.

3. Brez poseganja v odstavek 4 se lahko nujna pomoč na podlagi te uredbe odobri in izvaja v skladu s temeljnimi humanitarnimi načeli humanosti, nevtralnosti, nepristranskosti in neodvisnosti.

4. Ukrepe iz odstavka 2 izvaja Komisija ali partnerske organizacije, ki jih izbere Komisija. Komisija lahko kot partnerske organizacije izbere zlasti nevladne organizacije, specializirane službe držav članic, nacionalne organe in druge javne organe, mednarodne organizacije in njihove agencije ter, kadar je primerno in potrebno za izvajanje ukrepa, druge organizacije in subjekte, ki imajo potrebno strokovno znanje ali so dejavni v sektorjih pomoči pri nesrečah, kot so zasebni ponudniki storitev, proizvajalci opreme ter znanstveniki in raziskovalne institucije. Pri tem Komisija tesno sodeluje s prizadeto državo članico.

Člen 4

Vrste finančnih intervencij in izvedbeni postopki

1. Komisija izvaja finančno podporo Unije v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta 6 . Zlasti financiranje Unije za podporne ukrepe na podlagi te uredbe se izvaja z neposrednim oziroma posrednim upravljanjem v skladu s točkama (a) oziroma (c) člena 62(1) navedene uredbe.

2. Nujna pomoč na podlagi te uredbe se financira iz splošnega proračuna Unije in s prispevki držav članic in drugih javnih ali zasebnih donatorjev kot zunanjimi namenskimi prejemki v skladu s členom 21(5) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

3. Komisija lahko financiranje Unije za ukrepe pomoči na podlagi te uredbe, ki se izvede z neposrednim upravljanjem, dodeli neposredno brez razpisa za zbiranje predlogov v skladu s členom 195 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. V ta namen lahko Komisija sklene okvirne partnerske sporazume ali uporabi veljavne okvirne partnerske sporazume, sklenjene v skladu z Uredbo (ES) št. 1257/96.

4. Kadar Komisija dejavnosti nujne pomoči izvaja prek nevladnih organizacij, se merila v zvezi s finančnimi in operativnimi zmogljivostmi štejejo za izpolnjena, kadar obstaja veljavni okvirni partnerski sporazum med zadevno organizacijo in Komisijo v skladu z Uredbo (ES) št. 1257/96.

5. Nujna pomoč na podlagi te uredbe se lahko odobri v kateri koli od naslednjih oblik:

(a) skupno javno naročanje z državami članicami, kot je navedeno v členu 165(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, v skladu s katerim lahko države članice v celoti kupijo, najamejo ali zakupijo zmogljivosti, pridobljene v okviru skupnega javnega naročila,

(b) javno naročanje s strani Komisije v imenu držav članic na podlagi sporazuma med Komisijo in državami članicami,

(c) javno naročanje s strani Komisije v vlogi trgovca na debelo, ki kupuje, skladišči, prodaja naprej ali daruje zaloge in storitve, vključno z najemi, državam članicam ali partnerskim organizacijam, ki jih Komisija izbere.

6. V primeru postopka javnega naročanja iz odstavka 5(b) se naknadne pogodbe sklenejo na katerega koli od naslednjih načinov:

(a) s strani Komisije, pri čemer se storitve ali blago opravijo ali dostavijo državam članicam ali partnerskim organizacijam, ki jih izbere Komisija;

(b) s strani sodelujočih držav članic, pri čemer te neposredno kupijo, najamejo ali zakupijo zmogljivosti, ki jih je zanje nabavila Komisija v okviru javnega naročila.

7. V primeru postopkov javnega naročanja iz odstavka 5(b) in (c) Komisija pri svojih javnih naročilih upošteva pravila iz Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.“

(2)V členu 5 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1. Financiranje Unije lahko krije vse neposredne stroške, potrebne za izvajanje upravičenih ukrepov iz člena 3, vključno z nakupom, pripravo, zbiranjem, prevozom, skladiščenjem in distribucijo blaga in storitev v okviru navedenih ukrepov, ter naložbene stroške ukrepov ali projektov, ki so neposredno povezani z uresničevanjem ciljev nujne pomoči, aktivirane v skladu s to uredbo. “

„2. Posredni stroški partnerskih organizacij se lahko prav tako krijejo v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046. “

(3)Doda se naslednja Priloga 1:

„PRILOGA 1

Upravičeni ukrepi

V primeru pandemij z obsežnimi učinki se lahko financirajo naslednji ukrepi:

(a) začasno povečanje zdravstvenega osebja, izmenjava zdravstvenih delavcev, gostovanje tujih bolnikov ali druga oblika vzajemne podpore,

(b) vzpostavitev prostorov za začasno zdravstveno varstvo in začasno razširitev obstoječih prostorov za zdravstveno varstvo, da se razbremenijo obstoječe strukture in povečajo splošne zmogljivosti zdravstvenega varstva,

(c) dejavnosti za podporo upravljanja obsežne uporabe medicinskih preiskav in za pripravo potrebnih strategij in protokolov za znanstveno testiranje,

(d) vzpostavitev začasnih karantenskih objektov in drugih ustreznih ukrepov na mejah Unije,

(e) razvoj, proizvodnja ali nakup in distribucija medicinskih proizvodov,

(f) povečanje in preoblikovanje proizvodnih zmogljivosti za medicinske proizvode iz točke (e) za odpravo pomanjkanja zalog,

(g) vzdrževanje zalog medicinskih proizvodov iz točke (e) in njihovo odlaganje,

(h) ukrepi za podporo ukrepom, potrebnim za pridobitev odobritve za uporabo medicinskih proizvodov iz točke (e), če je to potrebno,

(j) ukrepi za razvoj ustreznih metod za spremljanje razvoja epidemije in rezultatov ukrepov, ki se izvajajo za odpravljanje epidemije,

(k) organizacija ad hoc kliničnih preskusov morebitnih oblik zdravljenja ali diagnostičnih metod v skladu s standardi za preskuse, dogovorjenimi na ravni Unije,

(l) znanstveno potrjevanje medicinskih proizvodov, vključno z morebitnimi novimi metodami testiranja.

Zgoraj navedeni seznam ni izčrpen.“

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3.Vrsta predloga/pobude

1.4.Cilji

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

1.7.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 7  

1.3.Vrsta predloga/pobude

X Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 8 . 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

1.4.2.Specifični cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

X Časovno omejen predlog: 

–v veljavi od datuma sprejetja za obdobje 24 mesecev (v nadaljnjem besedilu: obdobje aktivacije); obdobje izvajanja ukrepov, ki prejmejo finančno podporo v skladu z Uredbo (EU) 2016/369 v okviru te aktivacije, se lahko konča po koncu obdobja aktivacije, če se to obdobje izvajanja ne konča več kot 24 mesecev po koncu obdobja aktivacije,

–finančne posledice: leta 2020 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2020 in 2023 za odobritve plačil.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 9

X Neposredno upravljanje – Komisija:

–X z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

X Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–X mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

–X subjektom javnega prava,

–X subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.Ugotovljena tveganja

2.2.2.Podatki o vzpostavljenem sistemu notranjih kontrol

2.2.3.Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

·Nove proračunske vrstice se ne zahtevajo.

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–X    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.Povzetek

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–X    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–X    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov v proračunu.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

–◻    Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

–X    Predlog/pobuda zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov ali revizijo večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

–X V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb 18 .

–◻    V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–X    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻    za lastna sredstva,

–◻    za razne prihodke.

(1)    Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013, Uredbe (EU) št. 1301/2013 in Uredbe (EU) št. 508/2014 glede posebnih ukrepov za mobilizacijo naložb v zdravstvenih sistemih držav članic in v drugih sektorjih njihovih gospodarstev v odziv na izbruh COVID-19 [naložbena pobuda v odziv na koronavirus] z dne 13. marca 2020 (COM(2020) 113 final).

(2)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropski investicijski banki in Euroskupini: Usklajen gospodarski odziv na izbruh virusa COVID-19, 13. marec 2020 (COM(2020) 112 final).

(3)    Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 za zagotovitev finančne pomoči državam članicam in državam, ki se pogajajo o pristopu k Uniji, na katere močno vplivajo izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju, 13. marec 2020 (COM(2020) 114 final).

(4)    Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 347, 20.12.2013, str. 924).

(5)    Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(6)    Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(7)    ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

(8)    Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(9)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html

(10)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(11)    EFTA: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(12)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(13)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(14)    Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji …“.

(15)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(16)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(17)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(18)    Člen 4(2) Uredbe Sveta 2016/369 določa, da lahko javni ali zasebni donatorji prispevajo k instrumentu za zagotavljanje nujne pomoči. Če bodo taki prispevki na voljo, bodo predstavljali zunanje namenske prejemke v skladu z navedeno določbo in členom 21(5) finančne uredbe.