52020PC0139

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 2.4.2020

COM(2020) 139 final

2020/0057(NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o vzpostavitvi evropskega instrumenta za začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (instrument SURE) po izbruhu COVID-19

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Evropska unija vse od prvih primerov okužbe s COVID-19 neumorno podpira države članice in njihove državljane pri reševanju nastale krize. Komisija je aktivirala splošni sistem za hitro opozarjanje (ARGUS) za krizno usklajevanje in odbor za krizno usklajevanje se redno sestaja, da usklajuje ukrepe vseh ustreznih oddelkov in služb Komisije ter agencij EU. Komisija je ustanovila tudi skupino za usklajevanje odzivanja na politični ravni, ki jo sestavlja pet komisark in komisarjev, pristojnih za področja politike, ki jih ta kriza najbolj zadeva. Komisija je po videokonferencah voditeljev EU o odzivu na izbruh COVID-19, ki so potekale 10., 17., in 26. marca 2020, na vseh področjih še okrepila svoj odziv na izbruh COVID-19. V zvezi s tem je 13. marca 2020 objavila sporočilo Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropski investicijski banki in Euroskupini o usklajenem gospodarskem odzivu na izbruh COVID-19. Na gospodarskem področju je predlagala naložbeno pobudo v odziv na koronavirus, da bi se omogočila prožna uporaba strukturnih skladov EU za odziv na hitro nastajajoče potrebe v najbolj izpostavljenih sektorjih, kot so zdravstvo, MSP in trg dela, ter zagotovila pomoč najbolj prizadetim območjem v državah članicah in njihovim državljanom. Ta predlog je bil medtem sprejet in je začel veljati 30. marca. Komisija je sprejela začasni okvir za državno pomoč, da bi lahko države članice v celoti izkoristile prilagodljivost, predvideno s pravili o državni pomoči, za podporo svojim gospodarstvom. Poleg tega je pozvala Svet, naj zagotovi, da bodo institucije Unije aktivirale splošno odstopno klavzulo Pakta za stabilnost in rast ter jo uporabile kot del strategije Unije za hiter, odločen in usklajen fiskalni odziv na pandemijo COVID-19.

Kriza, s katero se soočamo zaradi pandemije COVID-19, ima zelo veliko človeško razsežnost in zelo negativen socialno-ekonomski učinek. Zato je bistveno, da Unija in njene države članice v duhu solidarnosti odločno in kolektivno ukrepajo, da bi omejile širjenje virusa, pomagale obolelim ter ublažile gospodarske posledice in negativne socialne učinke. V okviru tega skupnega usklajenega odziva je bil sprejet tudi predlog Komisije, da se razširi področje uporabe Solidarnostnega sklada EU, da bi zajemalo izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju, in opredelijo posebne dejavnosti, upravičene do financiranja, kar je še okrepilo solidarnost Unije z državami članicami, ki se soočajo z izrednimi razmerami.

Kot je bilo napovedano v sporočilu z dne 13. marca 2020, je Unija, kjer je to mogoče, pripravljena podpreti države članice tudi pri ublažitvi učinka na zaposlenost za posameznike ter za najbolj prizadete sektorje. Nov instrument za začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (Support to mitigate Unemployment Risks in an Emergency – v nadaljnjem besedilu: instrument SURE), ki je bil predlagan Svetu, je dodaten začasen instrument, ki omogoča finančno pomoč Unije v višini do 100 milijard EUR v obliki posojil Unije prizadetim državam članicam. Pogojna obveznost, ki izhaja iz teh posojil Unije, bo postala združljiva z omejitvami proračuna EU prek jamstev držav članic za proračun Unije, ki predstavljajo 25 % odobrenih posojil, ki jih vsaka država članica zagotovi v skladu s svojim deležem v skupnem bruto nacionalnem dohodku Unije. Instrument SURE bo zagotavljal dodatno finančno pomoč poleg nacionalnih ukrepov in redne podpore v obliki nepovratnih sredstev za podobne namene v okviru Evropskega socialnega sklada.

Instrument SURE bi moral biti na voljo državam članicam, ki morajo mobilizirati znatna finančna sredstva za odpravljanje negativnih gospodarskih in socialnih posledic izbruha COVID-19 na svojem ozemlju. Njegova vzpostavitev je dodaten konkreten izraz solidarnosti Unije, pri čemer se države članice strinjajo, da si bodo prek Unije medsebojno pomagale z zagotavljanjem dodatnih finančnih sredstev v obliki posojil. Instrument SURE bo zagotavljal finančno pomoč državam članicam pri obravnavanju nenadnega povečanja javnofinančnih odhodkov za ohranjanje delovnih mest. Zlasti bo deloval kot druga raven zaščite, pri čemer bo podpiral sheme skrajšanega delovnega časa in podobne ukrepe, da bi državam članicam pomagal zaščititi delovna mesta in s tem zaposlene in samozaposlene pred tveganjem za brezposelnost in izgubo dohodka. Sheme skrajšanega delovnega časa so javni programi, ki podjetjem v gospodarskih težavah omogočajo, da začasno zmanjšajo število delovnih ur, njihovim zaposlenim pa zagotavljajo dohodkovno podporo za neopravljene ure. Podobne sheme obstajajo tudi za nadomestitev dohodka za samozaposlene v izrednih razmerah. Pogoje za določitev, kdaj lahko država članica izkoristi podporo v okviru tega instrumenta, bi bilo treba določiti glede na nenadno znatno povečanje dejanskih in morda tudi načrtovanih javnofinančnih odhodkov za ohranjanje zaposlenosti zaradi izbruha COVID-19, pri čemer bi morali biti ti odhodki neposredno povezani z uvajanjem ali razširitvijo oziroma podaljšanjem shem skrajšanega delovnega časa in drugih podobnih ukrepov, sprejetih v odziv na izbruh.

Instrument SURE bo v obliki sheme dajanja posojil, podprt pa bo s sistemom jamstev držav članic. Ta sistem bo Uniji omogočil, da:

(1)poveča obseg posojil, ki jih lahko zagotovi instrument SURE državam članicam, ki v njegovem okviru zaprosijo za finančno pomoč, ter

(2)zagotovi, da je pogojna obveznost Unije, ki izhaja iz instrumenta, združljiva z omejitvami proračuna Unije.

Da bi pristop služil svojemu namenu, morajo države članice Uniji zagotoviti verodostojna in nepreklicna jamstva na vpoklic v skladu s svojimi deleži v skupnem bruto nacionalnem dohodku Unije. Sistem jamstev bo preprečil potrebo po vnaprejšnjih gotovinskih prispevkih držav članic, hkrati pa bo zagotovil izboljšanje kreditne kakovosti, ki je potrebna za zagotavljanje visoke bonitetne ocene in zaščito sredstev iz proračuna Unije.

Poleg jamstev držav članic okvir vključuje tudi druge zaščitne ukrepe za zagotavljanje finančne trdnosti sheme, in sicer:

·strog in konservativen pristop k finančnemu upravljanju;

·oblikovanje portfelja posojil, ki omejuje tveganje koncentracije, letno izpostavljenost in prekomerno izpostavljenost posameznim državam članicam, hkrati pa zagotavlja zadostna sredstva za države članice, ki najbolj potrebujejo pomoč, ter

·možnosti obnovitve dolga.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Ta predlog dopolnjuje drug instrument prava Unije za zagotavljanje podpore državam članicam v izrednih razmerah, in sicer Uredbo Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Uredba (ES) št. 2012/2002). Uredba (EU) 2020/461 Evropskega parlamenta in Sveta, ki spreminja navedeni instrument, da bi se razširilo njegovo področje uporabe na izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju in opredelile posebne dejavnosti, upravičene do financiranja, je bila sprejeta 30. marca.

Medtem ko je Solidarnostni sklad EU stalen instrument, bi bil instrument SURE začasen. Geografsko področje uporabe je prav tako različno, saj je instrument SURE omejen na države članice in ne zajema držav, ki se pogajajo o pristopu k Uniji. Tematsko področje uporabe obeh instrumentov pa je enako, saj obravnavata večje krize, ki so posledica nevarnosti za javno zdravje, pri čemer se lahko Solidarnostni sklad EU uporablja trajno, medtem ko je instrument SURE omejen na izbruh COVID-19. Še ena razlika je ta, da Solidarnostni sklad EU temelji na nepovratnih sredstvih in omogoča predplačila, medtem ko instrument SURE temelji na posojilih.

Mobilizacija finančne pomoči Unije v okviru instrumenta SURE bi bila možna na podlagi predloga Komisije Svetu. Zadevna država članica bi morala zaprositi za podporo. Preden Svet odobri finančno pomoč v okviru instrumenta SURE, bi se morala Komisija posvetovati z zadevno državo članico, da bi ocenila obseg (dejanskega ali pričakovanega) nenadnega znatnega povečanja javnofinančnih odhodkov na področju varstva zaposlenosti. Ob prošnji za podporo bi morala država članica predložiti dokaze za to nenadno znatno povečanje dejanskih in morda tudi načrtovanih odhodkov. Če so pogoji tega instrumenta izpolnjeni, Svet s kvalificirano večino sprejme izvedbeni sklep, s katerim odobri finančno pomoč. Komisija in država članica upravičenka skleneta sporazum o izvajanju. Pomembni ukrepi pri proučitvi nenadnega povečanja odhodkov so še vedno omejeni na nujne ukrepe v primeru splošne nevarnosti na področju varstva zaposlenosti zaradi izbruha COVID-19. Odobrena posojila bodo državam članicam pomagala financirati povečane javnofinančne odhodke za sheme skrajšanega delovnega časa in podobne ukrepe ter zaščititi delovna mesta in s tem zaposlene in samozaposlene pred tveganjem za brezposelnost.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Predlog je del vrste ukrepov, razvitih v odziv na trenutno pandemijo COVID-19, kot je „naložbena pobuda v odziv na koronavirus“, in dopolnjuje druge instrumente, ki podpirajo zaposlovanje, kot sta Evropski socialni sklad in Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) / InvestEU. Temelji na metodi, ki jo je Unija v pretekli finančni krizi uporabila za evropski mehanizem za finančno stabilizacijo (EFSM), da bi kratkoročno zagotovila finančno pomoč državam članicam, ki so bile v težavah ali so jim grozile težave zaradi izjemnega dogodka, nad katerim niso imele nikakršnega nadzora, in na novem okviru za upravljanje pogojnih obveznosti, predvidenem v finančni uredbi iz leta 2018. Ta posebni instrument, ki z najemanjem in dajanjem posojil podpira države članice v času izbruha COVID-19, bi lahko države članice uporabile zlasti kot drugo raven zaščite za financiranje shem skrajšanega delovnega časa in podobnih ukrepov ter za zaščito delovnih mest in s tem zaposlenih in samozaposlenih pred tveganjem za brezposelnost.

Ta začasni instrument bi bilo treba obravnavati kot nujno operacionalizacijo evropskega sistema pozavarovanja za primer brezposelnosti v kriznih razmerah zaradi COVID-19, ki ne posega v morebitno poznejšo vzpostavitev stalnega instrumenta na drugi pravni podlagi v PDEU.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Pravna podlaga tega instrumenta je člen 122 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Instrument temelji na odstavkih (1) in (2) navedenega člena.

Izbruh COVID-19 je nenaden in izreden dogodek, ki vključuje obsežen in moteč vpliv na gospodarske sisteme držav članic ter zahteva kolektiven odziv v duhu solidarnosti. Vzpostavitev sistema jamstev, ki temelji na prostovoljnih prispevkih držav članic Uniji in podpira finančno pomoč v okviru instrumenta SURE, temelji na členu 122(1) PDEU. To posredovanje bi v duhu solidarnosti odražalo odziv držav članic z ukrepi, ki ustrezajo novim gospodarskim razmeram, ki so posledica izbruha COVID-19. Zato je upravičeno, da shema jamstev, ki podpira instrument SURE, temelji na členu 122(1) PDEU.

Organizacija in upravljanje sheme posojil temeljita na členu 122(2) PDEU, ki Svetu omogoča, da na predlog Komisije pod določenimi pogoji začasno in priložnostno dodeli finančno pomoč Unije državi članici, ki je v težavah ali ji zaradi naravnih nesreč ali izjemnih okoliščin, nad katerimi nima nikakršnega nadzora, resno grozijo hude težave. Ta pravna podlaga bi podpirala dajanje posojil v okviru instrumenta SURE.

Člen 122(2) PDEU je bil enkrat že uporabljen. Med finančno krizo je bil ta člen pravna podlaga za vzpostavitev začasnega evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo, da bi se zagotovila pomoč državam članicam, ki so v celoti ali delno izgubile dostop do trga zaradi znatnega poslabšanja stroškov izposojanja. Unija je uporabila navedeni instrument za posojila Irski in Portugalski ter za premostitveno financiranje Grčije.

Člen 122(2) PDEU se lahko uporabi za vse vrste izrednih kriznih dogodkov in ni omejen le na finančne krize ali krize finančne stabilnosti. Svet ima široko diskrecijsko pravico pri oceni, ali so pogoji te pravne podlage izpolnjeni. Prav gotovo so izpolnjeni v primeru držav članic, ki so jih velika nevarnost za javno zdravje zaradi izbruha COVID-19 ter gospodarske in socialne posledice najbolj prizadele.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Namen predloga je z zagotavljanjem finančne pomoči Unije v obliki začasnih posojil podpreti države članice, ki se soočajo z resnimi gospodarskimi motnjami zaradi izrednih razmer, ki so posledica izbruha COVID-19, ter s tem izraziti evropsko solidarnost z močno prizadetimi državami članicami. Taka finančna pomoč kot druga raven zaščite začasno podpira povečane javnofinančne odhodke držav članic za sheme skrajšanega delovnega časa in podobne ukrepe ter ščiti delovna mesta in s tem zaposlene in samozaposlene pred tveganjem za brezposelnost in izgubo dohodka.

Taka podpora bi pomagala prizadetemu prebivalstvu, prispevala k hitri povrnitvi normalnih življenjskih razmer v prizadetih regijah in ublažila neposreden socialno-ekonomski učinek trenutne krize zaradi COVID-19.

•Sorazmernost

Predlog upošteva načelo sorazmernosti. Ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev instrumenta.

•Izbira instrumenta

Ta akt je v obliki uredbe, saj vzpostavlja nov poseben in začasen instrument, ki bi ga lahko uporabila katera koli država članica ter mora biti v celoti zavezujoč in se neposredno uporabljati v vseh državah članicah. Uredba Sveta o finančni pomoči državam članicam na podlagi člena 122(2) PDEU je bila v preteklosti že uporabljena, in sicer za vzpostavitev postopkov in praks za pripravo in oceno prošenj zadevnih držav članic ter za hitro in učinkovito zagotovitev finančne pomoči med finančno krizo. Uredba zagotavlja, da se poznejši izvedbeni sklepi Sveta o finančni pomoči državam članicam sprejmejo v ustreznem in doslednem okviru. Uredba, ki se uporablja za vse države članice, je tudi najprimernejši pravni instrument za organizacijo sheme jamstev, ki podpira dajanje posojil v okviru instrumenta SURE, saj shema temelji na prostovoljnih prispevkih vseh držav članic.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Zaradi nujne čimprejšnje priprave predloga, da bi ga Svet lahko pravočasno sprejel, posvetovanja z zainteresiranimi stranmi ni bilo mogoče izvesti.

•Ocena učinka

Zaradi nujne čimprejšnje priprave predloga ni bila opravljena nobena ocena učinka.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Komisija bi morala imeti možnost najema posojil na finančnih trgih z namenom nadaljnjega dajanja posojil državi članici, ki zaprosi za finančno pomoč v okviru instrumenta SURE.

Instrument SURE bo v obliki sheme dajanja posojil v višini do 100 milijard EUR, podprt pa bo s sistemom jamstev držav članic. Ta sistem bo Uniji omogočil, da:

(1)poveča obseg posojil, ki jih lahko zagotovi instrument SURE državam članicam, ki v njegovem okviru zaprosijo za finančno pomoč, ter

(2)zagotovi, da je pogojna obveznost Unije, ki izhaja iz instrumenta, združljiva z omejitvami proračuna Unije.

Da bi pristop služil svojemu namenu, morajo države članice Uniji zagotoviti verodostojna in nepreklicna jamstva na vpoklic v skladu s svojimi deleži v skupnem bruto nacionalnem dohodku Unije. Sistem jamstev bo preprečil potrebo po vnaprejšnjih gotovinskih prispevkih (vplačanem kapitalu) držav članic, hkrati pa bo zagotovil izboljšanje kreditne kakovosti, ki je potrebna za zagotavljanje visoke bonitetne ocene in zaščito sredstev Unije.

Poleg jamstev držav članic okvir vključuje tudi druge zaščitne ukrepe za zagotavljanje finančne trdnosti sheme, in sicer:

·strog in konservativen pristop k finančnemu upravljanju;

·možnosti obnovitve dolga.

5.DRUGI ELEMENTI

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Člen 1 predlagane uredbe Sveta določa vzpostavitev evropskega instrumenta za začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (instrument SURE) po izbruhu COVID-19. Ta instrument bi bil glede na pravno podlago priložnosten in začasen. Zagotavljal bi finančno pomoč na podlagi člena 220 finančne uredbe v podporo državam članicam, ki se soočajo z resnimi gospodarskimi motnjami zaradi izjemnih okoliščin, ki so posledica izbruha COVID-19.

Člen 2 predlagane uredbe poudarja dopolnilno naravo instrumenta SURE. Slednji bi moral dopolnjevati prizadevanja držav članic na nacionalni ravni ter kriti del znatnega in nenadnega povečanja javnofinančnih odhodkov držav članic zaradi njihovih prizadevanj za odpravo neposrednih negativnih posledic krize zaradi COVID-19. Uporaba instrumenta SURE ne preprečuje uporabe drugih ustreznih instrumentov EU, ki se nanašajo na posebne vidike velikih nevarnosti za javno zdravje, in instrumentov finančne podpore, kot je na primer Solidarnostni sklad EU.

Člen 3 predlagane uredbe določa pogoje za uporabo instrumenta. Države članice lahko zaprosijo za finančno pomoč v primeru nenadnega in znatnega povečanja dejanskih in morda tudi načrtovanih javnofinančnih odhodkov na področju zaposlovanja zaradi nacionalnih odzivov na izbruh COVID-19. Podpora v okviru instrumenta SURE bi morala zlasti ublažiti povečano finančno breme držav članic zaradi shem skrajšanega delovnega časa in podobnih ukrepov, ki pomagajo zaščititi delovna mesta in s tem zaposlene in samozaposlene pred tveganjem za brezposelnost in izgubo dohodka.

Člen 4 predlagane uredbe določa, da bo finančna pomoč v okviru predlaganega instrumenta SURE v obliki posojil, odobrenih zadevni državi članici. Poleg tega pooblašča Komisijo, da najema posojila na finančnih trgih z namenom nadaljnjega dajanja posojil zadevni državi članici.

Člen 5 predlagane uredbe določa najvišji znesek finančne pomoči Unije, ki se lahko zagotovi v okviru instrumenta SURE. Ta znaša največ 100 milijard EUR.

Člen 6 predlagane uredbe določa postopek za hitro odobritev finančne pomoči državam članicam. Po prošnji države članice bi se Komisija z njo posvetovala in preverila obseg povečanja javnofinančnih odhodkov, ki so neposredno povezani z uvajanjem ali razširitvijo oziroma podaljšanjem shem skrajšanega delovnega časa in podobnih ukrepov, zlasti za samozaposlene. Tako posvetovanje bi Komisiji tudi pomagalo ustrezno oceniti pogoje posojila. Določiti bi bilo treba elemente, kot so znesek posojila, največja povprečna zapadlost posojila, formula za izračun cene posojila, obdobje razpoložljivosti podpore in tehnične podrobnosti izvajanja.

Členi 7 do 10 predlagane uredbe vsebujejo postopkovna pravila o izplačilu in izvajanju podpore v obliki posojil v okviru instrumenta SURE. Navedeni členi urejajo zlasti pravila o izplačilu, najemanju in dajanju posojil, pravila skrbnega in varnega poslovanja, ki se uporabljajo za portfelj posojil v okviru instrumenta, ter upravljanje posojil.

Člen 11 predlagane uredbe ureja mehanizem financiranja v okviru instrumenta. Dajanje posojil državam članicam v okviru instrumenta bo podprto s sistemom prostovoljnih jamstev, ki jih države članice zagotovijo Uniji. Ta sistem bo Uniji omogočil, da razširi obseg finančne pomoči s posojili, ki bi se lahko zagotovila državam članicam v okviru instrumenta SURE. Zagotovljena jamstva za Unijo bi morala biti nepreklicna, brezpogojna in na zahtevo, določiti pa bi jih bilo treba v sporazumu med Komisijo in državami članicami. Taki prispevki bi pomenili zunanje namenske prejemke.

Člen 12 predlagane uredbe določa pravilo glede razpoložljivosti instrumenta. Finančna pomoč Unije v okviru instrumenta SURE bo na voljo šele, ko bodo vse države članice Uniji odobrile jamstva za Unijo.

Člena 13 in 14 predlagane uredbe določata pravila o kontroli, revizijah in poročanju.

Člen 15 predlagane uredbe pojasnjuje, da se instrument ne bo uporabljal za Združeno kraljestvo, saj je v skladu s členom 143(1) Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo 1 odgovornost Združenega kraljestva za njen delež pogojnih obveznosti Unije omejena na tiste pogojne obveznosti, ki izhajajo iz finančnih operacij, ki jih je Unija prevzela pred datumom izstopa Združenega kraljestva iz Unije. Vsaka pogojna obveznost Unije, ki bi izhajala iz finančne pomoči na podlagi te uredbe, bi bila poznejša od datuma izstopa Združenega kraljestva iz Unije. Zato Združeno kraljestvo ne bi smelo sodelovati pri finančni pomoči v skladu s to uredbo.

2020/0057 (NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o vzpostavitvi evropskega instrumenta za začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (instrument SURE) po izbruhu COVID-19

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 122 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Člen 122(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) omogoča Svetu, da na predlog Komisije in v duhu solidarnosti med državami članicami odloči o ukrepih, ki so ustrezni za odziv na socialno-ekonomske razmere po izbruhu COVID-19.

(2)Člen 122(2) PDEU Svetu omogoča, da državi članici, ki je zaradi izjemnih okoliščin, nad katerimi nima nikakršnega nadzora, v težavah ali ji resno grozijo hude težave, odobri finančno pomoč Unije.

(3)Koronavirus 2 hudega akutnega respiratornega sindroma (SARS-CoV-2), ki povzroča koronavirusno bolezen, ki jo je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) poimenovala COVID-19, je nov sev koronavirusa, ki prej pri ljudeh ni bil ugotovljen. Svetovni izbruh te bolezni se hitro razvija, SZO pa ga je razglasila za pandemijo. Od začetka izbruha v Uniji do 30. marca 2020 je bilo v državah članicah sporočenih 334 396 primerov okužbe in 22 209 smrti.

(4)Države članice so izvedle izredne ukrepe, da bi omejile izbruh COVID-19 in njegov vpliv. Verjetnost nadaljnjega prenosa COVID-19 v Uniji se šteje za visoko. Poleg vplivov na javno zdravje z znatnimi smrtnimi žrtvami imajo izbruhi COVID-19 zelo velik in moteč vpliv na gospodarske sisteme držav članic, poleg tega pa povzročajo tudi socialne motnje in povečujejo javnofinančne odhodke v vse več državah članicah.

(5)Te izjemne razmere, nad katerimi države članice nimajo nadzora in ki so imobilizirale znaten del njihove delovne sile, so privedle do nenadnega in znatnega povečanja javnofinančnih odhodkov držav članic za sheme skrajšanega delovnega časa za zaposlene in podobne ukrepe zlasti za samozaposlene. Državam članicam je treba omogočiti, da se odzovejo na to nenadno in močno povečanje javnofinančnih odhodkov, dokler izbruh COVID-19 in njegov vpliv na delovno silo ne bosta pod nadzorom.

(6)Vzpostavitev evropskega instrumenta za začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah po izbruhu COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: instrument SURE) naj bi Uniji omogočila usklajeno, hitro in učinkovito odzivanje na krizo na trgu dela v duhu solidarnosti med državami članicami, s čimer bi se zmanjšal vpliv na zaposlenost za posameznike in najbolj prizadete gospodarske sektorje ter ublažili neposredni učinki teh izjemnih razmer na javnofinančne odhodke držav članic.

(7)V skladu s členom 220 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta 2 je lahko finančna pomoč Unije državam članicam v obliki posojil. Ta posojila bi bilo treba zagotoviti državam članicam, v katerih je izbruh COVID-19 povzročil nenadno in znatno povečanje dejanskih in morda tudi načrtovanih javnofinančnih odhodkov zaradi nacionalnih ukrepov, sprejetih od 1. februarja 2020. Ta datum zagotavlja enako obravnavo vseh držav članic in omogoča kritje njihovih dejanskih in morda tudi načrtovanih povečanj porabe v zvezi z učinki na trge dela držav članic, ne glede na to, kdaj je v posamezni državi članici prišlo do izbruha COVID-19. Nacionalni ukrepi, sprejeti od tega datuma, bi morali biti neposredno povezani z uvajanjem ali razširitvijo oziroma podaljšanjem shem skrajšanega delovnega časa in podobnih ukrepov, tudi za samozaposlene. Sheme skrajšanega delovnega časa so javni programi, ki v določenih okoliščinah omogočajo podjetjem, ki se soočajo z gospodarskimi težavami, da začasno zmanjšajo število delovnih ur, ki jih opravljajo njihovi zaposleni, ti pa za neopravljene ure prejmejo javnofinančno dohodkovno podporo. Podobne sheme obstajajo tudi za nadomestitev dohodka za samozaposlene. Država članica, ki zaprosi za finančno pomoč, bi morala predložiti dokaze o nenadnem in znatnem povečanju dejanskih in morda tudi načrtovanih odhodkov za sheme skrajšanega delovnega časa ali podobne ukrepe.

(8)Da bi se prizadetim državam članicam zagotovila zadostna finančna sredstva za obvladovanje posledic izbruha COVID-19 na njihovih trgih dela, bi morale biti dejavnosti Unije v zvezi z najemanjem in dajanjem posojil v okviru instrumenta SURE dovolj obsežne. Posojila, ki jih izda Unija, bi bilo zato treba financirati z uporabo mednarodnih kapitalskih trgov.

(9)Izbruh COVID-19 ima zelo velik in moteč vpliv na gospodarske sisteme držav članic. Zato so potrebni skupni prispevki držav članic v obliki jamstev, ki bodo podprla posojila iz proračuna Unije. Ta jamstva so potrebna, da bi lahko Unija odobrila zadostna posojila državam članicam za politike trga dela, ki so pod največjim pritiskom. Da bi se zagotovila skladnost pogojne obveznosti, ki izhaja iz teh posojil, ki jih Unija odobri v okviru instrumenta SURE, z veljavnim večletnim finančnim okvirom in zgornjimi mejami lastnih sredstev, bi morala biti jamstva, ki jih zagotovijo države članice, nepreklicna, brezpogojna in na zahtevo, trdnost sistema pa bi bilo treba okrepiti z dodatnimi zaščitnimi ukrepi.

(10)Dodatni zaščitni ukrepi za okrepitev trdnosti sistema bi morali zajemati konservativno finančno upravljanje, največjo letno izpostavljenost in zadostno razpršenost posojilnega portfelja.

(11)Posojila, odobrena v okviru tega instrumenta, pomenijo finančno pomoč v smislu člena 220 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. V skladu s členom 282(3)(g) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 se bo člen 220 za posojila, odobrena v okviru tega instrumenta, uporabljal od datuma začetka uporabe večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2020. Vendar je primerno, da se zahteve iz člena 220(5) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 uporabljajo za najemanje in dajanje posojil že od začetka veljavnosti te uredbe.

(12)Da bi pogojna obveznost, ki izhaja iz posojil, ki jih Unija odobri v okviru tega instrumenta, postala skladna z veljavnim večletnim finančnim okvirom in zgornjimi mejami lastnih sredstev, je treba določiti pravila skrbnega in varnega poslovanja, vključno z možnostjo obnovitve posojil, najetih v imenu Unije.

(13)Odločitve o odobritvi finančne pomoči Unije v skladu s to uredbo glede na svoje specifične finančne posledice zahtevajo uporabo izvedbenih pooblastil, ki bi jih bilo treba podeliti Svetu.

(14)Člen 143(1) Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo 3 omejuje odgovornost Združenega kraljestva za njen delež pogojnih obveznosti Unije na tiste pogojne obveznosti, ki izhajajo iz finančnih operacij, ki jih je Unija prevzela pred datumom izstopa Združenega kraljestva iz Unije. Vsaka pogojna obveznost Unije, ki bi izhajala iz finančne pomoči na podlagi te uredbe, bi bila poznejša od datuma izstopa Združenega kraljestva iz Unije. Zato Združeno kraljestvo ne bi smelo sodelovati pri finančni pomoči v skladu s to uredbo.

(15)Ker gre za začasen instrument v odziv na izbruh COVID-19, bi morala Komisija vsakih šest mesecev pregledati, ali izjemne okoliščine, ki povzročajo resne gospodarske motnje v državah članicah, še vedno obstajajo.

(16)Glede na vpliv izbruha COVID-19 in potrebo po nujnem odzivu na posledice tega izbruha bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vzpostavitev evropskega instrumenta za začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (v nadaljnjem besedilu: instrument)

1. Vzpostavi se evropski instrument za začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (instrument SURE) (v nadaljnjem besedilu: instrument), namenjen obvladovanju vpliva izbruha COVID-19 in njegovih socialno-ekonomskih posledic.

2. Ta uredba določa pogoje in postopke, ki Uniji omogočajo zagotavljanje finančne pomoči državi članici, ki se zaradi izbruha COVID-19 sooča z resno gospodarsko motnjo ali ji takšna motnja resno grozi, in sicer za financiranje dela s skrajšanim delovnim časom ali podobnih ukrepov za zaščito zaposlenih in samozaposlenih, da se tako zmanjša obseg brezposelnosti in izgube dohodka.

Člen 2

Dopolnilna narava instrumenta

Instrument dopolnjuje nacionalne ukrepe, ki jih sprejmejo prizadete države članice, in sicer tako, da zagotavlja finančno pomoč pri obvladovanju nenadnega in znatnega povečanja dejanskih in morda tudi načrtovanih javnofinančnih odhodkov, namenjenih ublažitvi neposrednih ekonomskih in negativnih socialnih učinkov izjemnih okoliščin, ki jih je povzročil izbruh COVID-19.

Člen 3

Pogoji za uporabo instrumenta

1. Država članica lahko zaprosi za finančno pomoč Unije, če so se njeni dejanski in morda tudi načrtovani javnofinančni odhodki od 1. februarja 2020 nenadno in znatno povečali zaradi sprejetja nacionalnih ukrepov, ki so neposredno povezani s shemami skrajšanega delovnega časa in podobnimi ukrepi za obravnavanje ekonomskih in negativnih socialnih učinkov izjemnih okoliščin, ki jih je povzročil izbruh COVID-19.

2. Države članice upravičenke uporabijo finančno pomoč Unije v okviru tega instrumenta za podporo nacionalnim shemam, ki podpirajo delo s skrajšanim delovnim časom, ali podobnim ukrepom.

Člen 4

Oblika finančne pomoči

Finančna pomoč iz člena 3 je v obliki posojila, odobrenega zadevni državi članici. V ta namen in v skladu z izvedbenim sklepom Sveta, sprejetim v skladu s členom 6(1), je Komisija pooblaščena, da na kapitalskih trgih ali od finančnih institucij najame posojilo v imenu Unije v najugodnejšem času, da tako optimizira stroške financiranja in ohrani svoj ugled izdajatelja Unije na teh trgih.

Člen 5

Najvišji znesek finančne pomoči

Najvišji znesek finančne pomoči iz člena 3 ne presega 100 000 000 000 EUR za vse države članice.

Člen 6

Postopek za prošnjo za finančno pomoč

1.Finančna pomoč iz člena 3 se na predlog Komisije zagotovi s sklepom, ki ga sprejme Svet z izvedbenim aktom.

2.Preden Komisija predloži predlog Svetu, se brez nepotrebnega odlašanja posvetuje z zadevno državo članico, da bi preverila nenadno in znatno povečanje dejanskih in morda tudi načrtovanih odhodkov, neposredno povezanih s shemami skrajšanega delovnega časa in podobnimi ukrepi, povezanimi z izjemnimi okoliščinami, ki jih je povzročil izbruh COVID-19, v državi članici, ki zaprosi za podporo. V ta namen zadevna država članica Komisiji predloži ustrezne dokaze. Poleg tega Komisija preveri izpolnjevanje pravil skrbnega in varnega poslovanja iz člena 9.

3.Sklep o zagotovitvi finančne pomoči iz člena 3 vsebuje:

(a)znesek posojila, največjo povprečno zapadlost posojila, formulo za izračun cene posojila, največje število obrokov, obdobje razpoložljivosti posojila ter druga podrobna pravila, potrebna za odobritev finančne pomoči;

(b)oceno, ali država članica izpolnjuje pogoje iz člena 3;

(c)opis nacionalnih shem skrajšanega delovnega časa ali podobnih ukrepov, ki se lahko financirajo.

Člen 7
Odplačevanje posojila

Posojilo iz člena 6(3) se odplačuje obročno.

Člen 8
Najemanje in dajanje posojil

1.Posli najemanja in dajanja posojil iz člena 4 se izvajajo v eurih.

2.Značilnosti posojila iz člena 6(3)(a) se določijo v sporazumu o posojilu, ki ga skleneta država članica upravičenka in Komisija. Navedeni sporazum vsebuje določbe iz člena 220(5) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

3.Na prošnjo države članice upravičenke in kadar okoliščine dovoljujejo ugodnejšo obrestno mero posojil, lahko Komisija refinancira vsa ali del svojih prvotnih posojil ali prestrukturira ustrezne finančne pogoje.

4.Ekonomsko-finančni odbor je redno obveščen o refinanciranju ali prestrukturiranju iz odstavka 3.

Člen 9
Pravila skrbnega in varnega poslovanja, ki se uporabljajo za portfelj posojil

1.Delež posojil, odobrenih trem državam članicam, ki predstavljajo največji delež odobrenih posojil, ne presega 60 % zneska iz člena 5.

2.Zneski, ki jih dolguje Unija v danem letu, ne presegajo 10 % zneska iz člena 5.

3.Če država članica delno ali v celoti ne vrne posojila, lahko Komisija obnovi povezana posojila, najeta v imenu Unije.

Člen 10
Upravljanje posojil

1.Komisija določi potrebne ureditve za upravljanje posojil skupaj z ECB.

2.Država članica upravičenka pri svoji nacionalni centralni banki odpre poseben račun za upravljanje prejete finančne pomoči. Poleg tega glavnico in zapadle obresti za posojilo prenese na račun Unije pri ECB 20 delovnih dni TARGET2 pred ustreznim rokom za plačilo.

Člen 11
Prispevki držav članic v obliki jamstev

1.Države članice lahko prispevajo k instrumentu tako, da posredno jamčijo za tveganje, ki ga nosi Unija.

2.Prispevki držav članic se zagotovijo v obliki nepreklicnih in brezpogojnih jamstev na zahtevo.

Komisija z državo članico, ki prispeva k instrumentu, sklene sporazum o nepreklicnih in brezpogojnih jamstvih na zahtevo. V sporazumu so določeni pogoji glede plačila.

3.Zahtevki za unovčitev jamstev, ki jih zagotovijo države članice, se izvršijo po načelu enakovrednosti (pari passu). Če država članica zahtevka po unovčitvi jamstva ne izvrši pravočasno, ima Komisija pravico do dodatnih zahtevkov po unovčitvi jamstev, ki so jih zagotovile druge države članice, po načelu pari passu do skupne vrednosti prispevanih zneskov. Državam članicam se ti dodatni prispevki povrnejo iz izterjanih zneskov.

4.Prispevki iz odstavka 1 pomenijo zunanje namenske prejemke v smislu člena 21(5) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 za ta instrument.

Člen 12
Razpoložljivost instrumenta

1.Finančna pomoč iz člena 3 se zagotovi šele, ko so vse države članice prispevale v instrument s prispevki iz člena 11(1) v znesku, ki predstavlja vsaj 25 odstotkov zneska iz člena 5, pod pogojem, da relativni deleži prispevkov posameznih držav članic v skupnem znesku prispevkov držav članic ustrezajo relativnim deležem držav članic v skupnem bruto nacionalnem dohodku Unije, kot izhaja iz stolpca (1) tabele 3 v delu „A. Uvod in financiranje splošnega proračuna Unije“ v prihodkovnem delu proračuna za leto 2020, kot je določen v splošnem proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2020, kot je bil sprejet 27. novembra 2019 4 .

2.Komisija obvesti Svet, ko je instrument na voljo.

Člen 13
Kontrola in revizije

Sporazum iz člena 8(1) vsebuje potrebne določbe o kontroli in revizijah, kot določa člen 220(5) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

Člen 14
Poročanje

Komisija Evropskemu parlamentu, Ekonomsko-finančnemu odboru in Svetu v šestih mesecih po začetku veljavnosti te uredbe in šest mesecev po tem na podlagi člena 250 Uredbe (EU, Euratom 2018/1046) posreduje poročilo o uporabi finančne pomoči in nadaljevanju izjemnih okoliščin, ki upravičujejo uporabo te uredbe.

Člen 15
Uporaba

Ta uredba se ne uporablja za Združeno kraljestvo in v njem. Sklicevanja na države članice v tej uredbi se ne razumejo, kot da vključujejo Združeno kraljestvo.

Člen 16
Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1,1.Naslov predloga/pobude

1,2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1,3.Vrsta predloga/pobude

1,4.Cilji

1,5.Utemeljitev predloga/pobude

1,6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

1,7.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2,1.Pravila o spremljanju in poročanju

2,2.Upravljavski in kontrolni sistem

2,3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3,1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3,2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3,3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

Predlog uredbe Sveta o vzpostavitvi evropskega instrumenta za začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (instrument SURE) po izbruhu COVID-19

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 5

n. r.

1.3.Vrsta predloga/pobude

X Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 6 .

◻ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa.

◻ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

n. r.

Predlagana uredba je nujni ukrep, ki ga je Komisija predložila Svetu, da bi v duhu solidarnosti državam članicam zagotovila finančno pomoč Unije, da bi jim pomagala zaščititi zaposlenost s podporo shemam skrajšanega delovnega časa za zaposlene in podobnim ukrepom za samozaposlene po izbruhu COVID-19.

1.4.2.Specifični cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Specifični cilj št.

n. r.

Zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

n. r.

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Namen predlaganega instrumenta SURE je določiti pravila, ki bodo Uniji omogočila zagotavljanje finančne pomoči državi članici, ki se sooča z resno gospodarsko motnjo, ki jo je povzročila kriza COVID-19, oziroma ji takšna motnja resno grozi, in sicer za financiranje dela s skrajšanim delovnim časom ali podobnih ukrepov za zaščito zaposlenih in samozaposlenih oseb, s čimer se zmanjša brezposelnost.

Instrument SURE bo zlasti deloval kot druga raven zaščite, pri čemer bo podpiral sheme skrajšanega delovnega časa in podobne ukrepe, da bi državam članicam pomagal zaščititi delovna mesta in s tem zaposlene in samozaposlene osebe pred tveganjem za brezposelnost. Pogoje za določitev, kdaj lahko država članica izkoristi podporo v okviru tega instrumenta, bi bilo treba določiti glede na nenadno znatno povečanje dejanskih in morda tudi načrtovanih javnofinančnih odhodkov zaradi izbruha COVID-19, pri čemer bi morali biti ti odhodki neposredno povezani z uvajanjem ali razširitvijo oziroma podaljšanjem shem skrajšanega delovnega časa in drugih podobnih ukrepov, sprejetih v odziv na izbruh.

1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

n. r.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

Predlagani instrument SURE temelji na členu 122(1) in (2) PDEU.

Ta pravna podlaga določa naslednje:

– Unija lahko sprejme ustrezne ukrepe, da se v duhu solidarnosti med državami članicami odzove na posebne gospodarske razmere,

– finančna pomoč Unije se lahko odobri, kadar se država članica sooča s težavami zaradi izjemnih okoliščin, nad katerimi nima nadzora, oziroma ji takšne težave grozijo, vendar le pod določenimi pogoji.

Države članice se trenutno soočajo z resnimi gospodarskimi motnjami zaradi izbruha COVID-19, ki ima močne negativne socialno-ekonomske učinke v državah članicah.

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU

Namen predloga je ponuditi finančno podporo v duhu evropske solidarnosti z močno prizadetimi državami članicami. Takšna finančna pomoč začasno podpira povečanje javnofinančnih odhodkov držav članic, in sicer s kreditnimi linijami za vzpostavitev ali podaljšanje shem skrajšanega delovnega časa in drugih podobnih ukrepov. Uporablja se kot druga raven zaščite za države članice, ki se soočajo s povečanimi javnofinančnimi odhodki za ohranjanje zaposlitve zaposlenih in samozaposlenih. Takšna podpora EU pomaga prebivalstvu prizadetih držav članic, prispeva k hitri vrnitvi v normalne življenjske razmere v prizadetih regijah in zmanjšuje neposreden družbeni in gospodarski vpliv te posebne krize COVID-19.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Ko se je Unija pred desetletjem soočila s hudo finančno krizo, je pravna podlaga člena 122 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) dokazala svojo dodano vrednost pri zagotovitvi hitre finančne pomoči Unije državam članicam, ki se soočajo s težavami, do katerih pride zaradi izjemnega dogodka, nad katerim nimajo nadzora. Unija je v skladu s to pravno podlago sprejela Uredbo Sveta (EU) št. 407/2010 z dne 11. maja 2010 o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo. Ta instrument je zagotovil finančno pomoč Unije Portugalski in Irski ter premostitveno financiranje Grčiji na podlagi vzajemnih posojil. Vendar pravna podlaga in tehnika nista omejeni na dogodke finančne krize, temveč na vse izjemne okoliščine, na katere države članice ne morejo vplivati, in bi se zato lahko uporabili tudi v tem posebnem primeru izbruha COVID-19.

1.5.4.Skladnost in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

Predlagani instrument SURE dopolnjuje „naložbeno pobudo v odziv na koronavirus“, predlagano razširitev področja uporabe Solidarnostnega sklada Evropske unije in druge instrumente, kot sta Evropski socialni sklad in program InvestEU.

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

X Časovno omejen(-a) predlog/pobuda:

–◻ trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–◻ finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

◻ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 7

X Neposredno upravljanje – Komisija:

–◻ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–◻ prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 208 in 209 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

Predlagana uredba temelji na členu 122 PDEU. Zato je lahko le začasne narave. Vendar pa je v trenutnih izjemnih okoliščinah izbruha COVID-19 nemogoče napovedati, kako dolgo bodo trajale sedanje razmere in kako dolgo bodo povzročale gospodarske posledice za delovno aktivno prebivalstvo v državah članicah.

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Predlagana uredba vsebuje klavzulo o poročanju (člen 14). Komisija bi morala v enem letu po začetku veljavnosti te uredbe, in nato po potrebi vsako leto, Ekonomsko-finančnemu odboru, Odboru za zaposlovanje in Svetu posredovati poročilo o uporabi finančne pomoči in nadaljevanju izjemnih okoliščin, ki upravičujejo sprejetje in uporabo te uredbe.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.Ugotovljena tveganja

Predlagana uredba določa pravila skrbnega in varnega poslovanja za upravljanje tveganj, povezanih s posojilnim portfeljem (člena 6 in 9).

2.2.2.Podatki o vzpostavljenem sistemu notranjih kontrol

2.2.3.Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Predlagana uredba določa pravila za kontrolo in revizije (člen 13). Komisija bo zagotovila, da bodo v sporazumu, sklenjenem z državo članico upravičenko za namene izvajanja finančne pomoči Unije v okviru instrumenta SURE, vključene potrebne določbe o kontroli in revizijah. Uporabljajo se pravila iz člena 220 finančne uredbe.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta
odhodkov

Prispevek

številka
[…][poimenovanje………………………...……………]

dif./nedif. 8

držav Efte 9

držav kandidatk 10

tretjih držav

v smislu člena 21(2)(b) Uredbe (ES, Euratom) 2018/1046.

[…][XX YY YY YY]

dif./nedif.

DA/NE

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta
odhodkov

Prispevek

številka
[…][poimenovanje………………………………………]

dif./nedif.

držav Efte

držav kandidatk

tretjih držav

v smislu člena 21(2)(b) Uredbe (ES, Euratom) 2018/1046.

[…][XX YY YY YY]

DA/NE

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

[Ta oddelek se izpolni s preglednico o proračunskih podatkih upravne narave (drugi dokument v prilogi k tej oceni finančnih posledic) in prenesti na CISNET za namene posvetovanj med službami.]

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega
okvira

Številka

V skladu s členom 2(3) predloga UREDBE SVETA o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 11 se potrebni zneski sprostijo nad zgornjimi mejami, določenimi v večletnem finančnem okviru.

GD <…….>			Leto N 12	Leto N+1	Leto N+2	Leto N+3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)	SKUPAJ
• Odobritve za poslovanje
Številka proračunske vrstice	obveznosti	(1)
	plačila	(2)
Številka proračunske vrstice	obveznosti	(1a)
	plačila	(2 a)
Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov 13
Številka proračunske vrstice		(3)
Odobritve za GD <…….> SKUPAJ GD <…….> SKUPAJ	obveznosti	= 1 + 1a + 3
	plačila	= 2 + 2a + 3

• Odobritve za poslovanje SKUPAJ	obveznosti	(4)
	plačila	(5)
• Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ		(6)
Odobritve iz RAZDELKA <….> večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti	–
	plačila	–

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov:

• Odobritve za poslovanje SKUPAJ	obveznosti	(4)
	plačila	(5)
• Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ		(6)
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 4 večletnega finančnega okvira SKUPAJ (referenčni znesek)	obveznosti	= 4 + 6
	plačila	= 5 + 6

Razdelek večletnega finančnega
okvira

„Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		Leto N	Leto N+1	Leto N+2	Leto N+3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)	SKUPAJ
GD <…….>
• Človeški viri
• Drugi upravni odhodki
GD <…….> SKUPAJ	odobritve

Odobritve iz RAZDELKA 5
večletnega finančnega okvira
SKUPAJ

(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		Leto N 14	Leto N+1	Leto N+2	Leto N+3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)	SKUPAJ
Odobritve iz RAZDELKOV 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti
	plačila

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

–X◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–◻ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije

⇩

Leto
N

Leto
N+1

Leto
N+2

Leto
N+3

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

SKUPAJ

REALIZACIJE

Vrsta 15

povprečni stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število realizacij skupaj

stroški realizacij skupaj

SPECIFIČNI CILJ št. 1 16 …

– realizacija

Seštevek za specifični cilj št. 1

SPECIFIČNI CILJ št. 2 …

– realizacija

Seštevek za specifični cilj št. 2

STROŠKI SKUPAJ

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.Povzetek

–X ◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–◻ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto
N 17

Leto
N+1

Leto
N+2

Leto
N+3

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira
Človeški viri
Drugi upravni odhodki
Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira

Odobritve zunaj RAZDELKA 5 18 večletnega finančnega okvira
Človeški viri
Drugi upravni odhodki
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira

SKUPAJ

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–X ◻ Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

		Leto N	Leto N+1	Leto N+2	Leto N+3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)
• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
XX 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije)		2	2	2	2
XX 01 01 02 (delegacije)
XX 01 05 01 (posredne raziskave)
10 01 05 01 (neposredne raziskave)
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) 19
XX 01 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev)		1	1
XX 01 02 02 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah)
XX 01 04 yy 20	– na sedežu
	– na delegacijah
XX 01 05 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave)
10 01 05 02 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave)
Druge proračunske vrstice (navedite)
SKUPAJ		+ 3	+ 3	2	2

GD BUDG je zadevno področje ali naslov v proračunu.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci	Izdaja vrednostnih papirjev na kapitalskih trgih (tržna analiza, prospekt, registracija, odnosi z vlagatelji), upravljanje prihodkov, izplačil in povračil
Zunanji sodelavci

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

–X ◻ Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

–◻ Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

[…]

–◻ Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira.

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

[…]

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

–V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

	Leto N	Leto N+1	Leto N+2	Leto N+3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)	Skupaj
Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo
Sofinancirane odobritve SKUPAJ

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–X ◻ Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻ za lastna sredstva,

–◻ za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica	Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto	Posledice predloga/pobude 21
		Leto N	Leto N+1	Leto N+2	Leto N+3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)
Člen ………….

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

[…]

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

[…]

(1) UL C 384 I, 12.11.2019, str. 1.

(2) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(3) UL L 29, 31.1.2020, str. 7.

(4) Dokončno sprejetje (EU, Euratom) 2020/227 splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2020 (UL L 57, 27.2.2020, str. 1).

(5) ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

(6) Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(7) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html

(8) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(9) EFTA: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(10) Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

(11) COM(2018) 322 final – 2018/0132.

(12) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(13) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(14) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(15) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(16) Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji …“.

(17) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(18) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(19) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(20) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(21) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.

Choose the experimental features you want to try