Back to EUR-Lex homepage

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search
You are here

Document 52020IR4163

Mnenje Evropskega odbora regij – Nov pristop k pomorski strategiji za Atlantik – Akcijski načrt za atlantsko območje 2.0 – Posodobljen akcijski načrt za trajnostno, odporno in konkurenčno modro gospodarstvo na območju Atlantika v Evropski uniji

COR 2020/04163

UL C 175, 7.5.2021, p. 1–5 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

7.5.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

C 175/1

Mnenje Evropskega odbora regij – Nov pristop k pomorski strategiji za Atlantik – Akcijski načrt za atlantsko območje 2.0

Posodobljen akcijski načrt za trajnostno, odporno in konkurenčno modro gospodarstvo na območju Atlantika v Evropski uniji

(2021/C 175/01)

Poročevalka:

Paula FERNÁNDEZ VIAÑA (ES/RENEW), ministrica za predsedstvo, notranje zadeve, pravosodje in zunanje zadeve v vladi avtonomne skupnosti, Kantabrija

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Stebri in cilji akcijskega načrta za atlantsko območje

1.

 poudarja, da se atlantske regije soočajo z dvojno gospodarsko krizo. Krizi zaradi COVID-19 se bodo pridružile še neopredeljene posledice brexita za ribištvo, turizem, trgovino in promet. Drastično zmanjšanje mobilnosti, ki smo mu priča, še posebej vpliva na infrastrukturo, pomorske povezave, logistične verige in turistične dejavnosti;

2.

 zato poziva k blažitvenim ukrepom, ki bodo oblikovani posebej za atlantske obalne in pomorske regije, ter k upoštevanju izida pogajanj o brexitu in njegovega morebitnega vpliva na prihodnost pomorske strategije za Atlantik in njenega akcijskega načrta; v zvezi s tem izraža zaskrbljenost zaradi morebitnih posledic izstopa Združenega kraljestva za skupno ribiško politiko;

3.

 poudarja vlogo Atlantika kot takega pri blažitvi in obvladovanju podnebnih sprememb in potrebo po boljšem opazovanju, raziskavah in razumevanju delovanja oceanskega ekosistema ter po sodelovanju pri raziskavah;

4.

 poudarja, da so cilji in ukrepi štirih stebrov medsektorski in da bo njihovo uresničevanje odvisno od dobrega sodelovanja med različnimi službami Komisije, nacionalnimi organi upravljanja in koordinatorji projektov, pri tem pa opozarja, da bi bilo treba sedanje stebre, ki so sicer ustrezni, ponovno opredeliti, ker se je pri pregledu evropskih sektorskih politik pokazalo, da so pomanjkljivi in jih je treba ustrezno uskladiti s strategijo za Atlantik;

5.

 obžaluje, da v akcijski načrt za atlantsko območje niso vključene zelo pomembne dejavnosti na področju modrega gospodarstva, kot so pomorsko ladjedelništvo in pomorski prevoz, rekreativna plovba, z njimi povezane storitve in pomožna industrija ter trajnostne turistične dejavnosti, povezane z morskim okoljem, vključno z vodnimi športi, turističnim križarjenjem in trajektnimi prevozi, ter da ribištvo, nabiranje lupinarjev in akvakultura v njem nimajo posebnega mesta;

6.

 zato poziva, naj se slednji vključijo v letni akcijski načrt kot poseben steber, saj je oskrba z morsko hrano med prednostnimi nalogami evropskega zelenega dogovora. Poleg tega bi bilo treba vključiti tudi razvoj morskih ekosistemov in njihov potencial za večjo sekvestracijo ogljika;

7.

 v zvezi s stebroma I in III, ki se nanašata na možne sektorje dejavnosti v modrem gospodarstvu (pristanišča in energija iz obnovljivih virov), meni, da zgolj opredelitev teh področij kot stebrov letnega akcijskega načrta omejuje področje njegove uporabe, saj ne omogoča vključitve drugih obstoječih in nastajajočih področij delovanja, ki so še posebej pomembna v atlantskih regijah;

8.

 zato predlaga, da se ta dva stebra povežeta v enega, ki bi se lahko imenoval Dejavnosti v modrem gospodarstvu kot gonilo trajnostnega razvoja obalnih območij, vseboval pa bi pet ciljev: pristanišča kot katalizatorji regionalnega ekosistema modrega gospodarstva, pristanišča kot inovacijska središča za vključevanje novih tehnoloških rešitev, izboljšanje in uskladitev dejavnosti v zrelih sektorjih (ribištvo, promet, pomorska logistika itd.) s cilji trajnostnega razvoja, spodbujanje dejavnosti v nastajajočih sektorjih modre rasti, zlasti energije iz obnovljivih morskih virov, in digitalizacija dejavnosti modrega gospodarstva;

9.

 opozarja, da je povezljivost pristanišč in njihovih zaledij še eno ključno področje, in pozdravlja vključitev stebra, namenjenega atlantskim pristaniščem, v letni akcijski načrt. Nujno je treba odpraviti ozka grla v železniškem prometu in na povezovalnih cestah (zadnji del povezave), ki jih povzročajo težave z zmogljivostjo ali pretovarjanjem. Prav je, da je navedena vloga pristanišč kot vstopnih točk za trgovino na območju Atlantika in katalizatorjev za poslovne dejavnosti, prezrt pa je njihov bistveni pomen za ustvarjanje bogastva in delovnih mest v zaledju;

10.

 se zavzema za razširitev obsega pomorskih avtocest v Atlantskem oceanu, da se omogočijo nove povezave med pristanišči v celovitem omrežju TEN-T, in meni, da bi morala merila za vključitev evropskih pristanišč na splošno in posebej atlantskih pristanišč v omrežje TEN-T temeljiti na njihovem strateškem pomenu za EU in njena ozemlja; v zvezi s tem poudarja strateški pomen pomorskih avtocest za povezovanje Irske s celino po brexitu;

11.

 poziva, naj se v glavno omrežje TEN-T vključijo atlantska pristanišča, ki so strateško pomembna za strukturiranje evropskega prometnega sistema in vanj še niso vključena; poziva tudi k financiranju ukrepov, ki bodo omogočili razvoj pomorskih avtocest in izboljšanje storitev pomorskega prevoza na kratke razdalje kot trajnostnih in vključujočih prevoznih storitev na tem območju. Vlagati bi bilo treba tako v pristanišča kot v kopenske povezave, tudi v povezovalne ceste (zadnji del povezave), zlasti pa v posodabljanje in izboljšanje železniških prog, ki so bistvene za vzpostavitev trajnostnega prometnega omrežja in kohezijo obrobnih območij;

12.

 podpira razvoj atlantske železniške avtoceste, železniških povezav s pristanišči ter pomembnih povezovalnih cest na zadnjem delu povezave med obstoječo infrastrukturo ter med koridorji TEN-T in drugimi linijami na atlantskem območju;

13.

 pozdravlja dejstvo, da se eden od stebrov novega letnega akcijskega načrta nanaša na energijo iz obnovljivih morskih virov, kjer imajo atlantske regije ogromen potencial in izkušnje; vendar obžaluje, da so se zaradi sedanje krize ustavile ključne naložbe v razvoj različnih oblik energije iz obnovljivih morskih virov, ki je za te regije prednostnega pomena;

14.

 meni, da bi morala strategija za Atlantik spodbujati projekte energije iz obnovljivih morskih virov v širšem smislu, vključno s spodbujanjem konkurenčne vrednostne verige ter predstavitvijo in potrjevanjem novih nastajajočih tehnologij, ki prispevajo k načrtovanju in usklajevanju prihodnjih proizvodnih sistemov;

15.

 glede na to, da obstajajo različne študije o izkoriščanju valov, tokov in vetra na območju Atlantika, predlaga, da se ti vključijo v zemljevid potencialnih virov, in poziva, naj se v okviru stebra III upošteva združljivost dejavnosti proizvodnje energije iz obnovljivih morskih virov ali na morju z že obstoječimi dejavnostmi, kot so ribolov, nabiranje lupinarjev in akvakultura, upoštevajo pa naj se tudi morski ekosistemi in biotska raznovrstnost;

16.

 kritizira dejstvo, da se noben steber ne nanaša na turizem in kulturno dediščino, ki oblikujeta identiteto evropskega atlantskega območja in dajeta pečat evropski celini;

Pristojnosti za spodbujanje modre rasti na ravni Evropske unije in programi financiranja

17.

 meni, da bi bilo treba oblikovati poseben gospodarski in proračunski instrument za strategijo za Atlantik, s katerim bi na privlačnejši način spodbujali njeno izvajanje in razvoj z njo povezanih ukrepov. Zaradi odločitve Združenega kraljestva, da izstopi iz Evropske unije, je še posebej pomembno, da se cilji strategije in letnega akcijskega načrta vključijo v večletni finančni okvir;

18.

 ponovno poudarja, da je bila kohezijska politika prek Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada najpomembnejše naložbeno orodje EU v zadnjem programskem obdobju. Celovito izkoriščanje kohezijske politike in možnosti financiranja iz Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja bodo bistvenega pomena za prihodnji uspeh projektov v okviru strategije za Atlantik. Poenostavitev evropskih strukturnih in investicijskih skladov bo povečala razpoložljivost sredstev za lokalne projekte;

19.

 opozarja, da je časovni okvir letnega akcijskega načrta zasnovan tako, da organe upravljanja držav članic in obalnih regij spodbuja k pripravi partnerskih sporazumov in programov za obdobje 2021–2027, ter da bo veliko ukrepov iz teh programov letnega akcijskega načrta prispevalo k doseganju podnebnih ciljev EU; je seznanjen z obstoječimi zamudami zaradi pandemije COVID-19 in poudarja, da morajo biti evropski strukturni in investicijski skladi ter nacionalni operativni programi na voljo in operativni na začetku programskega obdobja 2021–2027;

20.

 poudarja, da bo izvajanje letnega akcijskega načrta močno odvisno od javnih in zasebnih naložb. Poleg tega bi morali imeti vodilni projekti v okviru strategije za Atlantik pomembnejše mesto v programih EU;

21.

 glede na vse večje število razpoložljivih finančnih instrumentov poziva Evropsko komisijo, naj – če je le mogoče skupaj z Evropskim odborom regij – organizira informacijske kampanje za lokalne in regionalne oblasti o najboljših praksah za dostop do teh instrumentov in njihovo uporabo;

Modro gospodarstvo in pomen podatkov za njegov metodološki razvoj na lokalni in regionalni ravni

22.

 ugotavlja, da učinek modrega gospodarstva na regionalni in lokalni ravni še ni bil v celoti ocenjen, saj bi bilo treba razviti sistem kazalnikov, ki temeljijo na zanesljivih podatkih in merijo natančen učinek dejavnosti, ki so neposredno ali posredno odvisne od morja;

23.

 navaja, da v modrem gospodarstvu poleg že navedenih dejavnosti obstajajo tudi obsežne izkušnje na drugih področjih dejavnosti, kot so ladjedelništvo in ladijski promet, ustvarjanje struktur za proizvodnjo energije na morju ali razvoj biokomponent iz morskih naravnih elementov;

24.

 zaradi zapletenosti in precejšnjega obsega obstoječih virov priporoča sprejetje regionalnih strategij specializacije za metodološki razvoj modrega gospodarstva na lokalni in regionalni ravni, na podlagi katerih bi opredelili najprimernejše ukrepe;

25.

 predlaga, da Evropski odbor regij pripravi popis dejavnosti modrega gospodarstva v vseh svojih regijah in območjih ter tako oblikuje resničen zemljevid razvoja modrega gospodarstva v Evropski uniji, ki bi ga komisija NAT redno posodabljala ob pomoči posebnih predstavnikov iz vsake regije, da bi opredelili uspešne primere dobre prakse na tem področju;

Upravljanje na več ravneh na območju Atlantika

26.

 podpira novo strukturo upravljanja in novi okvir spremljanja ter predlaga vključitev posebnih časovnih načrtov ali mejnikov v posamezne cilje, da bi bili navedeni ukrepi konkretnejši;

27.

 meni, da bi bilo treba priznati pomen uporabe pristopa LEADER in njegovo podporo pri razvoju strategije za Atlantik, in sicer na podlagi strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, povezanega z lokalnimi akcijskimi skupinami za ribištvo, tj. posebnega instrumenta, povezanega z obalo ter njenimi gospodarskimi in socialnimi akterji, ki imajo izkušnje in znanje;

28.

 odločno zagovarja učinkovito upravljanje na več ravneh ob upoštevanju institucionalnega okvira vsake države članice in meni, da bi morala prenovljena pomorska strategija regijam omogočiti dejavno sodelovanje pri upravljanju Atlantika;

29.

 vztraja, da je treba uskladiti agende in cilje različnih procesov in politik EU, saj to, kar ni več prednostna naloga v neki agendi, ki se konča v določenem roku, pogosto postane prednostna naloga v agendi drugega procesa z drugačnim končnim rokom. Problem upravljanja izhaja iz razdrobljene strukture in pomanjkanja ustreznega usklajevanja ter točnih in posodobljenih informacij;

Sodelovanje na območju Atlantika

30.

 ugotavlja, da bo uresničitev ciljev in ukrepov štirih stebrov letnega akcijskega načrta, ki jih je predlagala Evropska komisija, kljub njihovim pomanjkljivostim imela pozitivne učinke in bo koristila neatlantskim regijam, ter močno priporoča razširitev sodelovanja z njimi;

31.

 poziva k okrepitvi čezmejnega sodelovanja onkraj morskih meja in znotraj regij z oblikovanjem enostavnejših razpisov za čezmejne projekte ter krepitvijo programov Interreg in drugih proračunskih instrumentov;

32.

 opozarja, da so programi teritorialnega sodelovanja, v katerih sodelujejo atlantske regije, smiselno prispevali in bodo prispevali k doseganju ciljev novega letnega akcijskega načrta, ter poudarja, da bi bil lahko učinek večji, če bi v posebnem proračunskem okviru za pomorsko strategijo za Atlantik obstajali posebni razpisi za podporo čezmejnim projektom z opredeljenimi cilji, ki ustrezajo načrtu, in s posebnimi kazalniki za merjenje, ki jih je enostavno upravljati;

33.

 ugotavlja, da je treba za izboljšanje sodelovanja izboljšati medsebojno razumevanje. Zato bi bilo zelo koristno, da bi sestavili seznam akterjev, težav in priložnosti, ki bi ga prejeli deležniki v vsaki državi ali regiji, ter da bi za različne sektorje modrega gospodarstva oblikovali smernice za ukrepanje ali tehnološke smernice v skladu s posebno specializacijo posamezne regije, pri tem pa spodbujali medsebojno sodelovanje in oblikovali skupne ponudbe brez ustvarjanja konkurence;

34.

 meni, da je treba za doseganje in krepitev čezmejnega sodelovanja ustvariti pogoje, ki bodo spodbujali sinergije in delo v večdisciplinarnih in večkulturnih skupinah, in sicer z usklajevanjem interesov in programov pri znanstvenih prednostnih nalogah ter instrumentih vodenja in upravljanja, spodbujanjem pravičnega sodelovanja med skupinami ljudi v različnih regijah, vzpostavitvijo enostavnih in stalnih mehanizmov financiranja, da bi se lahko izvajali ukrepi v realnem času, in spodbujanjem široke udeležbe družbe v njih, kar bi vse pripomoglo k njihovemu uspehu;

35.

 opozarja, da veliko število vzporednih, vendar nepovezanih programov ustvarja zmedo in verjetnost, da javna sredstva ne bodo učinkovito uporabljena. Uskladiti je treba javno financiranje raziskav in inovacij, da bi čim bolj povečali skladnost in učinek naložb ter raziskovalcem omogočili kar največji izkoristek časa; poziva k združevanju regionalnih, nacionalnih in evropskih ukrepov ter podpore, da bi dosegli veliko večji učinek kot z več nepovezanimi programi in tako učinkovito prispevali k visoko zmogljivemu evropskemu raziskovalnemu prostoru na področju modrega gospodarstva;

36.

 meni, da sodelovanje ne bi smelo biti omejeno na pomorska in pristaniška vprašanja, temveč bi bilo treba upoštevati soodvisnost morja in kopnega ter pozornost nameniti blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje (krožno gospodarstvo, trajnostna mobilnost, morski ekosistemi itd.);

37.

 poudarja, da mora sodelovanje temeljiti na strategijah pametne specializacije (S3) za atlantske regije in razvoju vodilnih projektov na področju pametne pomorske specializacije za Atlantik;

38.

 želi poudariti, da je v okviru okrevanja po pandemiji COVID-19 in v obdobju po brexitu sodelovanje na atlantskem območju še toliko bolj potrebno zaradi pričakovanega poslabšanja socialno-ekonomskih razmer, ki bo vplivalo na delovna mesta in modro rast, in posledic izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije ter končne opredelitve področja uporabe sklada za prilagoditev na brexit;

39.

 je zazrt v prihodnost in želi motnje, ki sta jih povzročila pandemija in brexit, obravnavati kot nekaj, kar lahko postane priložnost, če bodo naši ključni sektorji posodobili svoje tehnološke zmogljivosti; zato pozdravlja nove instrumente, ki lahko spodbudijo nove evropske vrednostne verige na podlagi prednostnih nalog regionalnih strategij pametne specializacije;

40.

 meni, da je glede na sklepe Sveta o izvajanju makroregionalnih strategij EU čas za oblikovanje in razvoj makroregionalne strategije za atlantski bazen, za katero je treba sprejeti poseben proračunski in izvedbeni okvir, ki bo prilagojen razmeram in možnostim;

41.

 meni, da je z oblikovanjem atlantske makroregije mogoče poglobiti sodelovanje, skupaj reševati pomorske in teritorialne izzive, izboljšati usklajevanje med regijami in državami članicami ter racionalizirati porabo sredstev;

42.

 meni, da bi bilo treba pomorski značaj makroregije dopolniti z inovacijskim potencialom, povezanim s področji pametne specializacije, ki so skupna atlantskim regijam, in spodbujati čezatlantsko sodelovanje, pri tem pa omogočati sodelovanje najbolj oddaljenih regij, držav in tretjih regij po vzoru upravljanja alpske makroregije na več ravneh, v katerega so regije neposredno in dejavno vključene.

V Bruslju, 19. marca 2021

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

Top