Mnenje Evropskega odbora regij – Za bolj trajnostni turizem za mesta in regije EU

(2021/C 37/02)

Poročevalec: Manuel Alejandro CARDENETE FLORES (ES/RE), namestnik ministra za turizem, obnovo, pravosodje in lokalno upravo v vladi avtonomne skupnosti, Andaluzija

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Uvodne ugotovitve

1.

poudarja, da je turizem strateški sektor, orodje za vključevanje in ključno gonilo za socialno-ekonomsko okrevanje, saj predstavlja več kot 10 % bruto domačega proizvoda EU in 6 % celotnega izvoza EU ter ustvarja delovna mesta za 26 milijonov ljudi;

2.

poudarja, da sta promet in mobilnost ključnega pomena za socialno, ekonomsko in teritorialno kohezijo EU, zato je treba sprejeti pametne in trajnostne rešitve za mobilnost, zlasti v regijah, katerih gospodarski razvoj najbolj ogroža izključna odvisnost od zračnega in pomorskega prometa;

3.

poudarja, da velike razlike med potniki s socialnega in kulturnega vidika ter razlike v starosti in dohodku številnim podjetjem, od multinacionalnih podjetij pa vse do mikropodjetij, ponujajo raznolike priložnosti. Turistični ekosistem zajema sektorje, kot so stanovanja, promet, gostinstvo, kultura, šport in prosti čas ter storitve organizatorjev potovanj. To skupaj predstavlja okoli 2,4 milijona podjetij, od katerih je več kot 90 % malih in srednjih podjetij;

4.

podpira priporočila in smernice Svetovne turistične organizacije (UNWTO), vizijo One Planet za trajnostno okrevanje turizma ter vpliv agende Združenih narodov do leta 2030 na cilje trajnostnega razvoja na področjih turizma in prometa;

5.

se strinja z opredelitvijo trajnostnega turizma UNWTO kot turizma, ki pri izpolnjevanju potreb obiskovalcev, gospodarstva, okolja in gostiteljskih skupnosti upošteva sedanje in prihodnje gospodarske, socialne in okoljske posledice;

6.

poudarja, da je kriza, ki jo je povzročila pandemija zaradi SARS-CoV-2, svet dramatično spremenila, saj je z neizmerljivo izgubo človeških življenj in uničujočimi gospodarskimi posledicami močno prizadela Evropo, povzročila osebne izgube, hude finančne težave in stečaje številnih podjetij, zlasti v sektorjih turizma in prometa;

7.

priznava, da so te težave še hujše v najbolj oddaljenih regijah EU, ki so v veliki meri odvisne od turističnega sektorja in katerih možnosti za oživitev gospodarstva resno ogrožata njihova skoraj izključna odvisnost od zračnega prometa in nezmožnost uporabe drugih načinov prevoza;

8.

poudarja, da je treba spodbujati trajnostne turistične storitve, pri katerih je treba upoštevati bogato evropsko zgodovinsko in kulturno dediščino ter edinstveno naravno dediščino;

9.

opozarja na horizontalno naravo turizma, ki se je pokazala v tej krizi, kajti upad turistične dejavnosti ne prizadene zgolj sektorjev, kot so nastanitve, gostinstvo in promet, temveč tudi številna področja gospodarstva z visoko vrednostjo;

10.

poudarja, da mora Evropa v tej in poznejših krizah, ki se lahko pojavijo, ohraniti proaktiven odnos in vodilno vlogo ter pravočasno sprejeti potrebne ukrepe, da bi preprečila propad turističnega sektorja;

11.

priznava, da se je v sedanji zdravstveni krizi zaradi COVID-19 pokazala posebna ranljivost turizma na otoških območjih, ki imajo omejene vire;

12.

opominja države članice in institucije EU na pomen dodelitve zadostnih finančnih sredstev, da bi rešili sektor in razvili dolgoročno evropsko turistično politiko v korist trajnostne turistične dejavnosti, ki temelji na spoštovanju okolja in boju proti podnebnim spremembam;

13.

meni, da bi bilo treba ukrepati in še izboljšati sedanje modele turizma in prometa, pri čemer bi si morali prizadevati za njihovo popolno trajnost tako v socialnem, ekonomskem in okoljskem smislu, to krizo pa vidi kot priložnost za razmislek o postavitvi temeljev za odpornost in trajnost obeh sektorjev v prihodnosti;

Vpliv pandemije COVID-19 na turizem in prometni sektor v Evropi ter kratkoročni in srednjeročni odziv za okrevanje in odpornost: sveženj o turizmu in prometu

14.

poudarja, da je UNWTO ocenila, da so bile izgube zaradi pandemije v svetovni turistični industriji v prvih petih mesecih leta 2020 že več kot trikrat večje kot med mednarodno finančno krizo leta 2009 (1);

15.

poziva k večjemu usklajevanju med državami članicami pri uvajanju prepovedi in ukrepov omejitve gibanja, da bi olajšali ponovni zagon sektorja, zmanjšali zmedo turistov in spodbudili potovanja; pozdravlja pobude Evropske komisije in Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za lajšanje objektivnega in natančnega obveščanja o razvoju pandemije;

16.

poudarja, da je za ponovni zagon turizma pomembno sprejeti skupno strategijo za mobilnost oseb v EU, ki bi spodbudila zaupanje v potovanja, zlasti s testiranjem na COVID-19 na izhodišču, tj. pred začetkom potovanja. S tem bi povečali varnost potovanj in se izognili potrebi po karanteni;

17.

pozdravlja hiter odziv EU pri reševanju turizma in prometa, zlasti sporočilo Evropske komisije Turizem in promet v letu 2020 in pozneje ter priložena priporočila in smernice, tj. sveženj o turizmu in prometu. Ta je državam članicam pomagal pri ponovnem vzpostavljanju varnega in neomejenega prostega gibanja ter ponovnem odpiranju notranjih meja, reševanju likvidnostne krize in vračanju zaupanja potrošnikom;

18.

prav tako pozdravlja odobritev začasnega okvira za ukrepe državne pomoči (2), ki je državam članicam omogočil večjo podporo podjetjem, novi instrument za začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (3) (SURE) za ohranitev dohodka družin, proizvodne zmogljivosti, človeškega kapitala podjetij in gospodarstva, REACT-EU (4), ki organom upravljanja omogoča, da spremenijo namembnost evropskih strukturnih in investicijskih skladov, da bi se spoprijeli z najnujnejšimi učinki krize, Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji za ljudi v turističnem sektorju, ki so bili odpuščeni zaradi krize, pa tudi projekte, kot je spletna platforma Re-open EU (5), ki je namenjena razširjanju najnovejših podatkov o omejitvah potovanj po Evropi ter o javnozdravstvenih in varnostnih ukrepih;

19.

ceni prizadevanja Evropske komisije za lažje dodeljevanje večjih zneskov državnih pomoči za reševanje evropskih podjetij in predlaga, da nekatera pravila (vključno s spremenjenim pravilom de minimis) ostanejo v veljavi, dokler je to potrebno, v regijah, ki jih je kriza še posebej prizadela;

20.

poziva vse države članice, naj uporabijo vse vrste pomoči, ki so začasno dovoljene v skladu z okvirom, da bi zadovoljile nujne potrebe po likvidnosti, obratnem kapitalu in naložbah ter rešile podjetja, ki so zaradi izbruha COVID-19 (6) zabredla v globoko krizo, in jim tako omogočile, da se prilagodijo in razvijejo svoje dejavnosti;

21.

pozdravlja ukrepe, ki so jih sprejele države članice EU in ki so po besedah predsednika Odbora regij zgled solidarnosti, ter navaja, da morajo biti sredstva proračuna EU in načrta za okrevanje nujno hitro na voljo mestom in podjetjem v vseh evropskih mestih, regijah in vaseh, da bi se spoprijeli s to krizo brez primere;

22.

poziva k sklenitvi sporazuma za resnično partnerstvo med vsemi ravnmi upravljanja, da bi podprli skupno odgovornost in se izognili pretirani centralizaciji;

23.

poziva Evropsko komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami sprejme sveženj posebnih smernic in kontrolnih seznamov EU za lokalne in regionalne oblasti, ki bi jim služil kot navodila v prvih dneh katastrof še pred začetkom izvajanja nacionalnih ukrepov in ukrepov EU; ugotavlja, da smernice iz svežnja o turizmu in prometu že predstavljajo odličen referenčni primer;

24.

ugotavlja, da so ukrepi svežnja o turizmu in prometu pomemben prvi korak k izboljšanju zmogljivosti odzivanja lokalnih turističnih krajevna nove valove pandemije in ob drugih možnih katastrofah, ki lahko pomenijo preizkušnjo za odpornost sektorja;

25.

meni, da so zaradi pandemije nujno potrebne nove strategije, ki bodo podprle sektor hotelirstva in gostinstva ter razvoj turističnih dejavnosti na lokalni ravni, kot so podeželski turizem, lokalna gastronomija ali lokalne tradicije. Trendi so se spremenili po vsem svetu, manjši in odročni turistični kraji, kamor lahko družine in manjše skupine varno potujejo, pa so postali privlačnejši. Da bi lahko turizem preživel v naslednjih 2 do 3 letih, moramo naše turiste usmeriti v naše turistične kraje.

26.

poudarja, da bi se lahko stroški, ki izhajajo iz previdnostnih ukrepov v zvezi s COVID-19 v javnem prevozu, vključili v pogodbe o javnih storitvah, s čimer bi se izognili visokim dodatnim finančnim obremenitvam za organe, pristojne za promet, ki so pogosto lokalne in regionalne oblasti;

27.

izraža podporo dolgoročnemu postopnemu odpravljanju vizumskih obveznosti, da bi povečali število obiskovalcev iz tretjih držav in spodbudili turiste k ponovnim potovanjem v Evropo;

28.

pričakuje, da bodo nacionalne oblasti vse prihodnje odločitve o prepovedi potovanja in začasnih zaprtjih meja vnaprej sporočale evropskim oblastem in obmejnim regijam, da bi izboljšali usklajenost in zagotovili dostop do informacij v primernem času;

29.

odločno podpira načrt za okrevanje Evrope, ki prispeva k povračilu gospodarske in socialne škode, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, spodbuja evropsko okrevanje ter ohranja in ustvarja delovna mesta;

Potreba po ukrepanju za bolj trajnostni turizem

30.

ugotavlja, da je turizem v zadnjih letih ena najhitreje rastočih panog; ta rast je razkrila težave pri uravnoteženem razvoju gospodarskih, okoljskih in socialnih razsežnosti trajnosti;

31.

ceni sporočili Komisije z naslovoma Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike (2010) in Evropska strategija za večjo rast in delovna mesta v obalnem in pomorskem turizmu (2014);

32.

opozarja, da se bo turizem zdaj moral spopasti z novimi izzivi z velikim učinkom, kot so podnebne spremembe, naraščanje zastojev, prekomeren pritisk na infrastrukturo ter porabo vode in energije, degradacija okolja, ki jo je treba nujno in prednostno obravnavati, izguba identitete in spoštovanja pristnosti ljudi;

33.

meni, da je turistična dejavnost lahko zgleden primer pri trajnostnem ekološkem prehodu, ki je poudarjen v zelenem dogovoru, v skladu s katerim mora Evropa do leta 2050 postati prva podnebno nevtralna celina, pri procesih prilagajanja gospodarstva na digitalno dobo ter pri spodbujanju enakosti in socialnega vključevanja, ter močno spodbuja institucije EU in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za dosego teh ciljev;

34.

priznava, da bodo ti cilji doseženi le, če bodo temeljili na trdni podlagi, ki natančno opredeljuje obseg, obveznosti in posledice resničnega trajnostnega razvoja te dejavnosti, ter vključevali trdno zavezanost k njegovemu izvajanju;

Načini prevoza pri potovanjih

35.

opozarja, da turizem sestavlja kompleksno vrednostno verigo številnih zainteresiranih strani, ki je neposredno povezana z dejavnostmi potniškega prometa;

36.

poudarja, da si je treba v turističnem sektorju prizadevati za napredek pri uresničevanju krožnega gospodarstva;

37.

ugotavlja, da napovedi UNWTO in Mednarodnega prometnega foruma kažejo na 25-odstotno povečanje emisij ogljika, povezanih s turističnim prometom, do leta 2030;

38.

zato priznava, da je treba proučiti ter vzpostaviti in izvajati načine, kako bolje povezati evropska mesta in regije, da bi podprli možnosti, ki manj onesnažujejo, in raziskali izboljšave intermodalnosti v skladu s končnim ciljem zelenega dogovora, ter pozdravlja dejstvo, da je Evropska komisija leta 2020 začela pripravljati strategijo za trajnostno in pametno mobilnost;

39.

odločno poziva države članice EU, naj si skupaj prizadevajo za nujno spoprijemanje s pomanjkanjem trajnostnih alternativnih prometnih možnosti in naložbe v razvoj in izboljšanje železniških povezav na dolge razdalje, vključno z nočnimi vlaki, s čimer bi nizkoogljična potovanja postala privlačnejša možnost;

40.

podpira povezovanje javnih pomoči letalskim prevoznikom z zavezami glede doseganja ciljev za zmanjšanje emisij onesnaževal;

41.

meni, da bi bilo treba to zavezo spodbujati pri različnih načinih prevoza, tako pri cestnem kot pomorskem prometu, s posebnim poudarkom na križarkah zaradi njihovega velikega vpliva na okolje;

42.

obžaluje, da imata v primerjavi z letalskim prometom avtobusni in železniški promet (ključna načina prevoza lokalnega in regionalnega prometa) manjšo podporo, kar ustvarja večji pritisk na financiranje bolj trajnostnih načinov prevoza, ter poziva k močni zavezanosti povečanju možnosti za trajnostno mobilnost po vsej Evropi z železniškim prometom in opozarja, da je Evropska komisija kot cilj do leta 2021 opredelila izboljšanje prispevka železniškega sektorja k trajnostnemu turizmu v EU;

43.

opozarja, da je v zvezi z izvajanjem prihodnjih ukrepov glede emisij CO2 v zračnem in pomorskem prometu, predvidenih v evropskem zelenem dogovoru in novi strategiji za trajnostno mobilnost, pomembno narediti oceno njihovega učinka na najbolj oddaljene regije EU, katerih ekonomska in socialna kohezija sta močno odvisni od zračnega in pomorskega prometa, tako z vidika mobilnosti državljanov kot razvoja njihove gospodarske dejavnosti;

44.

poudarja potrebo po finančni podpori, da bi lahko javni prevozniki, katerih prihodki so občutno upadli, razvili bolj trajnosten vozni park z vozili brez emisij in z nižjimi emisijami;

45.

izraža zanimanje za sodelovanje pri pobudah, ki povezujejo potovanje z vlaki z odkrivanjem kultur in turizmom v času po krizi, razvoj sheme #DiscoverEU in tesno sodelovanje s predstavniki regij EU, da bi spodbudili priložnosti za železniški turizem med evropskim letom železnic (EYR 2021) in po njem;

46.

poudarja, da je pomembno priznati EuroVelo (7) kot še eno TEN-T (vseevropsko prometno omrežje) poleg obstoječih omrežij cest, železnic in celinskih vodnih poti, kar bo vodilo do varnejše, dostopnejše, skladne in povezane kolesarske infrastrukture in bo koristilo vsem vrstam kolesarjev ter pomembno dodatno spodbudilo kolesarski turizem;

Vplivi na naravno okolje

47.

izraža zaskrbljenost, da bi lahko globalno segrevanje zmanjšalo privlačnost ali celo ogrozilo preživetje nekaterih turističnih krajev in ponovno potrjuje svojo odločenost za pravočasen boj proti podnebnim spremembam na podlagi najnovejših znanstvenih spoznanj z vrsto pobud in političnih ukrepov, določenih v mnenjih Evropskega odbora regij;

48.

opozarja, da bo ta boj ključnega pomena za usodo številnih obalnih in otoških regij zaradi naraščajoče morske gladine, smučišč, ki so prizadeta zaradi pomanjkanje snega, in regij, ki jih ogrožajo gozdni požari, poplave ali meteži (8);

49.

meni, da lahko turizem pomembno prispeva k evropskim ambicijam za krožno gospodarstvo, in vztraja, da bi morale regije in mesta prispevati k razpravi o tem, kako promovirati to agendo na terenu;

50.

priporoča, da turistična in prometna industrija povečata ponudbo s podnebno nevtralnimi proizvodi z uporabo čiste energije, zmanjševanjem uporabe škodljivih kemikalij in plastike, postopki recikliranja deževnice in odpadnih voda iz gospodinjstev (9), kar bi znatno zmanjšalo porabo pitne vode iz vodovodnega omrežja, in recikliranjem odpadkov ter da se ti sistemi uporabljajo bolj sistematično;

51.

poudarja, da je treba bolj podpreti kolesarski turizem, ki prinaša koristi lokalnim gospodarstvom, saj omogoča obisk območij, ki jih običajni turisti ne obiščejo, in uporabo lokalnih podjetij in storitev; poleg tega potrebna infrastruktura koristi tudi lokalnim prebivalcem, saj povečuje povezljivost, ki pomaga zagotoviti dolgoročno trajnost lokalnih skupnosti;

52.

podpira nadaljnje delovanje delovne skupine Generalnega direktorata za pomorske zadeve in ribištvo ter združenja European Boating Industry za izrabljena plovila, da bi razvili skupni načrt EU o raziskavah in inovacijah za povečanje recikliranja ladijskega gradbenega materiala;

53.

poudarja pomen spodbujanja trajnostnega obalnega pomorskega turizma s krepitvijo dejavnosti za interpretiranje in ohranjanje morskega okolja. Ceni tudi, da imajo navtika, športi, povezani z vetrom in valovi, potapljanje in vodni športi na splošno velik potencial za znanost, okoljsko ozaveščenost, kartiranje oceanov in raziskave okoljskih vprašanj;

54.

poudarja pomen turizma za razvoj podeželja, ki ga ne bi smeli več razlagati izključno v smislu razvoja kmetijstva, temveč kot gonilo napredka manj razvitih podeželskih območij, ki imajo kmetijska zemljišča obrobnega pomena in beležijo nizko stopnjo produktivnosti, so pa bistvenega pomena za okolje in krajino ter biotsko raznovrstnost. Zato bi si morale evropske institucije prizadevati, da turizem in njegove priložnosti ustrezno vključijo v strategijo za biotsko raznovrstnost, strategijo „od vil do vilic“, novo skupno kmetijsko politiko in omrežje Natura 2000, kakor tudi v dolgoročno vizijo za podeželska območja;

55.

meni, da je pomembno spodbujati bolj trajnostni turizem z večjo dodano vrednostjo za regije, tako da se v turistično ponudbo vključijo proizvodi z ničelnimi kilometri, in da je treba poudariti pomen izkoriščanja naravnih in zaščitenih območij ter potenciala neba kot turističnega vira (astroturizem);

56.

poudarja pomen uporabe digitalnih tehnologij, ki temeljijo na 5G, internetu stvari, umetni inteligenci in masovnih podatkih, za zagotavljanje inovativnih, trajnostnih in nadgradljivih pametnih turističnih storitev z visoko dodano vrednostjo, ki omogočajo nove, učinkovitejše, dostopnejše in vključujoče turistične modele v vseh regijah in še posebej na podeželju, pa tudi pomen telekomunikacijskih tehnologij na teh območjih, ki zagotavljajo ustrezno povezljivost;

Socialne in ekonomske posledice ter potreba po tem, da se turizem ne obravnava kot problem

57.

opozarja, da turizem in zlasti prekomerni turizem (kadar presega prag fizične, ekološke, socialne, ekonomske, psihološke ali politične zmogljivosti turističnih krajev (10)), tako kot vse človeške dejavnosti vpliva na socialno okolje, v katerem potekajo turistične dejavnosti;

58.

poudarja, da moramo preprečiti negativne vplive prekomernega turizma, ki so povezani s povečanjem zastojev, pritiski na infrastrukturo, vse večjo porabo energije in vode, degradacijo okolja, škodo na zgodovinskih najdiščih in spomenikih, izgubo identitete in pristnosti ter naraščajočimi življenjskimi stroški lokalnih prebivalcev, skupaj z naraščajočo neenakostjo med njimi; meni, da bi morale institucije EU in države članice nujno razmisliti o ukrepih in pobudah za preprečevanje negativnih posledic prekomernega turizma;

59.

poudarja, da sta spodbujanje in razvoj turizma na podeželskih območjih lahko vir gospodarskega razvoja in ustvarjanja bogastva, saj prispevata k privabljanju prebivalstva ali zaustavitvi njegovega odhajanja z območij, ki se soočajo z odseljevanjem;

60.

priporoča izvajanje politik za spodbujanje in krepitev vloge žensk. Ženske imajo ključno vlogo pri ohranjanju turističnih podjetij, saj so glavni akterji v boju proti odseljevanju. Z zagotavljanjem njihove zaposljivosti se bo prebivalstvo lahko ustalilo. Oceniti je treba njihove potrebe in jim s ciljno usmerjenim usposabljanjem nuditi orodja za krepitev zmogljivosti in izboljšanje konkurenčnosti;

61.

poudarja, da nekateri turistični modeli, ki temeljijo na intenzivni uporabi poceni prevoznih sredstev in množičnem potovanju potnikov, spodbujajo prekomerni turizem, družbeni mediji in platforme za izmenjavo izkušenj pa lahko obenem preveč oglašujejo turistične kraje; zato poziva k razpravi o rasti in kakovosti turizma;

62.

ocenjuje barcelonsko izjavo mreže NECSTouR Better Places to Live, Better Places to visit (Prijetnejši kraji za prebivanje, prijetnejši kraji za obisk) kot zgled, da lahko sektorja turizma ter snovne in nesnovne kulturne dediščine tesno sodelujeta v korist evropskih državljanov in kulturne dediščine;

63.

poudarja, da je treba turizem obravnavati kot del rešitve in ne kot problem, zato ugotavlja, da je treba oblikovati predloge za nove ukrepe, drugačne od teh, ki so v veljavi, in obenem odločneje zagnati te, ki se zdaj izvajajo, za to pa je treba urediti nove možnosti turistične ponudbe in platforme sodelovalnega gospodarstva v skladu z merili poštene konkurence, okrepiti sisteme nadzora in inšpekcijskih pregledov ter zagotoviti kakovost in zakonitost storitev, ki se zagotavljajo v skupnem okviru svobodne podjetniške konkurence, obenem pa je treba ohranjati dediščino, kulturo, identiteto in kakovost življenja prebivalcev;

64.

v tem smislu poudarja korist razširjanja dobrih praks, strategij in metodologij trajnostnega turizma, ki se razvijajo v različnih evropskih programih, kot so PANORAMED, horizontalni projekti MED, MITOMED+ ali WINTERMED, da bi spodbudili njihovo uporabo in ponovno izvajanje;

65.

zato predlaga, da se še naprej podeljuje naziv evropska prestolnica pametnega turizma;

Digitalizacija in podatki ter njihove prednosti pri vzpostavljanju sistema za spremljanje in sledljivost ukrepov

66.

poudarja pomembne spremembe v distribucijskih kanalih in v načinih potrošnje turizma, ki so številnim podjetjem omogočile neposreden stik s strankami, kar je priložnost, ki je mala podjetja niso dovolj izkoristila;

67.

poudarja, da so informacije za turizem osnovna dobrina, ki jo uporabljajo najbolj prelomne pobude v tem sektorju;

68.

ugotavlja pomen pobude UNWTO Towards a Statistical Framework for Measuring the Sustainability of Tourism  (11) (Statističnemu okviru za merjenje trajnostnega turizma naproti), vključno z gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi razsežnostmi;

69.

poudarja, da bodo raven podrobnosti in kakovosti podatkov ter njihova razlaga in pravilna uporaba neposredno vplivale na učinkovitost političnih ukrepov za soočanje s krizo zaradi COVID-19 in pri zasledovanju cilja podnebno nevtralne Evrope;

70.

je zaskrbljen zaradi pomanjkljive uskladitve in razdrobljenosti podatkov glede gospodarskega vpliva turizma, kar ovira sistemsko odločanje za podporo turističnemu sektorju in prometu;

71.

poudarja, da uradni podatki niso na voljo za dovolj hitro posredovanje informacij, da bi se lahko spopadli s sedanjimi razmerami, zato so morali regije in mesta uporabiti druge mehanizme merjenja, ki še niso vključeni v uradne podatke;

72.

pozdravlja dejstvo, da je marca 2020 Evropska komisija dosegla dogovor s platformami za sodelovalno gospodarstvo (12), da bi objavili ključne podatke o nastanitvi turistov, in spodbuja Evropsko komisijo, naj obenem prouči kazalnike za določitev strategij za okrevanje gospodarstva v korist turističnemu sektorju;

73.

opozarja, da platforme sodelovalnega gospodarstva zvišujejo lokalne stanovanjske stroške, s tem ko se stanovanjski objekti uporabljajo za nastanitev popotnikov namesto lokalnega prebivalstva. Kljub odločbi Sodišča Evropske unije platforme sodelovalnega gospodarstva niso zgolj ponudniki informacij. Zato poziva Evropsko komisijo, naj sprejme zakonodajo, ki bo regionalnim in lokalnim oblastem omogočila urejanje dejavnosti takšnih platform na njihovem ozemlju, da se zagotovi, da zanje veljajo ista upravna pravila o poletnem oddajanju kot za bolj tradicionalne deležnike;

74.

poudarja, da je treba uvesti standardizirana orodja, ki bodo mesta, regije in podjetniški sektor lahko usmerjala pri zasledovanju bolj trajnostnih politik, ki bi bila vključena v novi evropski statistični program in bi okrepila gospodarsko, socialno in okoljsko spremljanje turizma; poudarja potrebo po lažjem dostopu do podatkov ter izboljšanju njihovega posodabljanja in medsebojne povezanosti z usklajenim sistemom kartiranja;

75.

priporoča, da se v vsaki državi članici EU določi pravni okvir za pripravo in objavo satelitskih računov za turizem;

76.

se zavzema za učinkovitejše zbiranje podatkov na ravni NUTS 3 o številu turistov in izletnikov, o drugih novih oblikah nastanitve in o vrsti prevoza ter z razčlenitvijo statistike nastanitev po regijah in glavnih lokalnih destinacijah;

77.

priporoča, da bi pri vodenju statističnih računov za vodo, zrak in energijo uvedli sistem merjenja za spremljanje porabe vode in proizvajanja emisij v turističnem sektorju, vključno s turistično industrijo in njenimi značilnimi proizvodi;

78.

spodbuja Eurostat, naj nadaljuje z raziskovanjem masovnih podatkov kot vira podatkov za turistično statistiko in pri tem upošteva izzive, povezane z njihovim pridobivanjem, neodvisnostjo, verodostojnostjo, dostopom, kakovostjo in dolgoročno razpoložljivostjo;

79.

poziva, da je treba problem prekomernega turizma analizirati z vključitvijo kvalitativnih podatkov o odnosu prebivalcev do turizma v študije o dohodkih in življenjskih pogojih, v hitre ocene o vplivu turizma in poročilo Kakovost življenja v evropskih mestih, ki ga pripravlja Evropska komisija;

80.

priporoča, naj se še naprej spodbujajo dejavnosti, ki bi izkoristile in optimizirale obsežno delo, ki ga je Evropska komisija opravila v zadnjih letih, na primer sistem kazalnikov za evropski turizem ETIS ali platforma za pametno specializacijo(S3) (13) za digitalizacijo in varnost v turizmu ter Laboratorij turizma prihodnosti (Tourism of Tomorrow Lab);

81.

poziva Evropsko komisijo in Evropski parlament, naj v naslednji evropski statistični program vključita sisteme in orodja za spremljanje, ki bodo bolj usmerjeni k zadovoljevanju posebnih potreb regij in mest, kar omogoča ustrezno sledljivost izvedenih turističnih politik;

Potreba po novem priznavanju turizma kot temeljne politike EU v skladu z njegovim prispevkom in potencialom rasti ter njegovi večji zavezanosti trajnostnemu razvoju

82.

želi, da bi bila trenutna kriza opozorilo, ki bi Evropsko komisijo spodbudilo k ambicioznejši turistični politiki za Evropo po okoljski, ekonomski in socialni plati;

83.

pozdravlja pobudo Evropske komisije za organizacijo evropske konvencije o turizmu, da bi pripravili načrt za leto 2050 v smeri trajnostnega, inovativnega in odpornega evropskega turističnega ekosistema (evropska agenda za turizem do leta 2050) z aktivnim sodelovanjem regij;

84.

je pripravljen organizirati konferenco, na kateri bi sodelovali javni in zasebni organi, da bi izmenjali izkušnje glede načrtov okrevanja, ki so jih izbrali različni turistični kraji, in prihodnje oblike turizma EU;

85.

verjame, da bo Odbor Evropskega parlamenta za promet in turizem v svojih prizadevanjih sodeloval z OR pri zasledovanju močne turistične politike v EU;

86.

predlaga skupno zasedanje odbora Evropskega parlamenta za promet in turizem ter komisije za naravne vire Odbora regij, da bi razpravljali o prihodnosti turistične politike v EU po krizi zaradi COVID-19 in v zvezi z razpravami glede večletnega finančnega okvira za obdobje 2021-2027;

87.

z zanimanjem pričakuje tesno sodelovanje s skupino za turizem Evropskega parlamenta in se želi z njo v celoti povezati, da bi v razprave vključili glas lokalne in regionalne ravni;

88.

ponovno poudarja, da morajo države članice in njihove regionalne oblasti turistične prednostne naloge vključiti v svoje operativne programe po letu 2020, da bi olajšali dostop do evropskih finančnih sredstev za financiranje turističnih projektov;

89.

poudarja, da je sedanji mehanizem financiranja za MSP in turistične kraje težko dostopen, in predlaga oblikovanje posebnih orodij (vse na enem mestu ali spletno orodje), povezanih z upravnimi organi evropskih skladov, da bi olajšali oddajanje in obravnavo vlog;

90.

priporoča, naj Evropski odbor regij okrepi sodelovanje z UNWTO z memorandumom o soglasju in razvojem skupnih akcijskih načrtov;

91.

poziva Svet, naj Evropski odbor regij in njegove lokalne in regionalne oblasti vključi v delovne skupine in seje Sveta, povezane s turizmom;

92.

predlaga oblikovanje novega evropskega okvira za trajnostni turizem, ki bi bil usklajen z zelenim dogovorom in agendo Združenih narodov do leta 2030, v katerem bi se upoštevale strategije, ki jih v tem smislu izvajajo regije, in ki bi združeval različne politike, ki jih EU razvija in jih bo razvijala na tem področju, na primer podporo digitalizaciji sektorja, promocijo pametnih turističnih destinacij, razogličenje dejavnosti, spodbujanje krožnega gospodarstva, spodbujanje vključujočega in dostopnega turizma, zaviranje izseljevanja s podeželja, izboljšanje participativnega upravljanja in javno-zasebno partnerstvo;

93.

poziva Evropsko komisijo, naj razmisli o ustanovitvi posebnega generalnega direktorata, ki bi bil namenjen izključno trajnostnemu turizmu, ter poziva Evropski parlament, naj razmisli o oblikovanju posebnega parlamentarnega odbora, osredotočenega na trajnostni turizem.

---

(1)  https://www.e-unwto.org/doi/epdf/10.18111/wtobarometereng.2020.18.1.4

(2)  https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52020XC0320(03)&from=SL

(3)  https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:52020PC0139

(4)  https://ec.europa.eu/regional_policy/sources/docgener/factsheet/2020_mff_reacteu_en.pdf

(5)  https://reopen.europa.eu/sl

(6)  https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?qid=1587137448000&uri=CELEX:52020DC0112

(7)  Evropska mreža 17 kolesarskih poti na dolge razdalje, ki prečkajo in povezujejo vso celino.

(8)  https://www.europarl.europa.eu/thinktank/sl/document.html?reference=EPRS_BRI(2017)603932

(9)  https://ec.europa.eu/environment/emas/takeagreenstep/pdf/BEMP-5.7-FINAL.pdf

(10)  Nedavna študija Evropskega parlamenta je pokazala, da je 105 destinacij v Evropski uniji ogroženih zaradi prekomernega turizma; glej: https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2018/629184/IPOL_STU(2018)629184_EN.pdf.

(11)  https://www.unwto.org/Measuring-Sustainability-Tourism

(12)  https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_20_194

(13)  https://s3platform.jrc.ec.europa.eu/tourism