Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 52020IP0372

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2020 o trajnostnem upravljanju podjetij (2020/2137(INI))

UL C 445, 29.10.2021, p. 94–101 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

29.10.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

C 445/94

P9_TA(2020)0372

Trajnostno upravljanje podjetij

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2020 o trajnostnem upravljanju podjetij (2020/2137(INI))

(2021/C 445/12)

Evropski parlament,

—

ob upoštevanju vodilnih načel Organizacije združenih narodov (OZN) o podjetništvu in človekovih pravicah iz leta 2011 (1),

—

ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN (2),

—

ob upoštevanju smernic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za večnacionalna podjetja (3),

—

ob upoštevanju smernic OECD o primerni skrbnosti za odgovorno ravnanje podjetij (4) in za odgovorno poslovno ravnanje institucionalnih vlagateljev (5),

—

ob upoštevanju tristranske deklaracije Mednarodne organizacije dela (MOD) o načelih večnacionalnih podjetij in socialne politike (6),

—

ob upoštevanju Pariškega sporazuma, sprejetega dne 12. decembra 2015 (7),

—

ob upoštevanju posebnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o globalnem segrevanju za 1,5 oC iz leta 2018 (8),

—

ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi Uredbe (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (COM(2020)0080), ki ga je Komisija podala 4. marca 2020,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 517/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o fluoriranih toplogrednih plinih in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 842/2006 (9),

—

ob upoštevanju Akcijskega načrta: financiranje trajnostne rasti (COM(2018)0097),

—

ob upoštevanju Evropskega zelenega dogovora (COM(2019)0640),

—

ob upoštevanju prilagojenega delovnega programa Komisije za leto 2020 (COM(2020)0440),

—

ob upoštevanju Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (10) (računovodska direktiva),

—

ob upoštevanju Direktive 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin (11) (direktiva o nefinančnem poročanju),

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (12),

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2017/828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev (13) (direktiva o pravicah delničarjev),

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (14),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (15) (uredba o razkritjih),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (16) (uredba o taksonomiji),

—

ob upoštevanju Smernic Komisije za nefinančno poročanje (metodologija za poročanje o nefinančnih informacijah) (17) in Smernic Komisije za nefinančno poročanje: dopolnilo o poročanju o informacijah, povezanih s podnebjem (18),

—

ob upoštevanju končnega poročila foruma na visoki ravni o uniji kapitalskih trgov o novi viziji za evropske kapitalske trge (19),

—

ob upoštevanju študije o dolžnostih upravnega odbora in trajnostnem upravljanju podjetij iz julija 2020, ki jo je naročila Komisija,

—

ob upoštevanju okvira OZN za „varovanje, spoštovanje in pomoč“ iz leta 2008 za podjetništvo in človekove pravice (20),

—

ob upoštevanju študije Komisije iz maja 2020 z naslovom „Improving financial security in the context of the Environmental Liability Directive“ (Izboljševanje finančnih jamstev v okviru direktive o okoljski odgovornosti) (21),

—

ob upoštevanju načel iz Osla o globalnih obveznostih za zmanjšanje podnebnih sprememb (22),

—

ob upoštevanju priporočil projektne skupine za finančna razkritja v zvezi s podnebjem iz junija 2017,

—

ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—

ob upoštevanju mnenj Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A9-0240/2020),

A.

ker Evropska unija temelji na vrednotah, navedenih v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji, njena okoljska politika pa temelji na previdnostnem načelu iz člena 191(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

B.

ker v poslovnem okolju trajnostni pristop pomeni, da se v podjetjih ustrezno upoštevajo splošni družbeni in okoljski vidiki, kot so pravice njihovih zaposlenih in spoštovanje omejitev planeta, da bi obravnavali najbolj pereča tveganja, ki jih za omenjene vidike pomenijo dejavnosti podjetij;

C.

ker so številne mednarodne pobude za spodbujanje trajnostnega upravljanja podjetij prostovoljne in del mehkega prava, ki so se večinoma izkazale za neučinkovite pri spreminjanju ravnanja podjetij v smeri trajnostnosti; ker je študija Komisije o dolžnostih upravnega odbora in trajnostnem upravljanju podjetij v skladu z akcijskim načrtom za trajnostno financiranje poudarila, da je zelo koristno pojasniti obveznosti upravnega odbora v zvezi s trajnostnostjo in dolgoročnimi vidiki; opominja na težave, povezane s pretirano kratkoročnostjo, ter opozarja, da morajo podjetja vključiti dolgoročne interese, da bo EU lahko izpolnila svoje zaveze glede trajnostnosti; ker študija jasno kaže, da je treba v zvezi s tem sprejeti zakonodajo EU;

D.

ker je EU v prizadevanju za večjo preglednost ter dolgoročnost finančnih ter gospodarskih dejavnosti v zadnjem mandatnem obdobju sprejela več pobud, kot so direktiva o pravicah delničarjev, akcijski načrt za financiranje trajnostne rasti, uredba o razkritjih in uredba o taksonomiji; ker se je ta trend med drugim začel tudi s sprejetjem direktive o nefinančnem poročanju; ker je razkritje nefinančnih informacij potrebno za merjenje, spremljanje in upravljanje uspešnosti podjetij ter njihovega dolgoročnega vpliva na družbo in okolje;

E.

ker se direktiva o nefinančnem poročanju zelo navezuje na trajnostno upravljanje podjetij in je pomenila pomemben korak naprej pri spodbujanju nefinančnega poročanja v EU; ker pa kljub temu vsebuje resne pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti, da bi bila direktiva bolj uporabna za vlagatelje in deležnike;

F.

ker morajo podjetja in finančne institucije v skladu z evropskim zelenim dogovorom okrepiti razkritja podnebnih in okoljskih podatkov, da bodo vlagatelji v celoti obveščeni o trajnostnosti svojih naložb; ker se je Komisija zavezala, da bo v ta namen pregledala direktivo o nefinančnem poročanju; ker namerava Komisija glede na svoj prilagojeni delovni program za leto 2020 v prvem trimesečju leta 2021 predstaviti predlog za pregled direktive o nefinančnem poročanju;

G.

ker deležniki pogosto opozarjajo, da so nefinančne informacije, ki jih predložijo podjetja v skladu z direktivo o nefinančnem poročanju, pomanjkljive, nezanesljive in neprimerljive; ker so tisti, ki so zadolženi za pripravo teh informacij, zmedeni zaradi preštevilnih okvirov za prostovoljno poročanje ter so pozvali k pravni pojasnitvi in standardizaciji; ker je razkritje popolnejših in zanesljivejših informacij potrebno, da bi zmanjšali morebitne negativne posledice za podnebje, okolje in družbo; ker bi lahko izboljšave pri nefinančnem poročanju povečale odgovornost podjetij in zaupanje vanje; ker te izboljšave ne bi smele privesti do nepravičnih konkurenčnih neravnovesij; ker bi morale obveznosti razkritja zato upoštevati upravne stroške in biti sorazmerne z velikostjo podjetja ter skladne z drugo zakonodajo, ki se uporablja za poslovne dejavnosti, kot recimo spoštovanje poslovnih skrivnosti in zaščita žvižgačev;

H.

ker je iz študije Komisije o dolžnostih upravnega odbora in trajnostnem upravljanju podjetij razvidno, da se družbe, ki kotirajo na borzi v EU, čedalje bolj osredotočajo na kratkoročne interese svojih delničarjev; ker je v študiji predlagano več zakonodajnih možnosti na ravni EU, ki bi znatno izboljšale trajnostnost podjetij; ker je treba sprejeti zakonodajni okvir za evropska podjetja, pri tem pa v celoti spoštovati načelo sorazmernosti in preprečiti pretirano upravno breme za evropska podjetja; ker mora ta okvir zagotoviti skladnost z notranjim trgom in izboljšati njegovo pravno varnost ter ne bi smel ustvarjati slabšega konkurenčnega položaja;

I.

ker trajnostni pristop k upravljanju podjetij zajema tako človekove pravice kot varstvo okolja; ker bi bilo treba pravno zahtevo po razkritju informacij v zvezi z okoljskimi, družbenimi in kadrovskimi vprašanji, človekovimi pravicami, podkupovanjem in korupcijo obravnavati kot enega od vidikov odgovornosti podjetij, ki jih je treba spoštovati, kot je opredeljeno v vodilnih načelih OZN o podjetništvu in človekovih pravicah;

J.

ker je cilj Pariškega sporazuma zadržati povišanje povprečne svetovne temperature precej pod 2 oC nad predindustrijskimi ravnmi in omejiti dvig temperature na 1,5 oC nad predindustrijskimi ravnmi;

K.

ker zaradi vse večje svetovne tekme za dostop do naravnih virov podjetja pogosto netrajnostno izkoriščajo naravno in človekovo okolje;

L.

ker ima upravljanje podjetij pomembno vlogo pri izpolnjevanju zavez EU glede uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja OZN in izvajanja Pariškega sporazuma;

M.

ker podnebne spremembe resno ogrožajo prehransko varnost, zlasti razpoložljivost, dostopnost in uporabo hrane ter stabilnost prehranskih sistemov; ker kmetice trenutno ustvarijo 45–80 % vse proizvedene hrane v državah v razvoju, ki so nesorazmerno prizadete zaradi podnebnih sprememb in degradacije okolja;

N.

ker je v Aarhuški konvenciji določenih več pravic javnosti in združenj v zvezi z okoljem, med drugim pravica dostopa do okoljskih informacij, pravica udeležbe pri odločanju v okoljskih zadevah in pravica dostopa do pravnega varstva;

O.

ker je Odbor OZN za skladnost z Aarhuško konvencijo leta 2017 ugotovil, da EU krši konvencijo, ker članom javnosti ne omogoča, da bi pri sodiščih EU vložili ugovore zoper odločitve institucij EU;

P.

ker je Evropska komisija za obdobje 2019–2024 zastavila višje cilje z določitvijo agende za evropski zeleni dogovor, pri čemer je potrdila, da mora Evropa „prevzeti vodstvo pri prehodu k zdravemu planetu“;

Q.

ker imajo direktorji podjetij v skladu z zakoni in drugimi predpisi dolžnost, da delujejo v korist podjetja; ker se je ta dolžnost v različnih jurisdikcijah različno razlagala, interes podjetja pa se pogosto enači s finančnimi interesi delničarjev; ker bi moral interes podjetja vključevati tudi interese ustreznih deležnikov, med njimi zaposlenih, in širše družbene interese; ker ozka razlaga te dolžnosti s prevelikim poudarkom na kratkoročnem povečevanju dobička škoduje dolgoročni uspešnosti in trajnostnosti podjetja ter s tem dolgoročnim interesom delničarjev;

R.

ker bi bilo treba zagotoviti usklajenost zakonodaje EU o trajnostnem upravljanju podjetij, in sicer z določitvijo konkretnih obveznosti in spodbud glede ukrepanja in ne samo glede sporočanja informacij; ker je torej potreben dodaten okvir, ki bo določal dolžnosti upravnih odborov podjetij v zvezi s trajnostnostjo;

S.

ker bi morala Komisija, da bi upravljanje podjetij v EU postalo bolj trajnostno, pregledno in odgovorno, poleg predlogov za pregled direktive o nefinančnem poročanju uvesti tudi novo zakonodajo o potrebni skrbnosti in dolžnostih upravnih odborov; ker je treba obveznosti potrebne skrbnosti in dolžnosti upravnih odborov jasno razdeliti na dva dela, če naj bodo zajete v enem samem zakonodajnem instrumentu; ker se te obveznosti in dolžnosti dopolnjujejo, vendar niso medsebojno zamenljive, niti ni ena podrejena drugi;

Obveznosti poročanja o nefinančnih informacijah

1.

 poziva Komisijo, naj pri predlaganju novih ukrepov na področju prava družb in upravljanja podjetij vzpostavi ustrezno ravnovesje med potrebo po zmanjšanju kratkoročnega pritiska na direktorje podjetij in spodbujanjem vključevanja vprašanj trajnostnosti v odločanje podjetij na eni strani ter potrebo po zadostni prožnosti na drugi strani, pri čemer je treba zagotoviti harmonizacijo; poudarja pomen krepitve vloge upravnega odbora pri uresničevanju dolgoročnih interesov podjetij pri prihodnjem ukrepanju na ravni EU in spodbujanja razvoja kulture v upravnih organih podjetij, ki bo upoštevala in izvajala trajnostno upravljanje podjetij;

2.

 pozdravlja zavezo Komisije glede pregleda direktive o nefinančnem poročanju; poudarja, da bi moral biti ta pregled povsem v skladu z zahtevami iz uredbe o razkritjih in uredbe o taksonomiji; poziva Komisijo, naj upošteva priporočila iz te resolucije;

3.

 ponovno poziva k razširitvi področja uporabe direktive o nefinančnem poročanju, da bi bila vključena vsa velika podjetja, ki kotirajo na borzi, in tista, ki ne kotirajo na borzi, s sedežem na ozemlju EU, kakor so opredeljena v členu 3(4) računovodske direktive; poudarja, da bi morale za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev obveznosti nefinančnega poročanja veljati tudi za podjetja, ki niso iz EU in poslujejo na trgu EU; poziva Komisijo, naj opredeli gospodarske sektorje z visokim tveganjem, ki imajo znaten učinek na zadeve v zvezi s trajnostnostjo, tako da bo mogoče upravičiti vključitev malih in srednjih podjetij iz teh sektorjev na področje uporabe direktive o nefinančnem poročanju; v ta namen meni, da bi se morala Komisija opreti na zunanje neodvisno strokovno znanje, da bi zagotovila okviren, neizčrpen in redno posodobljen seznam konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem ter posebne smernice za mala in srednja podjetja; meni zlasti, da bi se bilo treba posebej osredotočiti na naložbe in sektorje, ki so pogosto povezani z nezakonitimi poslovnimi dejavnostmi, kot so kazniva dejanja zoper okolje, nezakonita trgovina s prostoživečimi vrstami, korupcija ali finančni kriminal; poudarja, da je pregled direktive o nefinančnem poročanju potreben tudi zato, da se udeležencem na finančnem trgu omogoči dostop do ustreznih podatkov, da se izpolnijo obveznosti iz uredbe o razkritju;

4.

 poudarja, da je trajnostno upravljanje podjetij pomemben steber, ki EU omogoča, da ustvari odporno in trajnostno gospodarstvo, okrepi enake konkurenčne pogoje, da bi ohranili in spodbudili mednarodno konkurenčnost podjetij EU, delavce in podjetja EU pa zaščitili pred nelojalno konkurenco iz tretjih držav, in je zato lahko koristno za trgovinsko in naložbeno politiko EU, če je ustrezno izmerjeno in sorazmerno;

5.

 ugotavlja, da je pandemija COVID-19 razkrila ranljivost svetovnih dobavnih verig in pokazala, da samo prostovoljna pravila niso dovolj, kot se je pokazalo v sektorju oblačil, kjer je bila proizvodnja med krizo motena, kar je negativno vplivalo na celotno dobavno verigo; ugotavlja, da podjetja z boljšo okoljsko, socialno in upravljavsko prakso ter boljšimi postopki za blažitev tveganja krizo prevetrijo lažje; priznava, da je OECD izjavila (23), da bodo podjetja s proaktivnimi ukrepi za obvladovanje tveganj, povezanih s krizo zaradi COVID-19, na način, ki bo ublažil škodljive učinke na delavce in dobavne verige, verjetno ustvarila dolgoročnejšo vrednost in odpornost, kratkoročno pa izboljšala svojo sposobnost preživetja in možnosti za okrevanje v srednje- in dolgoročnem obdobju;

6.

 ugotavlja, da uredba o taksonomiji določa vrsto okoljskih ciljev, in sicer v zvezi s podnebnimi spremembami, uporabo in varstvom vodnih in morskih virov, prehodom na krožno gospodarstvo, preprečevanjem in nadzorovanjem onesnaževanja ter biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi; meni, da bi bilo treba pojem okoljskih zadev v direktivi o nefinančnem poročanju razlagati v skladu z uredbo o taksonomiji ter vključiti vse oblike onesnaževanja; poziva Komisijo, naj upošteva priporočila projektne skupine za finančna razkritja v zvezi s podnebjem in spodbuja razvoj inovativnih računovodskih tehnik, ki odražajo vrednost ekosistemov; meni, da je enako pomembno, da se natančno opredelijo tudi druge zadeve v zvezi s trajnostnostjo, na katere se nanaša direktiva o nefinančnem poročanju, kot so socialne in kadrovske zadeve, spoštovanje človekovih pravic ter boj proti korupciji in podkupovanju; meni, da bi lahko kadrovske zadeve zajemale razkritje plačnih politik podjetij, kar bi lahko vključevalo prikaz plač po decilih in razlike v plačah med spoloma;

7.

 meni, da je trajnostno upravljanje podjetij ključnega pomena za dolgoročno usmeritev podjetij k uskladitvi njihovih dejavnosti s splošnimi okoljskimi cilji Unije, kot so določeni v evropskem zelenem dogovoru, pa tudi z zavezo EU, da bo na poti k doseganju cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050 zmanjšala emisije toplogrednih plinov EU; poudarja, da bi morali vsi sektorji prispevati k doseganju teh ciljev;

8.

 meni, da bi se morala opredelitev pomembnosti nanašati na vse pomembne vplive na okolje, človekove pravice in upravljanje v celotni družbi, in ne le na ustvarjanje vrednosti in na zadeve, povezane samo s finančno uspešnostjo podjetij; poziva k spremembi te opredelitve v skladu z načelom dvojne pomembnosti, ki je bilo uvedeno z direktivo o nefinančnem poročanju in dodatno pojasnjeno v smernicah Komisije o poročanju o informacijah, povezanih s podnebjem; meni, da bi bilo treba pomembnost oceniti v postopku, ki bo vključeval ustrezne deležnike;

9.

 ugotavlja, da direktiva o nefinančnem poročanju podjetjem, ki spadajo na njeno področje uporabe, omogoča precejšnjo prožnost, tako da lahko pomembne informacije razkrijejo na način, ki se jim zdi najbolj uporaben; ugotavlja, da lahko podjetja trenutno po lastni presoji uporabljajo različne okvire; ugotavlja, da še vedno niso prepričana, kako najbolje izpolniti svoje obveznosti razkritja; meni, da je treba ob ustreznem spoštovanju načela sorazmernosti vzpostaviti celovit okvir EU, ki bi vključeval vsa vprašanja glede trajnostnosti, pomembna za celovito nefinančno poročanje; v zvezi s tem poudarja, da bi moral zakonodajni okvir EU zagotoviti, da so razkritja jasna, uravnotežena, razumljiva, primerljiva med podjetji v istem sektorju, preverljiva in objektivna ter da vključujejo časovno omejene trajnostne cilje; poudarja, da bi moral ta okvir vključevati tudi obvezne standarde, tako splošne kot panožne; v zvezi s tem pozdravlja zavezo Komisije, da bo podprla postopek za razvoj standardov EU za nefinančno poročanje; poudarja, da bi bilo treba v pregledu direktive o nefinančnem poročanju določiti posebne zavezujoče obveznosti in standarde poročanja, pri tem pa ustrezno vključiti vse zadevne deležnike, kot so civilna družba, okoljske organizacije in socialni partnerji;

10.

 meni, da bi bilo treba izjave o nefinančnem poslovanju navesti v letnem poslovnem poročilu, da bi se izognili dodatnim obremenitvam za podjetja; pozdravlja zavezo Komisije v akcijskem načrtu za unijo kapitalskih trgov (COM(2020)0590), da bo do tretjega četrtletja leta 2021 predložila zakonodajni predlog za javno dostopno spletno digitalno platformo po vsej EU, ki bo omogočala prost dostop do finančnih in nefinančnih informacij, ki jih sporočijo podjetja; meni, da bi morala ta platforma uporabnikom omogočati primerjavo podatkov, ki so jih razkrila podjetja, in sicer z vključitvijo kategorij, kot so teme, panoge, države, promet in število zaposlenih;

11.

 ugotavlja, da so v direktivi o nefinančnem poročanju izjave o nefinančnem poslovanju izključene iz zahteve za dajanje zagotovil glede vsebine, ki sicer velja za računovodske izkaze podjetij; meni, da bi morale biti izjave o nefinančnem poslovanju predmet obveznih revizij, odvisno od velikosti in področja delovanja podjetja; meni, da bi moral izvajalec storitev dajanja zagotovil, ki mora biti objektiven in nepristranski, revizijo izvesti v skladu s prihodnjim okvirom EU; glede na navedeno poudarja, da je treba s pregledom direktive o obveznih revizijah obravnavati napačne spodbude, ki so neločljivo povezane z obveznimi revizijami (24); potrjuje, da bi bila to tudi priložnost za obravnavo dejanskega monopola štirih velikih računovodskih družb, ki običajno revidirajo največje družbe, ki kotirajo na borzi;

12.

 poudarja, da bi morali biti predstavniki delavcev vključeni v opredelitev postopka za sporočanje nefinančnih informacij in preverjanje informacij, zlasti v zvezi s cilji socialne trajnostnosti in vprašanji, povezanimi z dobavno verigo, med drugim z zunanjim izvajanjem in sklepanjem pogodb s podizvajalci;

13.

 poudarja, kako pomembno je, da se uvede obveznost, da morajo nekatera podjetja EU vsako leto predložiti poročilo po državah za vsako državo članico in davčno jurisdikcijo, v kateri poslujejo; poziva Svet, naj čim prej sprejme svoj splošni pristop za začetek pogajanj s Parlamentom o predlogu Komisije za direktivo o spremembi Direktive 2013/34/EU v zvezi z obveznostjo nekaterih podjetij in podružnic glede razkritja davčnih informacij v zvezi z dohodki (COM(2016)0198);

14.

 meni, da bi si morala EU čim bolj prizadevati za zagotovitev, da sporazumi o prosti trgovini, o katerih se pogaja, vsebujejo klavzule, ki od partnerskih držav zahtevajo, da določijo primerljive obveznosti za svoja podjetja, da bi se tako izognili novim načinom izkrivljanja konkurence;

Dolžnost upravnih odborov glede skrbnega ravnanja in dodatni ukrepi za spodbujanje bolj trajnostnega upravljanja podjetij

15.

 poudarja, kako pomembna sta v podjetjih raznolikost in vključevanje, saj vodita k večji poslovni uspešnosti; poziva Svet, naj čim prej sprejme svoj splošni pristop za začetek pogajanj s Parlamentom o predlogu o ženskah v upravnih odborih (25), s katerim naj bi se odpravilo splošno neravnovesje med ženskami in moškimi na najvišjih položajih odločanja v podjetjih; poziva Komisijo, naj preuči dodatne predloge za bolj uravnoteženo zastopanost spolov med višjimi vodstvenimi delavci in delavci na vplivnih položajih v podjetjih;

16.

 poudarja potrebo po večji udeležbi zaposlenih v postopkih odločanja podjetij, da bi bolje vključili dolgoročne cilje in učinke, ki jih imajo njihova podjetja; poziva Komisijo, naj preuči možnost pregleda direktive o Evropskem svetu delavcev (26) in vzpostavitve novega okvira za obveščanje delavcev, posvetovanje z njimi in njihovo udeležbo v evropskih podjetjih;

17.

 poudarja, da bosta ekološki prehod in vse večja digitalizacija pustila močne posledice za delovno silo; zato meni, da bi morali pri trajnostnem upravljanju podjetij priznati in učinkovito zagotavljati pravico zaposlenih do nadaljevanja poklicnega usposabljanja in vseživljenjskega izobraževanja v delovnem času;

18.

 ugotavlja, da podjetja niso abstraktni subjekti, ki bi bili izključeni iz dandanašnjih okoljskih in družbenih izzivov; meni, da bi morala bolj dejavno prispevati k trajnostnosti, saj so lahko njihova dolgoročna uspešnost, odpornost in celo preživetje odvisni od njihovega ustreznega odziva na okoljske in družbene zadeve; v zvezi s tem poudarja, da je treba dolžnost upravnih odborov glede skrbnega ravnanja, ki jo imajo do podjetja, opredeliti ne samo v povezavi s kratkoročnim ustvarjanjem čim večjega dobička za lastniške deleže, ampak tudi v povezavi z vidiki trajnostnosti; opozarja, da imajo izvršni direktorji pomembno vlogo pri določanju strategije podjetja in nadzoru njegovega delovanja; meni, da bi bilo treba pravne dolžnosti izvršnih direktorjev, da delujejo v interesu svojega podjetja, razumeti kot dolžnost, da v splošno strategijo svojega podjetja vključijo dolgoročne interese in tveganja glede trajnosti, učinke, priložnosti in odvisnosti; poudarja, da bi ta dolžnost določanja prednostnih nalog lahko pomenila premik stran od netrajnostnih naložb in k trajnostnim naložbam;

19.

 poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajni predlog, s katerim bo zagotovila, da nalog upravnega odbora ne bo mogoče napačno razumeti, kot da pomenijo le kratkoročnim povečevanjem vrednosti premoženja delničarjev, temveč mora namesto tega vključevati dolgoročne interese podjetja in širše družbene interese, pa tudi interese zaposlenih in drugih ustreznih deležnikov; poleg tega meni, da bi moral tak predlog zagotoviti, da imajo člani upravnih, upravljalnih in nadzornih organov, delujoč v okviru pristojnosti, ki so jim dodeljene v skladu z nacionalno zakonodajo, pravno dolžnost, da določijo, razkrijejo in spremljajo trajnostno strategijo podjetja;

20.

 glede potekajočega pregleda direktive o okoljski odgovornosti (27) meni, da bi morala podjetja imeti finančne garancije za okoljsko odgovornost za okoljsko škodo, povzročeno posameznikom in ekosistemom;

21.

 meni, da bi morala podjetja v svojih trajnostnih strategijah v skladu s svojimi obveznostmi glede potrebne skrbnosti opredeliti in obravnavati pomembna vprašanja v skladu z zahtevami glede nefinančnega poročanja, po drugi strani pa pomembne učinke, ki bi jih ta podjetja lahko imela na okoljske, podnebne, družbene in kadrovske zadeve, ter posledice za človekove pravice, podkupovanje in korupcijo, ki izhajajo iz njihovih poslovnih modelov, dejavnosti in dobavnih verig, tudi zunaj EU; meni, da je treba v okviru dolžnosti skrbnega ravnanja, ki jo imajo upravni odbori do svojih podjetij, spoštovati tudi obveznost, da ne poškodujejo ekosistemov in da zaščitijo interese ustreznih deležnikov, tudi zaposlenih, na katere lahko dejavnosti podjetja negativno vplivajo;

22.

 verjame, da bi se morala prihodnja zakonodaja uporabljati za vsa velika podjetja, ki kotirajo na borzi, in tista, ki ne kotirajo na borzi, s sedežem na ozemlju EU, kakor so opredeljena v členu 3(4) računovodske direktive; poudarja, da bi morala ta zakonodaja za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev veljati tudi za podjetja, ki niso iz EU in poslujejo na trgu EU; poziva Komisijo, naj opredeli gospodarske panoge z visokim tveganjem, ki imajo znaten učinek na trajnostnost, tako da bo mogoče upravičiti vključitev malih in srednjih podjetij iz teh panog; poleg tega meni, da bi morale po oceni učinka, ki jo trenutno izvaja Komisija, trajnostne strategije vključevati merljive, specifične, časovno omejene in znanstveno utemeljene cilje ter načrte prehoda, usklajene z mednarodnimi zavezami EU na področju okolja in podnebnih sprememb, zlasti Pariškim sporazumom, Konvencijo o biološki raznovrstnosti in mednarodnimi sporazumi, ki obravnavajo krčenje gozdov; meni, da bi strategije lahko vključevale tudi notranjo politiko o pravični plači na podlagi zajamčene plače v posameznih državah, politiko enakosti spolov in politiko, ki zagotavlja boljšo vključenost pravic zaposlenih v poslovne dejavnosti; poudarja, da bi morala vsebino teh notranjih politik določiti podjetja sama, pri tem pa ustrezno upoštevati svoje zaposlene in se z njimi posvetovati; meni, da bi morale te politike upoštevati panožne in/ali geografske posebnosti ter pravice oseb, ki pripadajo posebej ranljivim skupinam ali skupnostim; meni, da bi povezovanje variabilnega dela prejemkov izvršnih direktorjev z doseganjem merljivih ciljev, določenih v strategiji, prispevalo k uskladitvi interesov direktorjev z dolgoročnimi interesi njihovih podjetij; poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja takšno ureditev prejemkov za najvišje vodstvene položaje;

23.

 ugotavlja, da so nekatere države članice v svojo zakonodajo uvedle koncept „delnic za dolgotrajno zvestobo“, pri čemer se dolgoročno lastništvo deleža nagrajuje z glasovalnimi pravicami in davčnimi ugodnostmi; poziva Komisijo, naj razmisli o uvedbi novih mehanizmov za spodbujanje trajnostnih donosov in dolgoročne uspešnosti podjetij; poudarja, da se lahko zadržani dobiček uporabi za oblikovanje ustreznih rezerv;

24.

 meni, da bi bilo treba spremeniti tudi direktivo o pravicah delničarjev, da bi spodbudili ravnanje „potrpežljivih“ delničarjev, zlasti z nagrajevanjem dolgoročnega lastništva deležev z glasovalnimi pravicami in davčnimi ugodnostmi;

25.

 izraža zaskrbljenost, ker je v nekaterih mednarodnih investicijskih sporazumih, kot je Pogodba o energetski listini, finančnim interesom multinacionalnih podjetij dana prednost pred okoljskimi in podnebnimi prednostnimi nalogami; poziva Komisijo, naj hitro ukrepa za popolno skladnost veljavnih in prihodnjih trgovinskih investicijskih sporazumov z okoljskimi in podnebnimi cilji EU ter naj v prihodnji reviziji direktive o nefinančnem poročanju predstavi predloge za boj proti prilaščanju zemljišč s strani podjetij in krčenju gozdov;

26.

 meni, da bi morala biti podjetja v postopku določanja in spremljanja svojih trajnostnih strategij dolžna obveščati ustrezne deležnike in se z njimi posvetovati; meni, da bi bilo treba pojem deležnika razlagati široko in vključiti vse osebe, na katerih pravice in interese bi odločitve podjetja lahko vplivale, kot so zaposleni, sindikati, lokalne skupnosti, domorodna ljudstva, združenja državljanov, delničarji, civilna družba in okoljske organizacije; poleg tega meni, da se je nujno treba posvetovati z nacionalnimi in lokalnimi javnimi organi, ki se ukvarjajo s trajnostnostjo gospodarskih zadev, zlasti s tistimi, ki so odgovorni za zaposlovalne in okoljske javne politike;

27.

 meni, da bi moralo to sodelovanje, odvisno od velikosti in področja delovanja podjetja, z izjemo malih in srednjih podjetij, ki ne delujejo v sektorjih z visokim tveganjem, sektorjih, ki bi jih morala opredeliti Komisija, potekati v okviru svetovalnih odborov, v katerih bi sodelovali predstavniki ali zastopniki deležnikov, med drugim zaposlenih, in neodvisni strokovnjaki, ki bodo svetovali o vsebini in izvajanju strategije podjetja za doseganje trajnostnosti; meni, da bi ti svetovalni odbori morali imeti pravico zahtevati neodvisno revizijo, če jo odobri velika večina in če bi se pojavili tehtni pomisleki glede pravilnega izvajanja trajnostne strategije;

28.

 meni, da bi si morala podjetja, ki prejemajo državno pomoč, finančna sredstva EU ali druga javna sredstva, ali podjetja, ki izvajajo načrte za odpuščanje delavcev, prizadevati, da obdržijo delavce in jim ponudijo zaščito, ustrezno prilagodijo prejemke svojih direktorjev, plačajo pravičen delež davkov, izvajajo svojo trajnostno strategijo v skladu s ciljem zmanjšanja ogljičnega odtisa ter ne izplačujejo dividend ali ponujajo shem odkupa delnic, namenjenih poplačilu delničarjev;

o

o o

29.

 naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)  https://www.ohchr.org/documents/publications/guidingprinciplesbusinesshr_en.pdf

(2)  https://www.un.org/sustainabledevelopment/sustainable-development-goals/

(3)  http://mneguidelines.oecd.org/guidelines/

(4)  https://www.oecd.org/investment/due-diligence-guidance-for-responsible-business-conduct.htm

(5)  https://mneguidelines.oecd.org/RBC-for-Institutional-Investors.pdf

(6)  https://www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/---ed_emp/---emp_ent/---multi/documents/publication/wcms_094386.pdf

(7)  https://unfccc.int/files/essential_background/convention/application/pdf/english_paris_agreement.pdf

(8)  https://www.ipcc.ch/2018/10/08/summary-for-policymakers-of-ipcc-special-report-on-global-warming-of-1-5c-approved-by-governments/

(9)  UL L 150, 20.5.2014, str. 195.

(10)  UL L 182, 29.6.2013, str. 19.

(11)  UL L 330, 15.11.2014, str. 1.

(12)  UL L 157, 15.6.2016, str. 1.

(13)  UL L 132, 20.5.2017, str. 1.

(14)  UL L 305, 26.11.2019, str. 17.

(15)  UL L 317, 9.12.2019, str. 1.

(16)  UL L 198, 22.6.2020, str. 13.

(17)  UL C 215, 5.7.2017, str. 1.

(18)  UL C 209, 20.6.2019, str. 1.

(19)  https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/business_economy_euro/growth_and_investment/documents/200610-cmu-high-level-forum-final-report_en.pdf

(20)  http://www.undocs.org/A/HRC/8/5

(21)  https://ec.europa.eu/environment/legal/liability/pdf/Final_report.pdf

(22)  https://climateprinciplesforenterprises.files.wordpress.com/2017/12/osloprincipleswebpdf.pdf

(23)  http://www.oecd.org/coronavirus/policy-responses/covid-19-and-responsible-business-conduct-02150b06/#:~:text=A%20responsible%20business%20conduct%20(RBC,both%20government%20and%20business%20response

(24)  UL L 158, 27.5.2014, str. 196.

(25)  Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2012 o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih COM(2012)0614.

(26)  UL L 122, 16.5.2009, str. 28.

(27)  UL L 143, 30.4.2004, str. 56.

Top