Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 52020IP0277

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. oktobra 2020 o pravicah intelektualne lastnine pri razvoju tehnologije umetne inteligence (2020/2015(INI))

UL C 404, 6.10.2021, p. 129–135 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

6.10.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

C 404/129

P9_TA(2020)0277

Pravice intelektualne lastnine pri razvoju tehnologije umetne inteligence

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. oktobra 2020 o pravicah intelektualne lastnine pri razvoju tehnologije umetne inteligence (2020/2015(INI))

(2021/C 404/06)

Evropski parlament,

—

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 4, 16, 26, 114 in 118,

—

ob upoštevanju Bernske konvencije za varstvo književnih in umetniških del,

—

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (1) in smernic Komisije za boljše pravno urejanje (COM(2015)0215),

—

ob upoštevanju pogodbe Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o avtorski pravici, njene pogodbe o izvedbah in fonogramih ter njenega dokumenta o problematiki politike na področju intelektualne lastnine in umetne inteligence z dne 29. maja 2020,

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES (2),

—

ob upoštevanju Direktive 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov (3),

—

ob upoštevanju Direktive 2009/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pravnem varstvu računalniških programov (4),

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (5),

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (6),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (7),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1807 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o okviru za prosti pretok neosebnih podatkov v Evropski uniji (8),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev (9),

—

ob upoštevanju Bele knjige Evropske komisije o umetni inteligenci – evropski pristop k odličnosti in zaupanju z dne 19. februarja 2020 (COM(2020)0065),

—

ob upoštevanju dela strokovne skupine na visoki ravni za umetno inteligenco, ki jo je ustanovila Komisija,

—

ob upoštevanju sporočil Komisije z naslovoma Evropska strategija za podatke (COM(2020)0066) in Nova industrijska strategija za Evropo (COM(2020)0102),

—

ob upoštevanju smernic za preglede, ki jih izvaja Evropski patentni urad, iz novembra 2019,

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta o digitalnem gospodarstvu 2016/05 Skupnega raziskovalnega središča in njegovega Inštituta za tehnološka predvidevanja z naslovom Spletne platforme z vidika ekonomske politike,

—

ob upoštevanju političnih usmeritev naslednje Evropske komisije za obdobje 2019–2024: Bolj ambiciozna Unija – Moj načrt za Evropo,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 s priporočili Komisiji o pravilih civilnega prava o robotiki (10),

—

ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—

ob upoštevanju mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za promet in turizem ter Odbora za kulturo in izobraževanje,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A9-0176/2020),

A.

ker je cilj pravnega okvira Unije za intelektualno lastnino spodbujati inovacije in ustvarjalnost ter zagotavljati dostop do znanja in informacij;

B.

ker v skladu s členom 118 PDEU unije zakonodajalec Unije določi ukrepe za uvedbo evropskih pravic intelektualne lastnine, da se zagotovi enotno varstvo teh pravic v vsej Uniji; ker se na enotnem trgu ustvarjajo pogoji za večjo gospodarsko rast, da bi se zagotovila blaginja državljanov Unije;

C.

ker najnovejši razvoj na področju umetne inteligence in podobnih novih tehnologij pomeni precejšen tehnološki napredek, ki odpira nove možnosti ter ustvarja izzive za državljane Unije, podjetja, javno upravo, ustvarjalce in sektor obrambe;

D.

ker lahko tehnologije umetne inteligence otežijo sledljivost pravic intelektualne lastnine in njihovo uporabo za rezultate, ki nastanejo z umetno inteligenco, kar preprečuje, da bi bili človeški ustvarjalci, katerih izvirno delo se uporablja za napajanje teh tehnologij, pošteno plačani;

E.

ker mora cilj, da Unija postane vodilna sila v svetu na področju tehnologij umetne inteligence, vključevati prizadevanja za ponovno pridobitev in zaščito digitalne in industrijske suverenosti Unije, zagotavljati njeno konkurenčnost ter spodbujati in zaščititi inovacije, hkrati pa je potrebna strukturna reforma industrijske politike Unije, da bo lahko prevzela vodilno vlogo na področju tehnologij umetne inteligence, hkrati pa spoštovala kulturno raznolikost; ker vodilna vloga Unije na področju umetne inteligence zahteva učinkovit sistem intelektualne lastnine, ki bo primeren za digitalno dobo in bo inovatorjem omogočil, da prinesejo na trg nove izdelke; ker so strogi zaščitni ukrepi ključni za zaščito patentnega sistema Unije pred zlorabami, ki škodujejo inovativnim razvijalcem umetne inteligence; ker je potreben pristop k umetni inteligenci, pri katerem bo v središču človek in pri katerem se bodo upoštevala etična načela in človekove pravice, zato da bo tehnologija ostala instrument, ki bo služil ljudem in se bo uporabljal za skupno dobro;

F.

ker mora biti področje tehnologije umetne inteligence urejeno na ravni Unije, da bi preprečili razdrobljenost enotnega trga in razlike v nacionalnih predpisih in smernicah; ker bi lahko docela harmoniziran regulativni okvir Unije na področju umetne inteligence postal referenčni standard na mednarodni ravni; ker bi bilo treba nova skupna pravila za sisteme umetne inteligence vključiti v uredbo, da bi vzpostavili enake standarde po vsej Uniji, in ker bi morala biti zakonodaja primerna tudi za prihodnost, da bi lahko sledila hitremu razvoju te tehnologije, hkrati pa jo je treba spremljati s podrobnimi ocenami učinka; ker pravna varnost prispeva k tehnološkemu razvoju, zaupanje državljanov v nove tehnologije pa je bistveno za razvoj tega sektorja, ki krepi konkurenčno prednost Unije; ker bi moral regulativni okvir, bi se bo uporabljal za umetno inteligenco, spodbujati zaupanje v varnost in zanesljivost umetne inteligence ter vzpostaviti ravnovesje med javnim varstvom in poslovnimi spodbudami za naložbe v inovacije;

G.

ker umetna inteligenca in sorodne tehnologije temeljijo na računalniških modelih in algoritmih, ki se štejejo za matematične metode v smislu Evropske patentne konvencije in jih zato ni mogoče patentirati kot take; ker je mogoče matematične metode in računalniške programe zaščititi s patenti v skladu s členom 52(3) Evropske patentne konvencije, če se uporabljajo v okviru sistema umetne inteligence, ki prispeva k nadaljnjemu tehničnemu učinku; ker bi bilo treba natančno oceniti učinek te možnosti patentnega varstva;

H.

ker umetna inteligenca in sorodne tehnologije temeljijo na ustvarjanju in izvajanju računalniških programov, za katere kot take velja posebna ureditev varstva avtorskih pravic, v skladu s katero se lahko zaščiti le izraz računalniškega programa, ne pa tudi ideje, metode in načela, na katerih temelji kateri koli element tega programa;

I.

ker se podeljuje vse več patentov, povezanih z umetno inteligenco;

J.

ker so ob napredku na področju umetne inteligence in sorodnih tehnologij odpirajo vprašanja glede varstva samih inovacij in glede tega, kako se gradivo, vsebine ali podatki, ustvarjeni s tehnologijami umetne inteligence in sorodnimi tehnologijami, ki so lahko industrijske ali umetniške narave ali prinašajo različne poslovne priložnosti, obravnavajo z vidika pravic intelektualne lastnine; ker je pri tem pomembno razlikovati med človeškimi stvaritvami, ki jih podpira umetna inteligenca, in stvaritvami, ki jih umetna inteligenca ustvarja samostojno;

K.

ker so umetna inteligenca in sorodne tehnologije močno odvisne od že obstoječih vsebin in velikih količin podatkov; ker bosta imela preglednejši in bolj odprt dostop do nekaterih neosebnih podatkov in podatkovnih zbirk v Uniji, zlasti za mala in srednja ter zagonska podjetja, ter interoperabilnost podatkov, ki omejuje učinke tehnološke vezanosti, pomembno vlogo pri spodbujanju razvoja evropske umetne inteligence in večji konkurenčnosti evropskih podjetij na svetovni ravni; ker je treba pri zbiranju osebnih podatkov spoštovati temeljne pravice in pravila o varstvu podatkov in ker je treba te podatke ustrezno upravljati, zlasti v smislu upravljanja in preglednosti podatkov, ki se uporabljajo pri razvoju in uporabi tehnologij umetne inteligence, in sicer v celotnem življenjskem ciklu sistema, ki ga omogoča umetna inteligenca;

1.

 je seznanjen z Belo knjigo Evropske komisije o umetni inteligenci – evropski pristop k odličnosti in zaupanju ter Evropsko strategijo za podatke; poudarja, da lahko razmisleki iz bele knjige prispevajo k temu, da bi v Uniji bolje izkoristili potencial umetne inteligence, v središču katere bo človek; vseeno ugotavlja, da Komisija še ne obravnava vprašanja varstva pravic intelektualne lastnine v okviru razvoja tehnologij umetne inteligence in sorodnih tehnologij, čeprav so te pravice izjemno pomembne; poudarja, da je treba vzpostaviti enoten evropski podatkovni prostor in meni, da bo imela njegova uporaba pomembno vlogo za inovacije in ustvarjalnost v gospodarstvu Unije, kar bi bilo treba spodbujati; poudarja, da bi morala imeti Unija pomembno vlogo pri določitvi osnovnih načel za razvoj, uvajanje in uporabo umetne inteligence, ne da bi ta ovirala njen napredek ali konkurenčnost;

2.

 poudarja, da bo razvoj umetne inteligence in sorodnih tehnologij v sektorjih prometa in turizma prinesel inovacije, raziskave, mobilizacijo naložb in znatne gospodarske, družbene, okoljske, javne in varnostne koristi, zaradi česar bosta sektorja privlačnejša za nove generacije ter bodo nastale nove zaposlitvene priložnosti in bolj trajnostni poslovni modeli, vendar poudarja, da ne bi smel imeti škodljivih posledic za ljudi ali družbo;

3.

 poudarja, da je treba na področju tehnologij umetne inteligence ustvariti operativen in docela harmoniziran regulativni okvir; predlaga, da bi bil boljši okvir v obliki uredbe kot pa direktive, da bi preprečili razdrobljenost evropskega digitalnega enotnega trga in spodbudili inovacije;

4.

 poziva Komisijo, naj v vsej zakonodaji o umetni inteligenci upošteva sedem ključnih zahtev iz smernic strokovne skupine na visoki ravni, ki jih je Komisija pozdravila v svojem sporočilu z dne 8. aprila 2019 (11), in jih ustrezno izvaja;

5.

 poudarja, da je treba zaradi razvoja, uvajanja in uporabe tehnologij umetne inteligence ter vzpona svetovnega podatkovnega gospodarstva obravnavati pomembna tehnična, socialna, ekonomska, etična in pravna vprašanja na različnih področjih, tudi na področju pravic intelektualne lastnine in njihovega vpliva na teh področjih politike; poudarja, da je treba za sprostitev potenciala tehnologij umetne inteligence odpraviti nepotrebne pravne ovire, da ne bi ovirali rasti ali inovacij v razvijajočem se podatkovnem gospodarstvu Unije; poziva k izvedbi ocene učinka na varstvo pravic intelektualne lastnine pri razvoju tehnologij umetne inteligence;

6.

 poudarja, da sta uravnoteženo varstvo pravic intelektualne lastnine v zvezi s tehnologijami umetne inteligence in večrazsežnostna narava tega varstva zelo pomembna, hkrati pa poudarja. da lahko naložbe v te tehnologije, njihovo dolgoročno vzdržnost in uporabnost za potrošnike spodbudijo le visoka raven varstva pravic intelektualne lastnine, pravna varnost in zaupanje; meni, da lahko Unija prevzame vodilno vlogo pri ustvarjanju tehnologij umetne inteligence, če sprejme delujoč regulativni okvir, ki se redno ocenjuje glede na tehnološki razvoj, in izvaja proaktivno javno politiko, zlasti kar zadeva programe usposabljanje in finančno podporo za raziskave in sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem; ponavlja, da je potrebnega dovolj manevrskega prostora za razvoj novih tehnologij, proizvodov in storitev; poudarja, da ustvarjanje okolja, ki spodbuja ustvarjalnost in inovacije tako, da se ustvarjalce spodbuja k uporabi tehnologij umetne inteligence, ni nujno v škodo interesom človeških ustvarjalcev ali etičnim načelom Unije;

7.

 meni tudi, da mora Unija obravnavati različne razsežnosti umetne inteligence na podlagi tehnološko nevtralnih in dovolj prožnih opredelitev, ki se lahko uporabljajo za prihodnji tehnološki razvoj ter kasnejšo uporabo; meni, da je treba še naprej razmišljati o interakcijah med umetno inteligenco in pravicami intelektualne lastnine, tako z vidika uradov za intelektualno lastnino kot tudi uporabnikov; meni, da je treba zaradi izziva ocenjevanja aplikacij umetne inteligence določiti nekaj zahtev glede preglednosti in razviti nove metode, saj se lahko na primer prilagodljivi učni sistemi po vsakem vnosu ponovno prilagodijo, zaradi česar so nekatera predhodna razkritja neučinkovita;

8.

 poudarja, da mora biti uporaba algoritmov pri storitvah pretakanja videov pregledna in odgovorna, da bi bolje zagotavljali dostop do različnih oblik kulturnih in ustvarjalnih vsebin v različnih jezikih in pravičen dostop do evropskih del;

9.

 priporoča, naj se posledice, ki jih imajo tehnologije umetne inteligence za pravice intelektualne lastnine, prednostno ocenijo po sektorjih in glede na vrsto posledic; meni, da je treba pri takšnem pristopu upoštevati na primer stopnjo človeškega posredovanja, samostojnost umetne inteligence, vlogo in izvor uporabljenih podatkov in avtorsko zaščitenega gradiva ter morebiten vpliv drugih pomembnih elementov; opozarja, da je treba pri vsakem pristopu najti pravo ravnovesje med potrebo po zaščiti naložb sredstev in vložka ter potrebo po spodbujanju ustvarjanja in souporabe; meni, da so za oceno človeškega vložka v zvezi z algoritemskimi podatki umetne inteligence potrebne temeljitejše raziskave; meni, da prelomne tehnologije, kot je umetna inteligenca, ponujajo malim in velikim podjetjem možnost, da razvijejo vodilne proizvode na trgu; meni, da bi morala biti vsa podjetja upravičena do enako učinkovite zaščite pravic intelektualne lastnine; zato poziva Komisijo in države članice, naj prek programa za enotni trg in vozlišč za digitalne inovacije podprejo zagonska ter mala in srednja podjetja, tako da zaščitijo njihove izdelke;

10.

 predlaga, naj se pri tem ocenijo predvsem vpliv in posledice tehnologij umetne inteligence in sorodnih tehnologij v okviru sedanje ureditve patentnega prava, zaščite blagovnih znamk in modelov, varstva avtorske in sorodnih pravic, vključno z uporabo pravnega varstva baz podatkov in računalniških programov, varstva nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem; priznava, da imajo tehnologije umetne inteligence potencial izboljšati uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, tudi če preverjanje in pregled opravi človek, zlasti ko gre za pravne posledice; poleg tega potrjuje, da je treba oceniti, ali je treba zaradi boljšega varstva potrošnikov posodobiti pogodbeno pravo in ali je treba prilagoditi pravila konkurence, da bi odpravili tržne pomanjkljivosti in zlorabe v digitalnem gospodarstvu, potrjuje pa tudi, da je treba vzpostaviti celovitejši pravni okvir za gospodarske sektorje, na katere umetna inteligenca vpliva, tako pa evropskim podjetjem in ustreznim deležnikom omogočiti, da se širijo, ter da je treba zagotoviti pravno varnost; poudarja, da je treba varstvo intelektualne lastnine vedno uskladiti z drugimi temeljnimi pravicami in svoboščinami;

11.

 opozarja, da so matematične metode kot take izključene iz patentiranja, razen če se uporabljajo za tehnične namene v okviru tehničnih izumov, ki jih je mogoče same po sebi patentirati, samo če so izpolnjena ustrezna merila za izume; opozarja, da je v primerih, ko se izum nanaša na metodo, ki vključuje tehnična sredstva, ali na tehnično napravo, celotni namen izuma tehnične narave in zato ni izključen iz patentiranja; pri tem poudarja, da je okvir za zaščito patentov pomemben za spodbujanje izumov umetne inteligence in njihovo širjenje ter da je treba evropskim podjetjem in zagonskim podjetje nuditi možnosti, da spodbujajo razvoj in uporabo umetne inteligence v Evropi; poudarja, da imajo standardni patenti pomembno vlogo pri razvoju in razširjanju nove umetne inteligence in sorodnih tehnologij ter zagotavljanju interoperabilnosti; poziva Komisijo, naj podpre določitev industrijskih standardov in spodbuja formalno standardizacijo;

12.

 ugotavlja, da je mogoče patentno varstvo odobriti, če je izum nov in ni samoumeven ter je bil zanj potreben izumiteljski korak; nadalje ugotavlja, da je po patentnem pravu potreben popoln opis osnovne tehnologije, kar je lahko zaradi zapletenosti obrazložitve pri nekaterih tehnologijah umetne inteligence težavno; poudarja tudi pravne izzive v zvezi z obratnim inženirstvom, ki ni zajeto v varstvo avtorskih pravic računalniških programov in varovanje poslovnih skrivnosti, ki pa so bistvenega pomena za inovacije in raziskave in bi jih bilo treba ustrezno upoštevati pri razvoju tehnologij umetne inteligence; poziva Komisijo, naj oceni možnosti za ustrezno, na primer modularno preskušanje izdelkov, ne da bi bilo to zaradi obsežnega razkritja proizvodov, ki se zlahka reproducirajo, tvegano za imetnike pravic intelektualne lastnine ali poslovne skrivnosti; poudarja, da bi morale biti tehnologije umetne inteligence vsem na voljo za izobraževalne in raziskovalne namene kot učinkovitejše učne metode;

13.

 ugotavlja, da lahko osamosvojitev procesa ustvarjanja umetnostnih vsebin odpre vprašanja lastništva pravic intelektualne lastnine glede te vsebine; meni, da pri tem ne bi bilo primerno podeliti tehnologijam umetne inteligence statusa pravne osebe, in opozarja na negativni vpliv te možnosti na spodbude za človeške ustvarjalce;

14.

 poudarja, da je razlika med človeškimi stvaritvami, ki jih podpira umetna inteligenca, in samostojnimi stvaritvami umetne inteligence, ki so nov regulativni izziv na področju varstva pravic intelektualne lastnine v povezavi z vprašanji lastništva, izumiteljstva in ustreznega plačila, pa tudi z vprašanji morebitne koncentracije na trgu; meni, da bi bilo treba pravice intelektualne lastnine za razvoj tehnologij umetne inteligence razlikovati od pravic intelektualne lastnine, ki se dodelijo za stvaritve umetne inteligence; poudarja, da se še vedno uporablja sedanji okvir intelektualne lastnine, če je umetna inteligenca le orodje, s katerim si avtor v ustvarjalnem procesu pomaga;

15.

 meni, da je treba tehnične stvaritve s tehnologijo umetne inteligence zaščititi v pravnem okviru za pravice intelektualne lastnine, da bi spodbudili naložbe v to obliko ustvarjanja in izboljšali pravno varnost za državljane, podjetja in izumitelje, ki so trenutno med glavnimi uporabniki tehnologij umetne inteligence; meni, da del, ki jih samostojno proizvajajo umetni ustvarjalci in roboti, ni mogoče vedno avtorsko zaščititi, če želimo spoštovati načelo izvirnosti, ki je povezano s fizično osebo, in ker je koncept „intelektualne stvaritve“ vezan na avtorjevo osebnost; poziva Komisijo, naj podpre horizontalni, na dokazih temelječ in tehnološko nevtralen pristop k skupnim enotnim določbam o avtorski pravici za dela, ki jih v Uniji ustvari umetna inteligenca, če velja, da bi ta dela lahko avtorsko zaščitili; priporoča, da bi morebitno lastništvo pravic podeljevali samo fizičnim in pravnim osebam, ki so delo zakonito ustvarile, in samo če je imetnik avtorske pravice ob uporabi avtorsko zaščitenega gradiva to dovolil, razen če veljajo izjeme ali omejitve avtorske pravice; poudarja, da je treba olajšati dostop do podatkov in njihove izmenjave, odprtih standardov in odprtokodne tehnologije, hkrati pa spodbujati naložbe in inovacije;

16.

 ugotavlja, da umetna inteligenca omogoča obdelavo velike količine podatkov, ki so pomembni za razvoj ali obstoj pravic intelektualne lastnine; hkrati ugotavlja, da tehnologije umetne inteligence ali sorodne tehnologije, ki se uporabljajo v postopku registracije za podelitev pravic intelektualne lastnine in pri ugotavljanju odgovornosti za kršitve teh pravic, ne morejo nadomestiti človeškega pregleda, ki se zaradi zagotavljanja kakovosti in poštenosti odločitev izvaja za vsak primer posebej; ugotavlja, da umetna inteligenca postopoma pridobiva zmožnost, da izvaja naloge, ki jih ponavadi opravljajo ljudje, in zato poudarja, da je treba vzpostaviti ustrezna varovala, med drugim tudi sisteme modelov s človeškim nadzorom in postopke pregleda, preglednosti, odgovornosti in preverjanja pravilnosti odločitev, sprejetih z umetno inteligenco;

17.

 ugotavlja, da je treba pri uporabi neosebnih podatkov s tehnologijami umetne inteligence oceniti zakonito uporabo avtorsko zaščitenih del ter drugih ustreznih predmetov in podatkov, vključno z obstoječimi vsebinami, kakovostnimi nabori podatkov in metapodatki, pri tem pa upoštevati pravila o omejitvah in izjemah pri varstvu avtorskih pravic, kot je izjema za besedilno in podatkovno rudarjenje, ki jo določa direktiva o avtorski in sorodnih pravicah na digitalnem enotnem trgu; poziva k dodatnim pojasnilom glede varstva podatkov v okviru avtorskega prava ter morebitne zaščite blagovnih znamk in zaščite industrijskih modelov za izdelke, ki jih samostojno ustvarijo aplikacije umetne inteligence; meni, da je treba na osnovi pravičnih pogodbenih dogovorov, vključno s sporazumi o izdaji dovoljenj, spodbujati prostovoljno izmenjavo neosebnih podatkov med podjetji in sektorji; poudarja izzive, povezane s pravicami intelektualne lastnine, pri ustvarjanju globokih ponaredkov z uporabo zavajajočih, prirejenih ali preprosto nekakovostnih podatkov, tudi če ti ponaredki vsebujejo avtorsko zaščitene podatke; ga skrbi, da bi z množično manipulacijo državljanov zamajali temelje demokracije, in poziva k večjemu ozaveščanju in medijski pismenosti ter k temu, da bi bile tehnologije umetne inteligence čim prej na voljo za preverjanje dejstev in informacij; meni, da bi lahko neosebne preverljive evidence podatkov, ki se uporabljajo v celotnem življenjskem ciklu tehnologij umetne inteligence, v skladu s pravili o varstvu podatkov olajšale sledenje uporabi avtorsko zaščitenih del, kar bi izboljšalo zaščito imetnikov pravic ter prispevalo k varstvu zasebnosti; poudarja, da bi tehnologije umetne inteligence lahko koristile pri uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, vendar bi jih moral pregledati človek in morajo biti vsi sistemi odločanja na osnovi umetne inteligence docela pregledni; poudarja, da se pri nobeni prihodnji ureditvi umetne inteligence ne smejo zaobiti morebitne zahteve glede odprtokodne tehnologije v javnih razpisih ali preprečiti medsebojne povezljivosti digitalnih storitev; ugotavlja, da sistemi umetne inteligence temeljijo na programski opremi in statističnih modelih, ki lahko povzročajo napake; poudarja, da rezultati, ki jih ustvarja umetna inteligenca, ne smejo biti diskriminatorni, in da je pristranskost v sistemih umetne inteligence najbolj omejena, če se za namene usposabljanja in strojnega učenja uporabi največja možna količina neosebnih podatkov, kolikor je to po pravu Unije mogoče; poziva Komisijo, naj razmisli o uporabi javno dostopnih podatkov v te namene;

18.

 poudarja, da je treba za boljšo dostopnost podatkov in interoperabilnost neosebnih podatkov v EU v celoti izvajati strategijo digitalnega enotnega trga; poudarja, da mora evropska strategija za podatke zagotavljati ravnovesje med spodbujanjem pretoka podatkov, njihove širše dostopnosti ter uporabe in izmenjave na eni ter varstvom pravic intelektualne lastnine in poslovnih skrivnosti na drugi strani, pri čemer je treba spoštovati pravila o varstvu podatkov in zasebnosti; poudarja, da je treba oceniti, ali so pravila Unije o intelektualni lastnini primerno orodje za varstvo podatkov, vključno s sektorskimi podatki, ki so potrebni za razvoj umetne inteligence, in opozarja, da strukturirani podatki, kot so podatkovne zbirke, ki jih ščiti intelektualna lastnina, po navadi ne štejejo za podatke; meni, da je treba zagotoviti celovite informacije o uporabi podatkov, zaščitenih s pravicami intelektualne lastnine, zlasti v okviru odnosov med platformami in podjetji; pozdravlja namero Komisije, da vzpostavi enoten evropski podatkovni prostor;

19.

 ugotavlja, da Komisija proučuje, ali je smiselno z zakonodajo urediti vprašanja, ki vplivajo na odnose med gospodarskimi subjekti, ki bi uporabljali neosebne podatke, in pozdravlja možnost pregleda direktive o bazah podatkov in morebitno razjasnitev področja uporabe direktive o varstvu poslovnih skrivnosti kot splošnega okvira; z zanimanjem pričakuje rezultate javnega posvetovanja o evropski strategiji za podatke, ki ga je začela Komisija;

20.

 poudarja, da si mora Komisija zlasti v okviru pogajanj na mednarodni ravni, predvsem v tekočih razpravah o umetni inteligenci in podatkovni revoluciji na ravni Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO), prizadevati za uravnoteženo in inovacijsko varstvo intelektualne lastnine za evropske razvijalce tehnologije umetne inteligence, da bi izboljšali mednarodno konkurenčnost evropskih podjetij, tudi pred morebitnimi nepoštenimi pravdnimi taktikami, in zagotovili čim večjo pravno varnost za uporabnikov; pozdravlja, da je Komisija nedavno predložila stališča Unije o javnemu posvetovanju Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o svojem osnutku dokumenta o politiki intelektualne lastnine in umetni inteligenci; pri tem opozarja na etično dolžnost Unije, da podpira razvoj po svetu, tako da poenostavlja čezmejno sodelovanje na področju umetne inteligence, tudi z omejitvami in izjemami za čezmejne raziskave ter besedilnim in podatkovnim rudarjenjem, kot je določeno v direktivi o avtorski in sorodnih pravicah na digitalnem enotnem trgu;

21.

 se popolnoma zaveda, da bo treba napredek na področju umetne inteligence za čim boljši izkoristek povezati z javnimi naložbami v infrastrukturo, usposabljanjem na področju digitalnih spretnosti in bistveno izboljšavo povezljivosti in interoperabilnosti; zato poudarja pomembnost varnih in trajnostnih omrežij 5G za popolno uvedbo tehnologij umetne inteligence in še bolj vse delo, ki je potrebno za ustrezno raven infrastrukture in njene varnosti po vsej Uniji; je seznanjen z intenzivnim patentiranjem na področju umetne inteligence v prometnem sektorju; se boji, da bi to lahko privedlo do množičnih sporov, ki bi bili v škodo celotni panogi, pa tudi prometni varnosti, če ne bo nemudoma sprejeta zakonodaja na ravni Unije glede razvoja tehnologij umetne inteligence;

22.

 podpira pripravljenost Komisije, da pozove ključne akterje iz proizvodnega sektorja – proizvajalce v prometu, inovatorje na področju umetne inteligence in povezljivosti, ponudnike storitev iz turističnega sektorja in druge akterje v avtomobilski vrednostni verigi –, naj se dogovorijo o pogojih, pod katerimi bodo pripravljeni deliti svoje podatke;

23.

 naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.

(1)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(2)  UL L 130, 17.5.2019, str. 92.

(3)  UL L 77, 27.3.1996, str. 20.

(4)  UL L 111, 5.5.2009, str. 16.

(5)  UL L 157, 15.6.2016, str. 1.

(6)  UL L 172, 26.6.2019, str. 56.

(7)  UL L 119, 4.5.2016, str. 1.

(8)  UL L 303, 28.11.2018, str. 59.

(9)  UL L 186, 11.7.2019, str. 57.

(10)  UL C 252, 18.7.2018, str. 239.

(11)  Krepitev zaupanja v umetno inteligenco, osredotočeno na človeka (COM(2019)0168).

Top