(a)

podprejo evropsko perspektivo držav Zahodnega Balkana ter izboljšajo proces pristopa, v ta namen pa zagotovijo, da bo krepil temeljne vrednote in načela pravne države ter prinesel trajnostne demokratične, gospodarske in ekološke spremembe in socialno konvergenco, prav tako pa naj poskrbijo za dobre sosedske odnose in regionalno sodelovanje, saj gre za bistvena elementa širitve in stabilizacijsko-pridružitvenega procesa, ter zagotovijo, da bo širitev Unije potekala vzporedno z razpravami o prihodnosti Evrope in notranjo reformo EU;

(b)

povečajo prizadevanja za oblikovanje politične volje med državami članicami pri doseganju napredka glede širitve na Zahodni Balkan, namesto da bi dopustile, da bi napredek ovirali notranji procesi EU, ter izboljšajo politične in strateške smernice splošne politike v tej regiji;

(c)

nadaljujejo širitev, saj je ta potrebna za verodostojnost, uspeh ter vpliv EU v regiji in zunaj nje;

(d)

pospešijo pristopni proces držav, ki so se politično in upravno zavezale izvajanju reform, povezanih z EU;

(e)

zagotovijo, da bo izboljšana metodologija ohranila polnopravno članstvo v EU kot končni cilj in da bo EU določila in dosledno uporabljala bolj predvidljiva pravila in merila, temelječa na pogojenosti ter možnosti razveljavitve, da bo pristopni proces postal bolj dinamičen in da bo z uporabo spremenjene metodologije znova postal verodostojen;

(f)

zagotovijo, da večji poudarek na političnem značaju procesa, kot je predstavljen v predlogu Komisije za revidirano metodologijo širitve, ne nadomešča vrednotenj po izpolnitvi meril na strokovni ravni in ovira zavezanosti EU procesu širitve, ki temelji na dosežkih;

(g)

zagotovijo, da bo združevanje področij politike povečalo poglobljenost in kakovost ter trajnost reform in prineslo konkretne rezultate v državah pristopa, ob tem pa omogočilo sočasna pogajanja o različnih poglavjih;

(h)

zagotovijo jasna, pregledna in dosledna pristopna merila ter nepretrgano politično in tehnično podporo med celotnim procesom, tudi parlamentom, da se zagotovi njihov neodvisni nadzor, prav tako pa izboljšajo merjenje napredka na kraju samem, tako da se bo vsaka država pristopa ocenjevala na podlagi pogojevanja in načela lastnih dosežkov;

(i)

zagotovijo neprekinjenost, odgovornost, doslednost in predvidljivost širitvenega procesa, tako da novo metodologijo Komisije uvedejo kot dolgoročno prilagoditev politike ter se vzdržijo priložnostnega spreminjanja procesa in njegovih parametrov na podlagi političnih premislekov posameznih držav članic; zagotovijo, da pristopna merila in podpora temeljijo na pridobljenih spoznanjih, da se prepreči ponavljanje starih napak in izboljša pristopni proces;

(j)

omogočijo uporabo izboljšane metodologije za države pristopa, ki se že pogajajo, če se bodo te države odločile zanjo, da se omogoči učinkovito in trajno približevanje evropskim standardom;

(k)

povečajo politične in ekonomske spodbude za države Zahodnega Balkana in povečajo skladnost med procesom širitve in političnimi pobudami v EU, in sicer prek letnih regionalnih srečanj ob robu srečanj Evropskega sveta z voditelji držav Zahodnega Balkana, da bi zagotovili redno udeležbo predstavnikov držav Zahodnega Balkana na zasedanjih Evropskega sveta, v Političnemu in varnostnemu odboru ter v delovnih skupinah Komisije;

(l)

spodbujajo postopno vključevanje držav pristopnic v procese, sektorske politike in programe EU pred njihovim pristopom, tudi prek ciljno usmerjene finančne podpore prek skladov EU, da bi zagotovili oprijemljive koristi za državljane, zlasti za otroke in mlade, ter okrepili predpristopno pomoč in prisotnost EU v teh državah, preden postanejo polnopravne članice;

(m)

podpirajo okrepljeno vlogo parlamentov v pristopnem procesu prek vzpostavljenih forumov ter dosledno spodbujajo nove pobude, kot je vrh predsednikov parlamentov, ki so ga 28. januarja 2020 prvič sklicali predsednik Evropskega parlamenta in predsedniki parlamentov držav Zahodnega Balkana;

(n)

omogočijo in spodbujajo tesnejše sodelovanje poslancev parlamentov držav, ki se pogajajo, pri delu Evropskega parlamenta;

(o)

vključijo predstavnike držav Zahodnega Balkana v konferenco o prihodnosti Evrope s posebnim poudarkom na udeležbi mladih;

(p)

okrepijo mehanizem pogojevanja in vztrajajo pri možnosti razveljavitve pristopnega procesa z uporabo objektivnih meril pri odločanju o tem, ali naj se pogajanja odložijo ali prekinejo; zagotovijo, da Komisija proces začne po temeljitem razmisleku in v odziv na predlog držav članic ali Evropskega parlamenta, pri tem pa naj upoštevajo, da se načelo klavzule o neravnovesju in možnost razveljavitve že uporabljata v sedanjih pogajalskih okvirih za Srbijo in Črno goro; zagotovijo, da mehanizem pogojenosti in prekinitve spremlja zanesljivo obveščanje s strani institucij EU o podrobnostih v zvezi z morebitno prekinitvijo;

(q)

povečajo odgovornost držav članic pri pristopnem procesu, tako da k sodelovanju povabijo več strokovnjakov za vladavino prava in druga področja iz držav članic, pa tudi predstavnike civilne družbe in zagovornike človekovih pravic, prav tako pa naj izboljšajo merjenje celotnega napredka, pri tem pa še naprej upoštevajo dolgoročne objektivne standarde, preprečijo zlorabo tehničnih vidikov pristopnega procesa v politične namene ter se opirajo na poročila o spremljanju in priporočila Sveta Evrope in drugih organov za določanje standardov;

(r)

priznajo, da berlinski proces podpira in dopolnjuje širitveno politiko EU in ga ni mogoče obravnavati kot alternativo pristopu ali kot podvajanje prizadevanj v okviru širitve;

(s)

priznajo, da je začetek pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo v političnem, varnostnem in gospodarskem interesu Unije;

(t)

potrdijo, da je odločitev Evropskega sveta, da junija 2018, junija 2019 in oktobra 2019 ne začne pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo, škodila vlogi EU v regiji, negativno vplivala na javno mnenje v zvezi s pristopom k EU ter poslala negativno sporočilo državam Zahodnega Balkana, prav tako pa naj priznajo, da bi z začetkom pristopnih pogajanj procesu povrnili verodostojnost, kakor priporočata Evropski parlament in Komisija;

(u)

Kosovu čim prej odobrijo liberalizacijo vizumskega režima, saj so vsa merila izpolnjena od julija 2018;

(v)

povečajo dinamiko pogajanj, da bi pospešile pristop Črne gore in Srbije;

(w)

primat demokracije in pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin znova postavijo v središče procesa širitve, tako da kot prva odprejo in kot zadnja zaprejo poglavja v zvezi s pravosodjem, korupcijo in organiziranim kriminalom, pa tudi tista v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic, vključno s pravicami manjšin, ter medijsko svobodo in svobodo izražanja;

(x)

se osredotočijo na krepitev institucionalne in upravne zmogljivosti za povečanje preglednosti in učinkovitosti dobrega upravljanja na vseh ravneh;

(y)

uporabijo izkušnje iz nedavnih širitev, vključno s tistimi, pridobljenimi s srednjeevropskimi državami;

(z)

še naprej sodelujejo z državami Zahodnega Balkana na področju boja proti terorizmu in organiziranemu kriminalu;

(aa)

zagotovijo osredotočanje na krepitev državnih zmogljivosti, izvrševanje sodb, pravosodne reforme in prizadevanja za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu;

(ab)

vztrajajo pri spoštovanju in doslednem izvajanju sodb domačih in mednarodnih sodišč, tudi sodb ustavnih sodišč in vseh sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo in njegovega naslednika mednarodnega rezidualnega mehanizma za kazenska sodišča, posebnega sodišča in posebnega tožilstva za vojne zločine na Kosovu, pa tudi priporočil organov za spremljanje Sveta Evrope, tudi Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti;

(ac)

pozovejo države Zahodnega Balkana, naj izpolnjujejo svoje mednarodne obveznosti pri pregonu vojnih zločinov ter odločanju o usodi pogrešanih oseb; se zavzemajo za tesno sodelovanje z mednarodnim rezidualnim mehanizmom za kazenska sodišča, posebnim sodiščem in posebnim tožilstvom za vojne zločine na Kosovu ter izrecno podprejo delo in ugotovitve Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo, prav tako pa spodbujajo in razširjajo njegovo delo in dediščino med državljani; obsodijo vse poskuse poveličevanja vojnih zločincev in zanikanja zgodovinskih dejstev ter v zvezi s tem podprejo regionalno komisijo za ugotavljanje dejstev o vojnih hudodelstvih in drugih hudih kršitvah človekovih pravic, zagrešenih na ozemlju nekdanje Jugoslavije (pobuda RECOM);

(ad)

povečajo udeležbo EU pri reševanju dvostranskih vprašanj, spodbujanju dobrih sosedskih odnosov in regionalnega sodelovanja s krepitvijo zaupanja in prizadevanji za mediacijo ter pozovejo države Zahodnega Balkana, naj se zavežejo spravi in mirnim rešitvam za dolgotrajne spore;

(ae)

okrepijo pristopni proces, da bi povečali solidarnost med državljani držav Zahodnega Balkana in držav članic, ob upoštevanju njihove zgodovine, kulture in običajev;

(af)

podprejo novoimenovanega posebnega predstavnika EU za dialog med Beogradom in Prištino ter druga regionalna vprašanja Zahodnega Balkana, da bi se dosegla vsestranska normalizacija odnosov med Srbijo in Kosovom ter spodbujali dobri sosedski odnosi v regiji med njegovim mandatom;

(ag)

spodbujajo širšo podporo v družbi za regionalno spravo, med drugim s podpiranjem polnega sodelovanja parlamentov v dialogu med Beogradom in Prištino ter s prizadevanjem za trajnostno regionalno spravo;

(ah)

okrepijo in po možnosti povečajo skupna prizadevanja EU in držav Zahodnega Balkana na področju medosebnih stikov in izmenjav, da si prebivalci ustvarijo vzajemno pozitivno sliko drug o drugem;

(ai)

spodbujajo ustvarjanje enakih konkurenčnih pogojev za vključujoča politična okolja in poenostavijo prizadevanja v vseh državah Zahodnega Balkana, da bi se odpravila politična polarizacija in dolgotrajni parlamentarni bojkoti; razvijejo vključujočo in konstruktivno parlamentarno kulturo ter okrepijo parlamentarni nadzor in pregled; in spodbujajo odgovoren pristop k zastopanju interesov državljanov v parlamentih, da bi spodbujali demokratični nadzor in kakovostno zakonodajo;

(aj)

upoštevajo in olajšajo dejavnosti Evropskega parlamenta, povezane s pristopom in podporo demokraciji, vključno z dejavnostmi stalnih odborov in delegacij, prav tako pa naj omogočijo sodelovanje stalnih poročevalcev Parlamenta za države Zahodnega Balkana pri nadzoru in pregledih na kraju samem;

(ak)

spodbujajo volilne reforme, ki zagotavljajo svobodne, poštene, konkurenčne in pregledne volitve na centralni in lokalni ravni, pri katerih ne bo ustrahovanja in dezinformacijskih kampanj in ki bodo potekale v skladu z mednarodnimi standardi, tudi na področju preglednosti pri financiranju strank, in priporočili mednarodnih misij za opazovanje; spremljajo izvajanje mnenj Beneške komisije; prispevajo k programom Evropskega parlamenta za podporo demokraciji v tej regiji;

(al)

spodbujajo nacionalne parlamente k uporabi orodij Evropskega parlamenta za podporo demokraciji, kot sta „dialog Jeana Monneta“ in medstrankarski dialog, za olajšanje političnega dela v zvezi s parlamentarnim dialogom ter okrepitev odgovornosti, pregleda, demokratičnega nadzora in kakovosti zakonodajnega dela;

(am)

okrepijo in tesno povežejo civilno družbo v vlogi nepogrešljivega akterja pri procesu utrjevanja demokracije, regionalnega sodelovanja in reform, povezanih s pristopom, pri tem pa se osredotočajo na Evropi in demokraciji naklonjene sile v regiji;

(an)

zagotovijo, da bodo državljani in družbe držav kandidatk tesneje povezani s pristopnim procesom in imeli od njega koristi; v zvezi s tem posebno podporo in spodbudo namenijo Evropi in demokraciji naklonjenim družbenim skupinam, stališčem in mnenjem;

(ao)

zagotovijo, da bo vsak sprejeti ukrep vključeval obsežen in celovit dialog z organizacijami civilne družbe, akademiki in mladimi vse od začetne faze odločanja do faze izvajanja in vrednotenja, pri čemer je treba posebej paziti, da se ne bodo podpirale ali financirale sedanje lokalne protievropske strukture ali lokalne strukture dvomljivega demokratičnega ugleda, tako da se bo spodbudil razvoj na področju vrednot EU, pravne države in boja proti korupciji ter oblikovale močne in učinkovite demokratične institucije, ki so temelj uspešnega pristopa k EU;

(ap)

ostro obsodijo kampanje blatenja, grožnje in ustrahovanje, uperjene proti novinarjem in medijem, ter vztrajajo pri preiskavi in pregonu takšnih kaznivih dejanj, s tem omogočijo varno okolje za novinarje, pri tem pa obravnavajo vprašanje koncentracije, političnih in ekonomskih pritiskov na financiranje medijev in pomanjkanja preglednosti lastništva nad mediji;

(aq)

dejavno podpirajo in krepijo demokratično, neodvisno in raznoliko medijsko okolje, pa tudi odgovornost in upravljanje medijev;

(ar)

okrepijo podporne ukrepe za povečevanje odpornosti na dezinformacije in razdiralne medijske kampanje, tudi tiste, ki se izvajajo prek operacij s tujim vplivom, katerih cilj je s hibridnim vojskovanjem spodkopati demokratične procese, suverenost držav Zahodnega Balkana in vlogo EU v regiji;

(as)

spodbujajo in dejavno podpirajo izvajanje protidiskriminacijskih politik ter vztrajajo pri pregonu zločinov iz sovraštva; spodbujajo hitrejši napredek na poti proti enakosti spolov ter pri boju proti diskriminaciji in pri zagotavljanju socialnega vključevanja etničnih, narodnih in verskih manjšin, invalidov, Romov in oseb LGBTIQ+, s posebnim poudarkom na otrocih, z uvedbo vključujočih politik za varstvo temeljnih pravic državljanov;

(at)

pozovejo k trdnejšemu pravnemu okviru za preprečevanje feminicida in nasilja nad ženskami in otroki ter boj proti njima, pa tudi drugih vrst nasilja v družini, tudi z opozarjanjem na obveznosti iz Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima ter s sprejetjem potrebnih ukrepov za ratifikacijo konvencije; preprečujejo trgovino z ljudmi in se borijo proti njej;

(au)

priznajo težave, s katerimi se države Zahodnega Balkana soočajo pri upravljanju migracij in tokov beguncev, ter znatna prizadevanja te regije, da bi ponudila zatočišče in humanitarno pomoč, zlasti s podporo EU; zagotavljajo učinkovito izvajanje sporazumov o statusu med državami Zahodnega Balkana in Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex);

(av)

poudarijo, kako pomemben je prispevek držav Zahodnega Balkana k varovanju zunanjih meja Evropske unije, in okrepijo evropsko podporo za upravljanje meja v tej regiji; v sodelovanju z Evropskim azilnim podpornim uradom (EASO) in Uradom visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) okrepijo zmogljivost azilnega sistema v regiji;

(aw)

opozorijo na ključni pomen socialne razsežnosti in socialno-ekonomske kohezije ter njuno ključno vlogo v celotnem pristopnem procesu;

(ax)

več pozornosti namenijo izkoreninjanju revščine, podpori civilni družbi in izvajanju zavez na področju delovnega prava;

(ay)

spodbujajo države Zahodnega Balkana k izboljšanju standardov delavskih in socialnih pravic, spodbujanju rasti in uveljavljanju pravnega reda EU na socialnem področju, prav tako pa naj v pogajanja s partnerji EU vključijo široko paleto deležnikov, kot so sindikati, gospodarske zbornice in delavske zbornice;

(az)

obravnavajo beg možganov s konkretnimi ukrepi, kot je spodbujanje kakovostnih in vključujočih izobraževalnih reform, zlasti na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, da bo izobraževalni sektor bolj usklajen s potrebami na trgu dela in prispeval k ustvarjanju dolgoročnih in trajnostnih zaposlitvenih priložnosti za mlade;

(ba)

podpirajo platformo za regionalni dialog „Bridging the Gap“ (Premoščanje vrzeli), ustanovljeno s programom Evropskega parlamenta za mlade politične voditelje, v prizadevanjih za odpravo vrzeli med mladinsko politiko, udeležbo mladih in poslanci na Zahodnem Balkanu ter spodbujajo konkretne ukrepe za povečanje udeležbe mladih v politiki ter izvajanje in izboljšanje izvajanja mladinskih politik v celotni regiji;

(bb)

spodbujajo priložnosti za mlade na področju prostovoljstva in državljanske udeležbe ter povečajo naložbe v mlade, ki živijo v regiji, s povečanjem sodelovanja držav pristopnic v obstoječih programih mobilnosti, kot so Erasmus+, Ustvarjalna Evropa in Obzorje 2020, in vzpostavitvijo novih programov za mobilnost znotraj regije;

(bc)

okrepijo sodelovanje na področju znanosti, raziskav in inovacij prek namenskega načrtovanja programov Evropske komisije;

(bd)

povečajo pomoč državam Zahodnega Balkana, da bodo izboljšale svoje okoljske, energetske in podnebne zakone in da bodo imele zmogljivosti za njihovo izvajanje v skladu s standardi EU in Pariškim sporazumom, tudi s popolnim in hitrim začetkom uresničevanja mednarodnih obveznosti iz Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti, kar zadeva popolno uskladitev s pravnim redom Unije na področju energije in njegovo izvajanje;

(be)

pozovejo oblasti, naj sprejmejo nujne ukrepe glede spremljanja, blaženja in preprečevanja onesnaževanja zraka in vode; zagotovijo predhodne strateške okoljske presoje in presoje vplivov na okolje, da bi zagotovili trajnostni razvoj vodne energije in turizma, ki bosta uravnotežena s prizadevanji za ohranjanje;

(bf)

poenostavijo regionalno energetsko vključevanje, povečajo diverzifikacijo in zanesljivost virov energije ter izboljšajo povezljivost energetskih infrastruktur in digitalnih omrežij;

(bg)

spodbujajo potreben energetski prehod na čistejše, obnovljive vire energije in opustitev uporabe premoga in lignita, ki povzročata resno socialno in zdravstveno tveganje za lokalno prebivalstvo in sosednje države; vključijo države pristopnice z Zahodnega Balkana v procesa evropskega zelenega dogovora in sklada za pravičen prehod;

(bh)

opozorijo, da je EU največja tuja vlagateljica v regiji, saj je v letih 2014–2018 v njej opravila neposredne tuje naložbe v vrednosti 12,7 milijarde EUR; pripravijo strateški gospodarski in naložbeni načrt, da bi povečali konkurenčnost ter izboljšali pravno in poslovno okolje, položaj MSP in trajnostni razvoj v celotni regiji v skladu s priporočili iz Pariškega sporazuma in evropskega zelenega dogovora, pri čemer je treba upoštevati, da se gospodarska rast na Zahodnem Balkanu upočasnjuje, potem ko je v prejšnjih letih doživela kratkoročno oživitev naložb, in da se zmanjšuje prispevek naložb in izvoza h gospodarski rasti;

(bi)

spodbujajo in izboljšajo regionalno gospodarsko povezovanje na Zahodnem Balkanu, ki se že izvaja v okviru Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini (CEFTA) in se zgleduje po pravnem redu EU, ter dejavno podpirajo povezovanje med EU in to regijo z razširitvijo politik in notranjega trga EU na države Zahodnega Balkana, ko bodo izpolnjeni osnovni pogoji;

(bj)

podpirajo pobude, ki temeljijo na večletnem akcijskem načrtu za regionalno gospodarsko območje, ki so ga predsedniki vlad držav Zahodnega Balkana sprejeli na vrhu v Trstu leta 2017 in katerega štiri stebri – trgovina, naložbe, mobilnost in digitalno povezovanje – so ključni za gospodarski razvoj te regije in pospešujejo zbliževanje z EU;

(bk)

podpirajo sodelovanje držav Zahodnega Balkana z regionalnimi in mednarodnimi organizacijami, kot so Svet za regionalno sodelovanje, Regionalni urad za sodelovanje mladih, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), pa tudi z mednarodnimi finančnimi institucijami, kot sta Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) in Evropska investicijska banka (EIB);

(bl)

še naprej zagotavljajo potrebno podporo in takojšnjo pomoč, da bi uresničili proces pristopa Srbije ter Bosne in Hercegovine k Svetovni trgovinski organizaciji (STO), pri čemer pozdravlja njuni prošnji za članstvo, ki sta bili vloženi v letih 1999 in 2005, in poudarja, kako pomembno je članstvo v STO pri odpiranju trgovinskih priložnosti in približevanju držav kandidatk članstvu v EU;

(bm)

ščitijo interese Unije z blaženjem negativnega učinka prostotrgovinskih sporazumov z Evrazijsko gospodarsko unijo, ki so jih podpisale države, ki so zaprosile za članstvo v Evropski uniji in ki jim je bila zagotovljena možnost sklenitve stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo, vključno s pregledom ravni pomoči, zagotovljene tem državam;

(bn)

spodbujajo regionalno sodelovanje na področju razvoja infrastrukture med državami Zahodnega Balkana;

(bo)

prednostno obravnavajo regijo v okviru strategije EU za povezljivost, pri čemer je treba poudariti, kako pomembno je izboljšati prometno infrastrukturo v regiji in predvsem vlogo, ki jo ima ta pri poenostavljanju trgovine; podprejo izgradnjo evropskih železniških in cestnih koridorjev v državah Zahodnega Balkana; spodbudijo Komisijo, naj pospeši financiranje naložb v infrastrukturo;

(bp)

tesneje povežejo ljudi in gospodarstva regije in EU, pri tem pa vključijo države Zahodnega Balkana v omrežji TEN-T in TEN-E ter pomagajo zagotavljati kakovostne in varne storitve prevoza in energetske storitve ter izboljšajo infrastrukturo in splošne povezave v regiji, pa tudi med regijo in EU, v skladu s predlogom Komisije za strateški gospodarski in naložbeni načrt za Zahodni Balkan;

(bq)

pospešijo izvajanje digitalne agende za Zahodni Balkan, da bi koristi digitalne preobrazbe prinesli državljanom; pomagajo državam iz te regije izboljšati možnosti financiranja in razvoja za zagonska podjetja ter mala in srednja podjetja;

(br)

določijo predvidljiv časovni razpored in pospešijo uvedbo regionalnega območja, v katerem se ne bi zaračunaval dodatek za gostovanje v tujih mobilnih omrežjih, prav tako pa naj dodatno znižajo tarife za komunikacijo z EU na podlagi okrepljenega fizičnega in digitalnega sodelovanja ter povezljivosti v regiji;

(bs)

povečajo doslednost, učinkovitost, prepoznavnost in preglednost financiranja Unije na področju zunanjega delovanja in s tem spodbujajo razvoj vrednot Unije, pravno državo, boj proti korupciji ter vzpostavitev močnih in učinkovitih demokratičnih institucij; po potrebi uskladijo sredstva iz instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III) s cilji evropskega zelenega dogovora;

(bt)

zagotovijo ustrezno, pravično, sorazmerno, na uspešnosti temelječo ter k rezultatom usmerjeno predpristopno pomoč, ki bo ustrezala potrebam upravičencev po preoblikovanju in jim pomagala izpolniti obveznosti za pristop k EU; namenijo prednost posebnim projektom, ki koristijo ljudem v zadevnih državah, in poskrbijo, da bodo upravičenci povečali svojo sposobnost črpanja;

(bu)

tesneje usklajujejo vprašanja gospodarskega upravljanja z mednarodnimi finančnimi institucijami in izboljšajo sodelovanje, da bi racionalizirali prizadevanja za podporo in preprečili podvajanje financiranja;

(bv)

okrepijo pogojevanje makrofinančne pomoči z napredkom pri boju proti korupciji ter spoštovanju pravne države in človekovih pravic;

(bw)

preprečijo zmanjšanje skupnih sredstev instrumenta za predpristopno pomoč, ki bi lahko upočasnilo izvajanje reform, povezanih z EU, in zmanjšalo sposobnost Unije, da doseže svoj strateški cilj stabilizacije in preobrazbe pristopnih držav ter njihove priprave na obveznosti članstva, pa tudi močno omejilo sposobnost obravnavanja več izzivov, povezanih z načeli pravne države, spravo, regionalnim povezovanjem in podnebnimi spremembami, zaradi česar bi bila regija še bolj dovzetna za vplive tretjih držav; poskrbijo za ustrezno in stalno pomoč civilni družbi;

(bx)

zagotovijo, da bodo instrument za predpristopno pomoč III vodile politične prednostne naloge, ki s konkretnimi projekti neposredno vplivajo na življenje državljanov, in da se bo predpristopno financiranje dodeljevalo pregledno, sorazmerno in brez diskriminacije ter bo temeljilo na zanesljivih kazalnikih uspešnosti, pri čemer je treba upoštevati predanost in napredek držav upravičenk pri izvajanju reform;

(by)

z mehanizmom zadržanja okrepijo pristop na podlagi uspešnosti, da bi zagotovili skladnost z instrumentom za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje; dopolnijo uredbo o instrumentu za predpristopno pomoč III s spremenjenim in izboljšanim „strateškim“ dialogom, na podlagi katerega se bo Evropski parlament pravočasno obveščalo in se z njim posvetovalo;

(bz)

spoštujejo demokratično odgovornost z zagotavljanjem polne udeležbe Evropskega parlamenta pri pregledu, nadzoru in strateškem usmerjanju oblikovanja, načrtovanja programov, spremljanja in ocenjevanja instrumenta za predpristopno pomoč III prek delegiranih aktov;

(ca)

izboljšajo splošno prepoznavnost podpore EU v tej regiji in seznanjenost z njo, v ta namen pa okrepijo strateško komuniciranje in javno diplomacijo, da bi prenesli vrednote Unije in izpostavili dodano vrednost projektov, ki jih financira EU; v sodelovanju z državami Zahodnega Balkana pripravijo skupno komunikacijsko strategijo; si še naprej prizadevajo za boljše razumevanje prednosti procesa pristopa in združevanja po vsej evropski celini;

(cb)

vztrajajo pri postopni uskladitvi pristopnih držav s skupno zunanjo in varnostno politiko ter skupno trgovinsko politiko EU;

(cc)

znatno povečajo komunikacijo v zvezi s pomočjo EU, zlasti obveščajo o veliki podpori EU državam Zahodnega Balkana za boj proti pandemiji COVID-19, in zagotovijo, da prejemniki te pomoči ne širijo dezinformacij in negativne retorike v zvezi z odzivom EU na pandemijo COVID-19;

(cd)

pohvalijo sodelovanje držav Zahodnega Balkana v misijah skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) z EU;

(ce)

obsodijo dejanja tretjih držav, namenjena destabilizaciji in spodkopavanju demokratičnega upravljanja v regiji Zahodnega Balkana;

(cf)

še naprej sodelujejo na področju preprečevanja hibridnih groženj, kar vključuje tudi boj proti ruski propagandi;

(cg)

nadalje uresničujejo sklepe z vrha EU-Zahodni Balkan leta 2020, da se ovrednoti in ponovno oceni proces širitve ter da ta proces dobi novo dinamiko, in poskrbijo, da se bo našel nov zagon za preobrazbo pristopnih držav;

(ch)

hitro izvajajo revidirano metodologijo širitve za ponovni zagon pristopnega procesa in na podlagi dogovorov z vrha o Zahodnem Balkanu v Zagrebu sprejmejo pogajalske okvire in skličejo medvladne konference za začetek pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo;

(ci)

spomnijo, da je Svet Evropske unije določil 15 pogojev, ki jih mora Albanija izpolniti pred prvo medvladno konferenco z državami članicami EU;

(cj)

nadaljujejo sodelovanje z Združenim kraljestvom na Zahodnem Balkanu, pri tem pa upoštevajo britanske vezi s to regijo in skupne cilje, kot so krepitev pravne države, boj proti organiziranemu kriminalu in terorizmu ter drugi cilji misij SVOP;

(ck)

okrepijo politični dialog na visoki ravni z rednimi vrhi EU-Zahodni Balkan;

(cl)

izvajajo priporočila iz tematske ocene podpore EU načelom pravne države iz leta 2019 v sosedskih državah in državah, ki se pripravljajo na pristop (2010–2017), ter hitro sprejmejo sporočilo Komisije in obravnavajo resne pomisleke glede pravne države s pomočjo mehanizma pogojenosti in reverzibilnosti;

(cm)

nadalje podpirajo vse države Zahodnega Balkana pri obvladovanju nujnih zdravstvenih in humanitarnih potreb zaradi pandemije COVID-19;

(cn)

še naprej podpirajo države kandidatke in potencialne države kandidatke na Zahodnem Balkanu, da se usklajeno odzovejo na posledice pandemije COVID-19 in blažijo njene socialno-ekonomske posledice ter da uskladijo ukrepe s skupnim svežnjem izrednih gospodarskih ukrepov EU, pripravljenim v sodelovanju z mednarodnimi finančnimi institucijami;

(co)

zagotovijo, da bosta sedanji in naslednji večletni finančni okvir skupaj z gospodarskim in naložbenim načrtom za Zahodni Balkan znatno prispevala k okrevanju po pandemiji COVID-19 ter spodbudila gospodarsko rast in povezovanje prek izboljšanih in trajnostnih digitalnih, energetskih in prometnih povezav;

(cp)

zagotovijo, da se gospodarski in naložbeni načrt za Zahodni Balkan ne bo financiral pretežno iz obstoječih sredstev instrumenta za predpristopno pomoč, s čimer bi ogrozili financiranje drugih pomembnih politik in programov; ta načrt v celoti uskladijo z evropskim zelenim dogovorom, predvsem s ciljem EU v zvezi z razogljičenjem;

(cq)

v novem jamstvu za zunanje delovanje in Evropskem skladu za trajnostni razvoj (EFSD+) v okviru instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) namenijo prednost Zahodnemu Balkanu; poskrbijo za podvojitev nepovratnih sredstev prek naložbenega okvira za Zahodni Balkan, da se podprejo razvoj zasebnega sektorja, povezljivost, digitalizacija, zelena agenda in socialne naložbe, prav tako pa občutno povečajo finančna jamstva za podporo javnim in zasebnim naložbam v regiji prek instrumenta jamstva;

(cr)

razširijo geografski obseg Solidarnostnega sklada Evropske unije, ki že pokriva javne zdravstvene krize, na vse države Zahodnega Balkana;