—

ob upoštevanju členov 2, 3 in 8 ter naslova V, zlasti členov 21, 22, 36 in 37 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), pa tudi petega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju vzpostavitve vzhodnega partnerstva 7. maja 2009 v Pragi kot skupnega prizadevanja EU in njenih šestih vzhodnih partneric Armenije, Azerbajdžana, Belorusije, Gruzije, Republike Moldavije in Ukrajine,

—

ob upoštevanju skupnih izjav z vrhov vzhodnega partnerstva, ki so potekali leta 2009 v Pragi, leta 2011 v Varšavi, leta 2013 v Vilni, leta 2015 v Rigi in leta 2017 v Bruslju,

—

ob upoštevanju Pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo ter njunimi državami članicami na eni strani in Gruzijo na drugi strani (1), Pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani (2) ter Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani (3), vključno s poglobljenimi in celovitimi območji proste trgovine, ter Celovitega in okrepljenega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Armenijo na drugi strani (4),

—

ob upoštevanju prednostnih nalog partnerstva med EU in Azerbajdžanom, ki jih je Svet za sodelovanje potrdil 28. septembra 2018 (5),

—

ob upoštevanju sklepnih izjav in priporočil s sej pridružitvenih parlamentarnih odborov z Ukrajino in Moldavijo z dne 19. decembra 2019,

—

ob upoštevanju letnega poročila Evropskemu parlamentu z dne 18. decembra 2019 o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike (6),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1806 Evropskega parlamenta in Sveta (7) o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so izvzeti iz te obveznosti,

—

ob upoštevanju sporazumov med Evropsko unijo in Republiko Armenijo (8) ter Republiko Azerbajdžan (9) o poenostavitvi izdajanja vizumov ter tega, da sta Evropska unija in Republika Belorusija 8. januarja 2020 podpisali sporazum o poenostavitvi izdajanja vizumov (10),

—

ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in podpredsednika/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 18. marca 2020 Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter Odboru regij, Eastern Partnership policy beyond 2020, Reinforcing Resilience – an Eastern Partnership that delivers for all (Politika vzhodnega partnerstva po letu 2020, krepitev odpornosti – vzhodno partnerstvo, ki prinaša koristi za vse),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve o evropski sosedski politiki in vzhodnem partnerstvu,

—

ob upoštevanju priporočil in dejavnosti parlamentarne skupščine Euronest, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, foruma civilne družbe vzhodnega partnerstva, Odbora regij ter konference regionalnih in lokalnih oblasti za vzhodno partnerstvo (CORLEAP),

—

ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Euronest z dne 9. decembra 2019 o prihodnosti strategije Trio plus 2030: oblikovanje prihodnosti vzhodnega partnerstva,

—

ob upoštevanju globalne strategije EU in prenovljene evropske sosedske politike,

—

ob upoštevanju Okvirne konvencije Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin in Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih,

—

ob upoštevanju svojih resolucij z dne z dne 20. maja 2010 o nujnosti evropske strategije za južni Kavkaz (11), z dne 23. oktobra 2013 o pregledu evropske sosedske politike (12), z dne 18. septembra 2014 o razmerah v Ukrajini in trenutnem stanju odnosov med EU in Rusijo (13), z dne 15. januarja 2015 o razmerah v Ukrajini (14), z dne 15. aprila 2015 o stoti obletnici armenskega genocida (15), z dne 9. julija 2015 o pregledu evropske sosedske politike (16), z dne 21. januarja 2016 o pridružitvenih sporazumih/poglobljenih in celovitih območjih proste trgovine z Gruzijo, Republiko Moldavijo in Ukrajino (17), z dne 23. novembra 2016 o strateškem komuniciranju EU zoper propagando, ki jo proti njej usmerjajo tretje strani (18), z dne 13. decembra 2016 o pravicah žensk v državah vzhodnega partnerstva (19), z dne 16. marca 2017 o ukrajinskih zapornikih v Rusiji in razmerah na Krimu (20), z dne 19. aprila 2018 o Belorusiji (21), z dne 14. junija 2018 o zasedenih gruzijskih ozemljih deset let po ruski invaziji (22), z dne 4. julija 2018 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Unije, Celovitega in okrepljenega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Armenijo na drugi strani (23), z dne 4. oktobra 2018 o poslabšanju medijske svobode v Belorusiji, zlasti primeru Listine 97 (24), z dne 14. novembra 2018 o izvajanju pridružitvenega sporazuma EU z Moldavijo (25), z dne 14. novembra 2018 o izvajanju pridružitvenega sporazuma EU z Gruzijo (26) ter z dne 12. decembra 2018 o izvajanju pridružitvenega sporazuma EU z Ukrajino (27),

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji, zlasti tistih o dejavnostih Rusije na ozemljih držav vzhodnega partnerstva, kršitvah pravic krimskih Tatarov, zasedbi delov gruzijskega ozemlja in s tem povezanih dejavnostih „postavljanja meje“ ter sovražni propagandi in dezinformacijah o EU in partnerskih državah,

—

ob upoštevanju svojih priporočil z dne 15. novembra 2017 Svetu, Komisiji in ESZD o vzhodnem partnerstvu pred vrhom novembra 2017 (28) in z dne 4. julija 2018 Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o pogajanjih o celovitem sporazumu med EU in Azerbajdžanom (29),

—

ob upoštevanju člena 118 Poslovnika,

—

ob upoštevanju pisma Odbora za mednarodno trgovino,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A9-0112/2020),

A.

ker bo EU tudi v bližnji prihodnosti glavna politična in gospodarska sila Evrope, zaradi česar ima odgovornost do sosednjih držav;

B.

ker je v globalni strategiji EU iz junija 2016 navedeno, da je prednostna naloga EU spodbujanje odpornih, dobro vodenih, uspešnih in usklajenih držav v sosedstvu;

C.

ker je vzhodno partnerstvo po naravi vključujoče, temelji na vzajemnih interesih in vzajemnem razumevanju, skupni odgovornosti, načelu razlikovanja in pogojnosti, ter je usmerjeno v skupno zavezo Armenije, Azerbajdžana, Belorusije, Gruzije, Republike Moldavije, Ukrajine in Evropske unije, da bodo poglabljali svoje odnose ter spoštovali mednarodno pravo in temeljne vrednote, kot so demokracija, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, načel pravne države, neodvisnosti in nepristranskosti sodstva ter socialno tržno gospodarstvo, trajnostni razvoj in dobro upravljanje, z namenom povečati stabilnost in blaginjo;

D.

ker okrepljeno sodelovanje med EU in državami vzhodnega partnerstva ni nujno linearen proces in ker je mogoče polno delujoče sodelovanje doseči in ohraniti le, če se med ustavnim in zakonodajnim postopkom spoštujejo temeljne evropske vrednote in načela ter če se zagotovi boj proti korupciji, organiziranemu kriminalu, pranju denarja, oligarhičnim strukturam in nepotizmu; vendar poudarja, da se to sodelovanje lahko prekine, če pride do resnih primerov nazadovanja;

E.

ker so se nekatere države vzhodnega partnerstva odločile za tesnejše politično, humanitarno in gospodarsko povezovanje z EU na podlagi načela razlikovanja in v skladu z rezultati ter ambicijami in v ta namen sklenile ambiciozne pridružitvene sporazume, vključno s poglobljenimi in celovitimi območji proste trgovine in režimi potovanj brez vizumov ter sporazumi o skupnem zračnem prostoru; poleg tega so opredelile strateški cilj članstva v EU in že dokazale, da so sposobne zagotoviti večjo stabilnost, varnost, blaginjo in odpornost v vzhodnem sosedstvu; ker je javna podpora evropskemu povezovanju v teh državah še vedno zelo visoka;

F.

ker želijo druge države vzhodnega partnerstva imeti bolj diferenciran odnos z EU: ker je Armenija del strukture regionalnega gospodarskega (Evrazijska gospodarska unija) in vojaškega (Organizacija pogodbe o kolektivni varnosti) povezovanja pod vodstvom Rusije, z EU pa je sklenila celoviti in okrepljeni sporazum o partnerstvu; ker se Azerbajdžan od leta 2017 z EU pogaja o novem celovitem sporazumu, ki bo nadomestil sporazum o partnerstvu in sodelovanju iz leta 1999; ker Belorusija ni v pogodbenem razmerju z EU, sta pa bila nedavno podpisana sporazum o poenostavitvi vizumskih postopkov in sporazum o ponovnem sprejemu;

G.

ker so partnerske države po vzpostavitvi vzhodnega partnerstva zaradi notranjih in zunanjih dejavnikov pokazale različno hitrost pri političnih in gospodarskih reformah in se še niso približale točki, kjer bi bile te reforme nepovratne;

H.

ker je ohranjanje dolgoročne evropske perspektive za zainteresirane države vzhodnega partnerstva spodbuda za demokratizacijo in nadaljnje reforme v državah vzhodnega partnerstva;

I.

ker je treba spodbujati razvoj prilagojenih strategij za vse države vzhodnega partnerstva ter podpreti naprednejše oblike sodelovanja in povezovanja, kjer to želijo partnerske države, in podpreti ter ohraniti ambiciozno hitrost izvajanja reform evropskega povezovanja;

J.

ker se ta cilj lahko doseže, če se doseže napredek na področju pravne države in krepitve demokracije ter se celovite reforme izvedejo pravočasno, verodostojno, trajnostno in učinkovito, s podporo prilagodljivih instrumentov EU in v skladu z mednarodnimi zavezami in obveznostmi ter ob spoštovanju temeljnih človekovih pravic in pravic manjšin;

K.

ker so dosežki in večje razlikovanje v dvostranskih odnosih med EU in državami vzhodnega partnerstva, ki so podpisale pridružitveni sporazum, dobrodošli, vendar je zdaj čas, da se tem državam zagotovijo jasnejše smernice glede posebnih reformnih prednostnih nalog, meril za uskladitev in naslednjih korakov v procesu povezovanja z EU;

L.

ker je glavni cilj pridružitvenih sporazumov/poglobljenih in celovitih sporazumov o prosti trgovini ustvariti potrebne pogoje za pospeševanje politične povezanosti in nadaljnjega gospodarskega povezovanja med EU in zainteresiranimi partnerskimi državami;

M.

ker so neodvisnost, suverenost in ozemeljska celovitost držav vzhodnega partnerstva še vedno kršene zaradi nerešenih regionalnih konfliktov, zunanje agresije in stalne zasedbe ozemlja nekaterih od teh držav, ki ogrožajo razmere na področju človekovih pravic, ovirajo izboljšanje blaginje, stabilnosti in rasti vzhodnega partnerstva ter ogrožajo ukrepe EU in s tem celotni projekt vzhodnega partnerstva; ker ima Rusija v večini teh konfliktov dejavno vlogo agresorja, ki jo izvaja s hibridnim vojskovanjem, politiko nezakonite okupacije in priključitve, kibernetskimi napadi, propagando in dezinformacijami, ki ogrožajo evropsko varnost kot celoto;

N.

ker sta evropska blaginja in varnost tesno povezani z razmerami v sosednjih državah, predvsem v državah vzhodnega partnerstva; ker si vzhodno partnerstvo prizadeva doseči skupne cilje dobrih sosedskih odnosov in regionalnega sodelovanja, revidirana evropska sosedska politika pa bi morala spodbujati in krepiti zmogljivosti za reševanje dvostranskih sporov ter si prizadevati za spravo med družbami v vzhodnem sosedstvu;

O.

ker Evropski parlament obsoja primere kršitve suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti nekaterih držav vzhodnega partnerstva, ne priznava prisilnih sprememb njihovih meja in poskusov priključitve njihovih ozemelj ter zavrača uporabo sile ali grožnje s silo, se strinja z zavezo EU, da bo podprla mirno reševanje sporov z diplomatskimi sredstvi in v skladu z normami in načeli mednarodnega prava, Ustanovno listino OZN in Helsinško sklepno listino, tudi v sporih, v katerih je udeležena Rusija;

P.

ker je EU po ustanovitvi vzhodnega partnerstva razširila in ohranila svojo politično, gospodarsko in varnostno prisotnost v državah vzhodnega partnerstva, s čimer je pridobila večji vpliv in priložnosti za spodbujanje svojih vrednot in načel ter za povečanje soodvisnosti med EU in državami vzhodnega partnerstva;

Q.

ker imajo države vzhodnega partnerstva lahko pomembno vlogo pri neposrednem dostopu do Srednje Azije in kot zanesljivi vzhodnoevropski partnerji prispevajo k strategiji EU za Srednjo Azijo;

R.

ker je EU pomagala zagnati strukturne reforme, vključno z reformami institucij in struktur upravljanja, ter postavila temelje za močno družbenoekonomsko in politično preobrazbo v vzhodnem sosedstvu; ker je bil dosežen napredek pri približevanju držav vzhodnega partnerstva regulativnemu okviru EU, njegovim normam, standardom in praksam;

S.

ker so se kot neposredna posledica vzhodnega partnerstva povečali moč civilne družbe ter njena pričakovanja in zahteve po odgovornosti in preglednosti vlad partnerskih držav, kar se je izkazalo za pomembno notranje gonilo reform; ker lahko uspeh preobrazbe držav vzhodnega partnerstva, zlasti treh pridruženih partnerskih držav, ustvari pozitiven zgled za druge države;

T.

ker so neodvisni tožilci in sodniki, svobodna sodišča in institucije, močna civilna družba in neodvisni mediji, ki delujejo kot nadzorni organi, ključni elementi, ki bi jih morala EU še naprej dejavno podpirati v vzhodnem sosedstvu;

U.

ker so močne in odporne institucije, prevlada pravne države, izvajanje pravosodnih reform in boj proti korupciji in pranju denarja bistveni za vzpostavitev pravičnega, stabilnega in zanesljivega okolja, ki bi lahko nato pritegnilo in vzdrževalo dolgoročne naložbe in rast v državah vzhodnega partnerstva;

V.

ker je Evropski svet ob 10. obletnici vzhodnega partnerstva poudaril pomen strateškega partnerstva z državami vzhodnega partnerstva, Komisijo in podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko pa pozval, naj pripravita dolgoročne predloge politike kot pripravo na vrh junija 2020;

W.

ker je Evropski parlament zavezan sprejemanju letnih resolucij o izvajanju pridružitvenih sporazumov/poglobljenih in celovitih sporazumov o prosti trgovini v pridruženih državah ter vsaj polletnim priporočilom glede odnosov z ostalimi državami vzhodnega partnerstva in politike glede vzhodnega partnerstva kot celote;

1.

(q)

ob ohranjanju vključujoče narave partnerstva in nadaljnjem sodelovanju z vsemi državami vzhodnega partnerstva priznajo status pridruženega partnerstva naprednim državam vzhodnega partnerstva, zlasti podpisnicam pridružitvenih sporazumov s poglobljenimi in celovitimi prostotrgovinskimi območji, in vzpostavijo več načinov okrepljenega političnega dialoga z njimi, da se izboljša nadaljnje gospodarsko povezovanje in usklajevanje zakonodaje; na primer vključijo pridružene države v postopke odborov, ustanovljenih v skladu s členom 291 PDEU in Uredbo (EU) št. 182/2011, kot opazovalke, da bi pokazali zavezanost EU nadaljnjemu povezovanju ter okrepili usmerjenost teh držav k reformam in strokovnemu znanju na področju uprave;

(r)

sodelujejo z državami vzhodnega partnerstva pri nadaljnji pomoči za graditev države in krepitev institucij ter njihove odgovornosti, tako da instrumente, ki so podobni podporni skupini za Ukrajino, dajo na razpolago vsem državam vzhodnega partnerstva, pri čemer imajo prednost pridruženi partnerji; razvijejo obstoječa in nova orodja EU na področju pravne države in dobrega upravljanja, da bi spremljali in ocenjevali napredek pridruženih partnerjev, zlasti pregled stanja na področju pravosodja v EU in mehanizem za pravno državo; zagotovijo učinkovite smernice in referenčna merila za reforme, vključno s sprejetjem časovnih načrtov za določitev zavez v zvezi s pridruževanjem; pripravijo podrobne delovne dokumente z jasno metodologijo in primerjalno perspektivo, kot izhaja iz prakse akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima in pristopnega procesa, da bi se dopolnili sedanja poročila o napredku in pridružitveni načrti;

(s)

v proces ocenjevanja reform v državah vzhodnega partnerstva vključijo spremljanje z več deležniki in ga v skladu s prakso, ki se že uporablja v Ukrajini, naredijo obveznega za vlade vzhodnega partnerstva; zagotovijo nadaljevanje letnih poročil Komisije in ESZD o izvajanju pridruževanja o napredku, ki so ga dosegli trije pridruženi partnerji, in uporabijo enotno metodologijo ocenjevanja, zlasti pri analizi reform na istih področjih in v istih sektorjih; pripravljajo redna, vsaj polletna poročila o odnosih z nepridruženimi državami vzhodnega partnerstva; pripravijo poročilo o izvajanju trgovinskih in pridružitvenih sporazumov med Unijo in državami vzhodnega partnerstva, pri tem pa se osredotočijo predvsem na družbeni, okoljski in gospodarski razvoj v družbah držav vzhodnega partnerstva, med drugim v okviru Pariškega sporazuma;

(t)

priznajo, da so močne, neodvisne in učinkovite institucije na centralni in lokalni ravni ključne za demokratično odgovornost, odpravo oligarhičnih struktur ter boj proti korupciji in fevdalizaciji države; si zato prizadevajo, da bi se države vzhodnega partnerstva ponovno zavezale k izvedbi obsežnih reform sodne in javne uprave, namenjenih zagotavljanju neodvisnosti in usposobljenosti sodnikov ter javnih uslužbencev in njihovega imenovanja na podlagi dosežkov, ter za prednostno obravnavo boja proti korupciji, med drugim z zmanjšanjem prostora za korupcijo z večjo preglednostjo, odgovornostjo in spodbujanjem čistega ravnanja med prebivalstvom na splošno, krepitvijo pravne države ter spodbujanjem dobrega upravljanja; priznajo, da bo, če navedeni cilji ne bodo uresničeni, skoraj nemogoče doseči trajnostno rast, spodbuditi gospodarsko dejavnost in razvoj, zmanjšati revščino, povečati tuje neposredne investicije ter izboljšati zaupanje v družbo in politično stabilnost;

(u)

preidejo na širši spekter pravnih in gospodarskih reform s prenosom izkušenj držav članic EU s pomočjo projektov tesnega medinstitucionalnega sodelovanja, zlasti z razširitvijo programa tesnega medinstitucionalnega sodelovanja na lokalne in regionalne vlade;

(v)

v pridruženih državah vzhodnega partnerstva razvijejo javno upravo evropske kakovosti z vzpostavitvijo sistema izobraževalnih obiskov na delovnem mestu, ki bi javnim uslužbencem iz držav vzhodnega partnerstva omogočili začasno delo na njihovem področju v ustreznih službah institucij EU in držav članic;

(w)

spodbujajo delo političnih fundacij pri vzgoji naslednje generacije političnih voditeljev v državah vzhodnega partnerstva;

(x)

priznajo pobude vlad pridruženih držav za okrepitev njihovega vzajemnega sodelovanja in skupnega stališča v okviru vzhodnega partnerstva ter spodbudijo njihovo razširitev na večsektorsko raven, zlasti na področjih energije, prometa, digitalnih zadev, kibernetske varnosti, varstva okolja, pomorskega gospodarstva, nadzora meja, carinskega sodelovanja, spodbujanja trgovine ter pravosodja in notranjih zadev; podoben pristop bi bilo treba sprejeti za sodelovanje med vsemi državami vzhodnega partnerstva pri različnih vprašanjih;

(y)

spodbujajo trgovino med državami vzhodnega partnerstva znotraj regije, saj okrepljena trgovina z več partnerji prispeva k razvoju odpornosti držav in njihovih gospodarstev; spodbujajo večjo udeležbo držav vzhodnega partnerstva pri izvajanju makroregionalnih strategij EU ter učinkovitega medregionalnega in čezmejnega dialoga o sodelovanju, da bi okrepili nacionalne in regionalne zmogljivosti ter olajšali družbeni in gospodarski razvoj teh držav;

(z)

spodbujajo volilne reforme, da se zagotovijo svobodne, pravične, konkurenčne in pregledne volitve, in popolno skladnost volilnih postopkov, zlasti pri sprejemanju zakonodajnih sprememb volilnih zakonov in financiranja strank, z mednarodnimi standardi, priporočili Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) ter mnenji Beneške komisije; pozovejo države vzhodnega partnerstva, naj zagotovijo, da ne bo prihajalo do nadlegovanja, niti sodnega niti fizičnega ali institucionalnega, političnih akterjev, ki ne podpirajo trenutne vlade, ter zavarujejo svobodo izražanja, združevanja in zbiranja, vključno s pravico do mirnih demonstracij; pohvalijo države vzhodnega partnerstva, ki so se dogovorile o izvajanju političnih reform za demokratizacijo, in podprejo okrepitev volilnega zakonodajnega okvira prek vključujočih političnih dialogov;

(aa)

zagotovijo, da bodo države vzhodnega partnerstva med postopkom spreminjanja svoje volilne zakonodaje ustvarile enake možnosti za zastopanost vseh etničnih in nacionalnih manjšin;

(ab)

zagotovijo redne evropske misije za opazovanje volitev v državah vzhodnega partnerstva, da bi podprli proces krepitve institucij, volilnih postopkov in demokratične odgovornosti;

(ac)

prispevajo k preprečevanju vmešavanja tretjih strani v politične, volilne in druge demokratične procese držav vzhodnega partnerstva, naj bo zasnovano zaradi vplivanja na izvolitev želenega kandidata ali stranke ali ogrožanja zaupanja v demokratični sistem, zlasti z dezinformacijami, nezakonitim političnim financiranjem, kibernetskimi napadi na politične in medijske akterje ali z drugimi nezakonitimi sredstvi;

(ad)

sprejmejo mehanizem EU za sankcije v zvezi s kršitvami človekovih pravic ali „Magnickijev zakon“, ki bo veljal za posameznike ali subjekte, ki kršijo človekove pravice ali temeljne svoboščine, zlasti tako, da sodelujejo v aretacijah, ugrabitvah in pretepanju aktivistov civilne družbe in opozicije ter novinarjev ter pri nasilnem zatiranju mirnih protestov, pa tudi za tiste, ki so vpleteni v primere korupcije na visoki ravni v državah vzhodnega partnerstva;

(ae)

spodbujajo stalno in učinkovito izvajanje poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območij, da bi postopoma ustvarili pogoje za odprtje enotnega trga EU; preučijo oblikovanje posebnega pravnega instrumenta za pomoč pridruženim partnericam pri usklajevanju njihove zakonodaje s pravnim redom EU in pri prizadevanjih za izvajanje te zakonodaje; priznajo, da je izvajanje poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območij prineslo številne pozitivne rezultate, vendar je še nekaj vprašanj, ki jih je treba ustrezno obravnavati;

(af)

opozorijo na pomen poglobitve gospodarskega sodelovanja in povezovanja trgov z vzhodnoevropskimi partnerskimi državami s postopnim odprtjem enotnega trga EU, vključno s polnim izvajanjem poglobljenih in celovitih sporazumov o prosti trgovini, spoštovanjem pravnih, gospodarskih in tehničnih predpisov in standardov ter z vzpostavitvijo skupnega gospodarskega prostora;

(ag)

poskusijo preučiti in zagotoviti sodelovanje in postopno diferencirano integracijo sektorjev upravičenih in voljnih držav vzhodnega partnerstva v, med drugim, energetski uniji, prometni skupnosti in na enotnem digitalnem trgu; se osredotočijo na telekomunikacije ter se zavzemajo za to, da bi med EU in državami vzhodnega partnerstva, pa tudi znotraj vzhodnega partnerstva, čim prej vzpostavili režim brezplačnega gostovanja v drugih mobilnih omrežjih; vzpostavijo skrbniške storitve, vključno s kibernetskimi zmogljivostmi za zaščito kritične infrastrukture in osebnih podatkov, ter poskrbijo za tesnejše sodelovanje na področju carine, bančništva in finančnih storitev, kar bi državam vzhodnega partnerstva pomagalo pri boju proti pranju denarja, pa tudi pri krepitvi finančnega nadzora, obenem pa bi omogočilo morebitno razširitev enotnega območja plačil v evrih (SEPA) v države vzhodnega partnerstva;

(ah)

uvedejo instrumente, kot so pravni pregledi in sektorski časovni načrti, da bi ugotovili, ali so države vzhodnega partnerstva pripravljene spoštovati pravni red EU, in potrdili njihovo pripravljenost za diferencirano sektorsko povezovanje;

(ai)

podprejo in spodbujajo razvoj e-storitev, komercialnih in tudi javnih, e-gospodarstva ter široke palete zmogljivosti za delo na daljavo, da bi okrepili odpornost v primeru krize, kakršna je sedanja pandemija;

(aj)

zagotovijo, da bodo države vzhodnega partnerstva tesno vključene v boj proti podnebnim spremembam in prispevale k njemu, tudi s sodelovanjem pri novem evropskem zelenem dogovoru in zagotavljanjem, da poglobljeni in celoviti sporazumi o prosti trgovini ne bodo v nasprotju s podnebnimi cilji in pobudami iz tega dogovora; takšno sodelovanje bi moralo potekati prek podpore EU za naložbe, vključno z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) in Evropsko investicijsko banko (EIB), pogoj zanj pa bi morala biti zanesljiva ocena vpliva na okolje in učinkov na lokalne skupnosti, pri čemer bi poseben poudarek namenili sektorjem, ki bi utegnili čutiti posledice in bi potrebovali dodatno podporo;

(ak)

poskrbijo, da bodo ustrezni ukrepi in sredstva namenjeni izboljšanju ravnanja z odpadno vodo v skladu z absorpcijsko sposobnostjo partnerskih držav, pa tudi izboljšanju energetske varnosti in medsebojne povezanosti, zlasti s povratnim tokom plina, energetsko učinkovitostjo in uporabo obnovljivih virov energije v državah vzhodnega partnerstva; priznajo, kako pomembna je vloga Azerbajdžana pri diverzifikaciji energetske oskrbe EU, pa tudi, kako uspešna je Ukrajina pri ločevanju sistema za prenos plina, ter podprejo energetsko neodvisnost in prizadevanja za diverzifikacijo ponudbe v drugih državah vzhodnega partnerstva; spodbudijo države vzhodnega partnerstva, naj dokončajo reforme v energetskem sektorju v skladu z zakonodajo EU, tudi na področju okoljske in varnostne politike;

(al)

zagotovijo nenehno podporo pri nadgrajevanju sistema za ravnanje s trdnimi komunalnimi odpadki v državah vzhodnega partnerstva, da bo izpolnjeval standarde EU, pri čemer bi vzpostavili cilje na področju recikliranja in uvedli sisteme za recikliranje, s katerimi bi te cilje dosegli; obravnavajo negativne posledice zastarelih in nedovoljenih objektov za ravnanje s trdnimi komunalnimi odpadki na okolje in javno zdravje; opredelijo finančne instrumente za podporo financiranju projektov ravnanja z odpadki s strani EU in nacionalnih/lokalnih skladov;

(am)

zagotovijo, da bodo obstoječi in novi jedrski objekti v državah vzhodnega partnerstva izpolnjevali najvišje okoljske in jedrske standarde jedrske varnosti v skladu z mednarodnimi konvencijami; zagotovijo, da energetski projekti, ki niso varni, kot je jedrska elektrarna Ostrovec, ne bodo del evropskega elektroenergetskega omrežja;

(an)

sprejmejo celovit načrt za izgradnjo infrastrukture, vključno z mejnimi prehodi, in podprejo izvajanje prednostnih projektov, kot so opredeljeni v okvirnem akcijskem načrtu TEN-T in drugih naložbenih načrtih, da bi izboljšali prometno, energetsko in digitalno povezljivost med EU in državami vzhodnoevropskega partnerstva, pa tudi med samimi državami vzhodnega partnerstva, ter zagotovili okoljsko trajnost med postopkom izvajanja; spodbujajo zbliževanje pravnih ureditev v prometnem sektorju;

(ao)

pozovejo države vzhodnega partnerstva, naj v sodelovanju s Komisijo v celoti izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja akcijski načrt za naložbe v okviru vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T); poudarijo, da je treba bolje izkoristiti potencial za povezljivost Črnega morja, in podprejo infrastrukturne projekte, ki so ključni za povečanje povezljivosti s to regijo in Srednjo Azijo; v zvezi s tem priznajo, da imajo države vzhodnega partnerstva strateško geografsko lego in povezujejo Evropsko unijo, Azijo in širšo soseščino, kar bi lahko prineslo dodano vrednost za zunanjepolitično delovanje EU;

(ap)

izvajajo ambiciozno strategijo EU za Srednjo Azijo z dejavnim vključevanjem držav vzhodnega partnerstva kot zanesljivih partneric z neposrednim dostopom do te regije;

(aq)

zagotovijo, da bo večletni finančni okvir še naprej zagotavljal finančno podporo EU za infrastrukturne in naložbene projekte v državah vzhodnega partnerstva, da bi se povečala njihova odpornost na kibernetske grožnje ter izboljšali in posodobili izobraževalni sistemi; sprejmejo aktivne ukrepe za izboljšanje absorpcijske sposobnosti držav vzhodnega partnerstva; uporabijo izkušnje iz naložbenega okvira za Zahodni Balkan, da bi privabili in uskladili finančno in tehnično pomoč ter povečali učinkovitost infrastrukturnih projektov;

(ar)

prednost namenijo trajnostnim in verodostojnim naložbam v državah vzhodnega partnerstva, tako da pripravijo strategijo za dolgoročno sodelovanje in se pri tem ne osredotočijo zgolj na stabilizacijo, temveč tudi na demokratizacijo;

(as)

tudi na druge pridružene partnerje razširijo pristop, ki ga EU uporablja pri prizadevanjih za podporo okrevanju ukrajinskega gospodarstva, vključno s prilagojeno in prožno makrofinančno pomočjo in instrumenti ter sodelovanjem in usklajevanjem mednarodnih finančnih institucij in donatorjev, pa tudi z izboljšanjem okolja za neposredne tuje naložbe, ob spoštovanju socialnih, delavskih in okoljskih pravic; spodbujajo neposredne tuje naložbe EU kot ključni vidik politike v zvezi z vzhodnim partnerstvom in v ta namen oblikujejo akcijski načrt, da bi še dodatno izboljšali poslovno okolje in zagotovili pravno varnost;

(at)

podprejo večjo diverzifikacijo in konkurenčnost gospodarstev držav vzhodnega partnerstva z okrepljeno podporo malim in srednjim podjetjem, pa tudi z odpravo monopolov, oligarhičnih struktur in privatizacijo, krepitvijo in razširitvijo področja uporabe, geografske pokritosti in relevantnosti za potrebe uporabnikov programov, kot je EU4Business; zlasti posojajo malim in srednjim podjetjem v lokalnih valutah, oblikujejo nove pobude, s katerimi bi privabili tvegani kapital v države vzhodnega partnerstva, in zagotavljajo stalno podporo razvoju izvozno usmerjenih panog;

(au)

obravnavajo razkorak med podeželjem in mesti v državah vzhodnega partnerstva z učinkovitimi finančnimi in tehničnimi spodbudami za mikro, mala in srednja podjetja, male kmete in družinska podjetja na podeželskih in primestnih območjih ter z izboljšanjem človeške povezljivosti in infrastrukture med mesti in podeželjem, da bi spodbudili socialno kohezijo;

(av)

podprejo večjo mobilnost delovne sile med državami članicami EU in državami vzhodnega partnerstva ter med samimi državami vzhodnega partnerstva, pri čemer naj posebno pozornost posvetijo zakonitosti in trajnosti procesa, kjer bo omogočena izmenjava znanja in izkušenj ter bo preprečen beg možganov in lokalno pomanjkanje delovne sile; v zvezi s tem ustrezno upoštevajo uspešno izvajanje brezvizumskega režima s tremi pridruženimi državami;

(aw)

upoštevajo izzive, ki jih državam vzhodnega partnerstva prinaša beg možganov, in jih ustrezno obravnavajo s spodbujanjem kakovostnih in vključujočih programov izobraževanja ter poklicnega in drugega usposabljanja, pa tudi z ustvarjanjem zaposlitvenih možnosti, da bi mladim in družinam zagotovili družbeno-ekonomske perspektive v njihovih lokalnih skupnostih;

(ax)

obravnavajo posledice izseljevanja iz držav vzhodnega partnerstva z vključitvijo teh držav v evropsko agendo o migracijah;

(ay)

podprejo in za posamezne države pripravijo akcijske načrte za boj proti brezposelnosti, prav tako pa obravnavajo družbene in regionalne neenakosti; vlagajo v mlade, spodbujajo podjetništvo ter oblikujejo nove programe in spodbude, da bi se mladi strokovnjaki vrnili na trg dela držav vzhodnega partnerstva;

(az)

spodbujajo države vzhodnega partnerstva, naj izvajajo celovite reforme politike trga dela, da bi izboljšale delovne pogoje in pravice delavcev; razvijejo akcijski načrt za boj proti neprijavljenemu delu, podprejo vzpostavitev polno delujočih sindikatov in pozovejo, naj se konvencije Mednarodne organizacije dela prenesejo v nacionalno pravo in se začnejo izvajati;

(ba)

obravnavajo pomanjkljivosti pri izpolnjevanju zavez v zvezi s socialnimi politikami in pravicami delavcev ter zaščitijo trg dela EU pred socialnim dampingom; spremljajo prenos ustreznih direktiv in pravil EU v nacionalno zakonodajo, pa tudi njihovo dejansko izvajanje; skupaj z državami vzhodnega partnerstva oblikujejo sistem spremljanja za temeljne pravice delavcev, v to pa vključijo sindikate in organizacije civilne družbe; izplačilo makrofinančne pomoči državam pogojijo z izboljšanjem delovnih pogojev ali to pomoč uporabijo kot vzvod, s katerim lahko države vzhodnega partnerstva prisilijo v izboljšanje delovnih pogojev;

(bb)

podprejo reforme na področju izobraževanja v tistih državah vzhodnega partnerstva, ki so pripravljene sodelovati, saj je to ključnega pomena za njihovo prihodnost, prav tako pa bi s tem odpravili pomanjkljivosti v zvezi z reformo izobraževalnih sistemov in povpraševanjem na trgu ter med drugim spodbujali tudi poklicno usposabljanje; priznajo pomen čezmejne mobilnosti pri krepitvi stikov med ljudmi, izboljšajo financiranje in omogočijo udeležbo držav vzhodnega partnerstva v programih za izobraževanje, poklicno usposabljanje in izmenjave, kot sta Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa, prav tako pa povečajo zmogljivost držav vzhodnega partnerstva za sodelovanje v programu Obzorje 2020;

(bc)

okrepijo akademsko in izobraževalno sodelovanje med EU in državami vzhodnega partnerstva, pa tudi sodelovanje znotraj vzhodnega partnerstva, in sicer z: (i) pripravo regionalnega programa v podporo središčem akademske in raziskovalne odličnosti v regiji; (ii) ustanovitvijo univerze vzhodnega partnerstva v Ukrajini; (iii) oblikovanjem ciljno usmerjenih programov vzhodnega partnerstva na specializiranih univerzah in elektronske izobraževalne platforme za spletno usposabljanje, ki bi se posvečala evropskim vrednotam in načelom pravne države, dobremu upravljanju, javni upravi in odpravi korupcije v državah vzhodnega partnerstva; ter (iv) zagotovitvijo prostorov za skupno usposabljanje javnih uslužbencev iz držav vzhodnega partnerstva, tudi na ravni lokalnih in regionalnih organov;

(bd)

vzpostavijo pilotni projekt, ki bo namenjen ustanovitvi odprtega centra vzhodnega partnerstva za znanost in inovacije, mreže tematskih strokovnih centrov v vsaki državi vzhodnega partnerstva, ki bodo zagotavljali podporo in storitve v zvezi z raziskavami in inovacijami;

(be)

zagotovijo, da bodo vsi programi pomoči EU dosledno vključevali razsežnost enakosti spolov in človekovih pravic ter se posvečali in pomagali najbolj prikrajšanim in ranljivim družbenim skupinam, vključno z etničnim in drugimi manjšinami, kot so Romi, begunci in notranje razseljene osebe z območij, ki so prizorišče nasilnih konfliktov; okrepijo pobude za povečanje politične in družbeno-ekonomske moči teh skupin in izboljšajo njihov dostop do izobraževanja, zdravstva in dostojnih stanovanj;

(bf)

zagotovijo, da pomoč EU in njeni programi dosežejo lokalno raven, tudi v oddaljenih delih držav vzhodnega partnerstva, in predvsem podeželje, da bi prebivalcem pomagali pri doseganju pozitivnih sprememb, zlasti v skupnostih, ki so bolj dovzetne za postsovjetska čustva in rusko manipulacijo;

(bg)

odločno vztrajajo pri nediskriminaciji vseh oseb LGBTI +, pravni zaščiti le-teh pred diskriminacijo in pregonu vseh zlorab, sovražnega govora ter fizičnega nasilja nad njimi; izrečejo priznanje pridruženim državam vzhodnega partnerstva, ki so ustrezno uskladile svoje pravne okvire;

(bh)

podprejo svobodo prepričanja, mnenja in izražanja ter pravico do obveščenosti vseh državljanov v maternem jeziku; obsojajo in preprečujejo sovražni govor in diskriminacijo na podlagi narodnosti ali jezika, pa tudi lažne novice in napačne informacije, katerih cilj so etnične in narodne manjšine;

(bi)

zagotovijo temeljno pravico do svobode veroizpovedi ali prepričanja z varovanjem in spodbujanjem pravic vseh verskih skupnosti v regiji na podlagi koncepta polnega in enakega državljanstva;

(bj)

okrepijo dialog in sodelovanje s cerkvami in verskimi skupnostmi ter organizacijami na področjih, kot so vzpostavljanje miru in sprava, krepitev zaupanja v pravično in svobodno družbo ter izobraževanje, zdravstveno varstvo in osnovne socialne storitve;

(bk)

priznajo, da EU s političnimi, kulturnimi in gospodarskimi naložbami v državah vzhodnega partnerstva vlaga v varnost in stabilnost regije;

(bl)

priznajo, da so EU in države vzhodnega partnerstva na področju varnosti vse bolj odvisne druga od druge, ter izpostavijo, kako pomembni so varnost, stabilnost in mir za prihodnji razvoj držav vzhodnega partnerstva, saj so bile v zadnjih letih izpostavljene interesom in ambicijam tretjih držav, na primer Kitajske, Turčije in nekaterih zalivskih držav, katerih vrednote in interesi niso nujno enaki tistim, za katere se zavzema EU; v ta namen okrepijo sodelovanje med EU in državami vzhodnega partnerstva na področju varnosti in obrambe, pri tem pa posebno pozornost namenijo mirnemu reševanju regionalnih konfliktov ter preprečevanju in reševanju novih vrst izzivov, kot so hibridne grožnje, kibernetski napadi, vključno s kibernetskim vmešavanjem v volitve, dezinformacijske in propagandne kampanje ter vmešavanje tretjih strani v politične, volilne in druge demokratične procese; okrepijo sodelovanje in podporo v zvezi z odpornostjo držav vzhodnega partnerstva pri boju proti korupciji, pranju denarja, terorizmu in organiziranemu kriminalu na splošno ter poudarijo, da je treba povečati tudi odpornost posameznikov, skupnosti in državnih institucij;

(bm)

poudarijo zavezanost EU suverenosti, ozemeljski celovitosti in politični neodvisnosti držav vzhodnega partnerstva v okviru njihovih mednarodno priznanih meja ter podprejo njihova prizadevanja za popolno uveljavitev teh načel; v zvezi s tem izpostavijo pomen enotnosti in solidarnosti držav članic;

(bn)

odločno obsodijo nenehne kršitve temeljnih načel in norm mednarodnega prava v regiji vzhodnega partnerstva, zlasti destabilizacijo, invazijo, zasedbo in priključitev ozemelj več držav vzhodnega partnerstva s strani Ruske federacije, ter njeno neupoštevanje sklepov mednarodnih sodišč; uvedejo bolj usklajeno politiko držav članic EU do Ruske federacije, zlasti v smislu sodelovanja pri vprašanjih, ki se nanašajo na države vzhodnega partnerstva;

(bo)

pozovejo k takojšnjemu umiku tujih čet z vseh zasedenih ozemelj in k prenehanju vojaških sovražnosti, ki po nepotrebnem zahtevajo življenja civilistov in vojakov ter ovirajo socialno-ekonomski razvoj, ter tako omogočijo več sto tisoč notranje razseljenim osebam, da se vrnejo v svojo domovino;

(bp)

vzpostavijo dejavnejšo vlogo za EU, ki bi jo zastopal podpredsednik Evropske komisije/visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, pri mirnem reševanju potekajočih konfliktov in preprečevanju morebitnih prihodnjih konfliktov v vzhodnem sosedstvu, pri tem pa upoštevajo dogovorjene pogajalske platforme in procese, kot so mednarodni pogovori v Ženevi, skupina OVSE iz Minska, normandijska četverica in pogovori 5+2; imenujejo posebnega odposlanca EU za Krim in Donbas;

(bq)

še naprej spodbujajo okolje, ki je naklonjeno reševanju sporov, in podpirajo dejavnosti za rast zaupanja in medosebnih stikov med skupnostmi, ki so razdvojene zaradi sporov; namenjajo prednost prizadevanjem in povečanju financiranja za preventivno vzpostavljanje miru, vključno s preventivno diplomacijo, pa tudi mehanizmom za zgodnje opozarjanje in ukrepe;

(br)

znova potrdijo podporo prizadevanjem sopredsednikov skupine OVSE iz Minska za razrešitev spora v Gorskem Karabahu, pa tudi osnovnim načelom iz leta 2009, da bi dosegli rešitev, temelječo na normah in načelih mednarodnega prava, Ustanovne listine OZN in Helsinške sklepne listine OVSE iz leta 1975; spodbujajo vse strani, naj okrepijo dialog in se vzdržijo podžigajoče retorike, s katero bi dodatno ogrozili obete za spravo;

(bs)

sprejmejo ukrepe, da bi zagotovili učinkovito opravljanje dejavnosti in uresničitev celotnega mandata za naslednje obstoječe misije EU v regiji vzhodnega partnerstva, vštevši usklajevanje njihovih dejavnosti: nadzorna misija EU v Gruziji, svetovalna misija EU v Ukrajini, misija EU za pomoč na meji med Ukrajino in Moldavijo in misija posebnega predstavnika EU za Južni Kavkaz in za krizo v Gruziji;

(bt)

upoštevajo pozive ukrajinske vlade k namestitvi razširjenih mednarodnih mirovnih sil vzdolž ukrajinsko-ruske meje ter v pokrajinah Lugansk in Doneck; ko bodo razmere dovoljevale in kot del popolnega izvajanja sporazuma iz Minska bi bilo treba v okviru skupne varnostne in obrambne politike predlagati misijo pod vodstvom EU za napotitev k sprtim stranem, ki bi pomagala pri nalogah, kot so razminiranje, priprave na lokalne volitve in zagotavljanje prostega dostopa za humanitarne organizacije;

(bu)

podpirajo svobodno plovbo in močno nasprotujejo blokadi Azovskega morja in stalnemu počasnemu priključevanju Črnega morja s strani Ruske federacije;

(bv)

priznajo edinstvene izkušnje in strokovno znanje držav vzhodnega partnerstva; priznajo prispevek držav vzhodnega partnerstva k misijam in operacijam skupne varnostne in obrambne politike EU (SVOP); še naprej podpirajo reformo varnostnega sektorja; poglobijo sodelovanje na področju obrambne politike, povezane z EU, tudi z vključitvijo v stalno strukturno sodelovanje, ko bo rešeno vprašanje sodelovanja tretjih držav;

(bw)

priznajo, da je kibernetska varnost eno od področij, na katerih lahko EU in države vzhodnega partnerstva učinkoviteje sodelujejo, EU pa lahko s pridom izkoristi izkušnje držav vzhodnega partnerstva pri boju proti hibridnim grožnjam ali grožnjam za kibernetsko varnost; vzpostavijo uradni dialog na področju kibernetske varnosti z zainteresiranimi državami vzhodnega partnerstva ter spodbujajo platforme za sodelovanje med državami regije vzhodnega partnerstva, da bi učinkoviteje obravnavali hibridne grožnje ter okrepili odpornost teh držav, zlasti po obsežnih kibernetskih napadih Ruske federacije proti Gruziji oktobra 2019;

(bx)

obsodijo vpliv tretjih držav pri spodkopavanju demokratičnega reda v državah vzhodnega partnerstva, pa tudi vplivanje na volitve, širjenje dezinformacij in vodenje ciljnih kampanj širjenja napačnih informacij;

(by)

okrepijo sodelovanje pri vzpostavljanju družbene in institucionalne odpornosti držav vzhodnega partnerstva, pri tem pa se bolj osredotočijo na boj proti dezinformacijam, propagandi, manipulacijam in sovražnemu vplivu zunanjih sil, ki si prizadevajo razdeliti in destabilizirati države vzhodnega partnerstva, pa tudi spodkopati celovitost njihovih političnih procesov in odnosov z EU; pomagajo zainteresiranim državam vzhodnega partnerstva pri dejavnostih, s katerimi bi na ravni EU obravnavali zgoraj navedena sovražna dejanja, vključno z izvajanjem primerov dobre prakse in rešitev, kot sta akcijski načrt proti dezinformacijam in kodeks ravnanja EU v zvezi z dezinformacijami, pa tudi z uporabo strokovnega znanja Evropskega centra odličnosti za preprečevanje hibridnih groženj v Helsinkih, centra odličnosti StratCom Nata v Rigi ter projektne skupine EU East StratCom;

(bz)

spodbujajo integrirano upravljanje meja in sodelovanje med EU in pridruženimi državami ter pospešijo sodelovanje na področju kazenskega pregona;

(ca)

pozdravijo nadaljnje sodelovanje med EU in državami vzhodnega partnerstva, s katerim bi v skladu z globalno strategijo EU spodbujali mednarodno stabilnost in varnost, in predlagajo nove oblike prostovoljnega sodelovanja na področju varnosti in obrambe, saj gre za področje, ki bo za EU v prihodnje ob postopni vzpostavitvi evropske obrambne unije še posebej pomembno;

(cb)

spodbujajo industrijsko sodelovanje in sodelovanje pri raziskavah in razvoju oborožitve in vojaških tehnologij ter zmogljivosti med državami članicami EU in državami vzhodnega partnerstva;

(cc)

priznajo, da bosta odsotnost EU in neukrepanje v odnosu do partnerjev v tej regiji ustvarila prostor za druge globalne akterje; okrepijo sodelovanje ali vzpostavijo forum s podobno mislečimi demokratičnimi zavezniki in mednarodnimi akterji, da bi ublažili in preprečili negativen vpliv sil tretjih držav v regiji vzhodnega partnerstva;

(cd)

priznajo prispevek akterjev civilne družbe in organizacij iz držav vzhodnega partnerstva k demokratizaciji in reformnim procesom v posameznih državah in celotni regiji vzhodnega partnerstva in pozovejo vlade držav vzhodnega partnerstva k večji odprtosti do teh akterjev in organizacij, predvsem pa k bolj smiselni in učinkoviti udeležbi pri procesih oblikovanja politik;

(ce)

nadaljujejo obsežen dialog z akterji civilne družbe v državah vzhodnega partnerstva in še naprej krepijo podporo EU za dejavnosti demokratično usmerjenih organizacij civilne družbe s spodbujanjem njihovih dejavnosti in varnosti ter z ohranjanjem njihovega delovnega okolja;

(cf)

povečajo prizadevanja EU za okrepitev predanosti in podpore pobudam na lokalni ravni v regijah in na podeželskih območjih, da bi razvili organizacijske in nadzorne zmogljivosti civilne družbe ter prakse lokalne demokracije;

(cg)

okrepijo sposobnost civilne družbe, da nadzira potek reform in terja odgovornost ustreznih državnih institucij, zmanjšajo birokracijo in zagotovijo navzočnost civilne družbe na tristranskih srečanjih, tudi v vseh dialogih o človekovih pravicah ter srečanjih pridružitvenega in sodelovalnega sveta;

(ch)

ustanovijo regionalni center za povečanje kompetenc, izmenjavo najboljših praks in delovnih pristopov v okviru novega projekta univerze vzhodnega partnerstva v Ukrajini in s tem spodbujajo sodelovanje med civilnimi družbami držav vzhodnega partnerstva;

(ci)

še naprej zagotavljajo strukturno finančno podporo in podporo za razvoj zmogljivosti organizacijam, ki pomagajo neodvisnim akterjem civilne družbe, ki se borijo za demokracijo; vztrajajo, da se programi EU in držav članic ter neodvisni programi v podporo demokraciji, človekovim pravicam in pravni državi, vključno z Evropsko ustanovo za demokracijo, še naprej izvajajo svobodno, brez nadlegovanja ali pravosodnih omejitev; sprejmejo vse možne ukrepe, da bi se neodvisne nevladne organizacije izognile izpodrivanju, ki se izvaja z uvajanjem sodnih omejitev in finančnih ovir, selektivne uporabe pravnih določb ali okrepljene prisotnosti nevladnih organizacij, ki jih organizira vlada;

(cj)

povečajo ozaveščenost o napadih na civilne aktiviste v državah vzhodnega partnerstva, s katerimi ekstremistične sile, pa tudi državni organi, spodkopavajo vrednote EU, mednarodne standarde na področju človekovih pravic in skupne obveznosti do EKČP;

(ck)

povečajo podporo in pobude EU, da bi okrepili lokalne organe in njihove partnerje ter jim omogočili izvajanje nacionalnih reform na lokalni ravni; spodbujajo vlogo lokalnih organov kot oblikovalcev politik in nosilcev odločanja ter redno izmenjavo med osrednjo in lokalno vlado o programih reform, pri čemer bi morali dejavno in vključujoče sodelovati tudi civilna družba in drugi ustrezni deležniki;

(cl)

razvijejo časovne načrte in kazalnike za sodelovanje z lokalnimi in regionalnimi vladami, po zgledu primerov podobnega sodelovanja s civilno družbo;

(cm)

razširijo zastopanost pri oblikovanju politike vzhodnega partnerstva in izvajanju konference regionalnih in lokalnih oblasti za vzhodno partnerstvo (CORLEAP) ter povečajo njene zmogljivosti za podporo lokalnim in regionalnim oblastem pri obsežnih ukrepih; v sodelovanju s konferenco CORLEAP in Evropskim odborom regij pripravijo program za krepitev zmogljivosti pri lokalnem in regionalnem upravljanju v državah vzhodnega partnerstva, ki bo zajemal tudi sistematične ukrepe za krepitev vloge lokalnih in regionalnih oblasti;

(cn)

spodbujajo odmevno sodelovanje državljanov vzhodnega partnerstva v projektih, ki jih financira EU, in njihovo odgovornost zanje, v skladu s pristopom k vrednotam in standardom EU „od spodaj navzgor“;

(co)

priznajo, da lahko pomanjkanje ustrezne komunikacijske in informacijske kampanje sredi dezinformacijskega vala, ki so mu izpostavljene države vzhodnega partnerstva, izniči desetletje dolgih prizadevanj, naložb in dosežkov vzhodnega partnerstva; zato okrepijo prizadevanja za strateško komuniciranje in v odprtem dialogu z državljani povečajo prepoznavnost podpore, ki jo v državah vzhodnega partnerstva na nacionalni in lokalni ravni zagotavlja EU; v zvezi s tem vzpostavijo stik ne samo s somišljeniki EU, pač pa tudi z ljudmi v majhnih skupnostih in na podeželju, vodji podjetij in skupnosti, diasporami in narodnimi manjšinami;

(cp)

se zoperstavijo dezinformacijam in propagandi, usmerjeni proti EU, s povečevanjem informacijske odpornosti državljanov EU in držav vzhodnega partnerstva ter spodbujanjem s tem povezanih priložnosti in koristi, zlasti tistih, ki izhajajo iz tesnega političnega in gospodarskega sodelovanja med EU in državami vzhodnega partnerstva ter izvajanja pridružitvenega sporazuma/poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini, ki jih povezujejo z gospodarsko rastjo in večjim obsegom trgovine;

(cq)

učinkoviteje uporabijo obstoječe strukture EU, kot je projektna skupina EastStratCom Evropske službe za zunanje delovanje, za prepoznavanje in odzivanje na dezinformacije in propagandne kampanje, ki ogrožajo odnose med EU in državami vzhodnega partnerstva ter cilje teh odnosov;

(cr)

okrepijo delegacije EU v državah vzhodnega partnerstva in jim omogočijo, da pomagajo državam vzhodnega partnerstva pri zaključitvi reform in učinkovitejši komunikaciji o tem, kako EU pomaga tamkajšnjim državljanom; razvijejo bolj horizontalne povezave in spodbujajo sodelovanje med delegacijami EU, spodbujajo redne izmenjave informacij, strokovnega znanja in drugih uspešnih delovnih pristopov;

(cs)

zagotovijo dejavnejšo vlogo uradov EU za stike v državah članicah pri poudarjanju, kako pomembne so države vzhodnega partnerstva za evropski projekt;

(ct)

izboljšajo izmenjavo informacij med institucijami EU, zlasti Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, ter ohranijo institucionalni spomin, predvsem v zvezi z zagotovljeno podporo in izvedenimi projekti tehnične pomoči, da bi se oprli na njihove rezultate pri pripravi novih projektov in programov;

(cu)

nadgrajujejo program za mlade ambasadorje ter civilnodružbene štipendije v okviru vzhodnega partnerstva in vzpostavljajo aktivno mrežo diplomantov na podlagi obstoječih uspešnih modelov;

(cv)

spodbujajo svobodne medije in svobodo izražanja kot temeljno načelo ter tako podprejo demokratično, neodvisno, pluralistično in uravnoteženo medijsko okolje v državah vzhodnega partnerstva, v katerem bodo lokalni novinarji, oblikovalci mnenj in oporečniki varni pred nadlegovanjem in ustrahovanjem ter bo mogoč nediskriminatoren dostop do spletnih in drugih informacij ter smiselna državljanska udeležba, prav tako pa bodo zagotovljene človekove in državljanske pravice;

(cw)

odločneje podprejo boj proti lažnim novicam, hibridnemu vojskovanju na področju komunikacij ter degradaciji medijskih programov, saj lahko ti ogrozijo boj proti korupciji, prav tako pa naj pomagajo pri boju proti razširjanju lažnih novic zaradi pridobivanja ekonomskih ali političnih koristi; podprejo razvoj ukrepov, s katerimi bi poskrbeli za popolno preglednost pri lastništvu medijev; nudijo stalno pomoč lokalnim uradnim regulativnim agencijam v vseh državah vzhodnega partnerstva in jih spremljajo;

(cx)

podprejo programe in reforme v zvezi z medijsko in informacijsko pismenostjo, da bodo ohranili korak z digitalno dobo;

(cy)

spodbujajo oddajanje evropskih medijskih produkcij v državah vzhodnega partnerstva, pa tudi produkcij držav vzhodnega partnerstva v EU, da bi premostili razlike, ki so posledica zgodovine in lažnih informacij v zadnjih desetletjih; podpirajo lokalne medijske hiše pri dostopu do evropskih medijskih programov in tudi pobude za tesno sodelovanje med medijskimi hišami iz EU in držav vzhodnega partnerstva;

(cz)

obsodijo, da oblasti zlorabljajo ukrepe v boju proti pandemiji koronavirusa za utišanje politične opozicije, civilne družbe in medijev z omejevanjem njihovih zakonitih pravic;

(da)

okrepijo in po potrebi povečajo skupna prizadevanja EU in držav vzhodnega partnerstva za medosebne stike in izmenjave, da bi med prebivalstvom ustvarili vzajemno pozitivno podobo in izkoristili proevropsko prepričanje med državljani vzhodnega partnerstva;

(db)

spodbujajo vključujoče in participativne platforme za dialog in sodelovanje, ki združujejo zainteresirane strani iz različnih sektorjev in na različnih ravneh, vključno z oblikovalci politik, gospodarskimi akterji, akademskimi krogi, civilno družbo, cerkvami, verskimi skupnostmi in državljani, ki imajo manj možnosti, s ciljem, da bi preprečili polarizacijo in ekstremistične težnje v politiki in družbi, pa tudi učinek dezinformacijskih in propagandnih kampanj;

2.