52020IP0165

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52020IP0165 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52020IP0165

Help

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. junija 2020 o bančni uniji – letno poročilo za leto 2019 (2019/2130(INI))

UL C 362, 8.9.2021, p. 45–54 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

HTML

PDF

Official Journal

8.9.2021

Uradni list Evropske unije

C 362/45

P9_TA(2020)0165

Bančna unija – letno poročilo za leto 2019

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. junija 2020 o bančni uniji – letno poročilo za leto 2019 (2019/2130(INI))

(2021/C 362/06)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2019 o bančni uniji – letno poročilo za leto 2018 (1),

—	ob upoštevanju povratnih informacij Komisije in Evropske centralne banke (ECB) o resoluciji Parlamenta z dne 16. januarja 2019 o bančni uniji – letno poročilo za leto 2018,

—	ob upoštevanju odobritve bančnega svežnja v Evropskem parlamentu in Svetu,

—	ob upoštevanju poročila petih predsednikov z dne 22. junija 2015 o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije,

—	ob upoštevanju predloga Komisije z dne 24. novembra 2015 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 806/2014 za vzpostavitev evropskega sistema jamstva za vloge (COM(2015)0586),

—	ob upoštevanju Okvirnega sporazuma iz leta 2010 o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo,

—	ob upoštevanju politične usmeritve naslednje Evropske komisije za obdobje 2019–2024 z naslovom „Bolj ambiciozna Unija – Moj načrt za Evropo“ , ki jo je Ursula von der Leyen predstavila 16. julija 2019,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. novembra 2016 o dokončanju okvira Basel III (2) in sklepov Sveta ECOFIN z dne 12. julija 2016,

—	ob upoštevanju predloga Komisije z dne 24. maja 2018 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vrednostnih papirjih, kritih z državnimi obveznicami (COM(2018)0339),

—	ob upoštevanju letnega poročila ECB o nadzornih dejavnostih za leto 2018 iz marca 2019 (3),

—	ob upoštevanju poročila Evropskega odbora za sistemska tveganja iz julija 2019 o spremljanju tveganj nebančnega finančnega posredništva v EU za leto 2019 (4),

—	ob upoštevanju sklepov časovnega načrta finančne tehnologije Evropskega bančnega organa (EBA) iz posvetovanja o pristopu EBA k finančni tehnologiji iz marca 2018,

—	ob upoštevanju poročila EBA iz novembra 2019 o ocenjevanju tveganja evropskega bančnega sistema (5),

—	ob upoštevanju poročila Evropskega bančnega organa z dne 18. julija 2019 o regulativnem obsegu, regulativnem statusu in pristopih odobritve v zvezi z dejavnostmi finančne tehnologije;

—	ob upoštevanju poročila evropskega nadzornega organa iz januarja 2019 o finančni tehnologiji: regulativni peskovniki in vozlišča za inovacije (6),

—

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 7. novembra 2013 med Evropskim parlamentom in Evropsko centralno banko o praktičnih podrobnostih uresničevanja demokratične odgovornosti in nadzora nad opravljanjem nalog, prenesenih na Evropsko centralno banko v okviru enotnega mehanizma nadzora (7),

—	ob upoštevanju memoranduma o soglasju z dne 9. oktobra 2019 med Evropsko centralno banko in Evropskim računskim sodiščem o revizijah nadzornih nalog ECB (8),

—	ob upoštevanju, da je vrh držav euroobmočja 14. decembra 2018 podprl poročilo Euroskupine v njeni vključujoči sestavi za ustanovitev delovne skupine na visoki ravni,

—	ob upoštevanju, da je isti vrh držav euroobmočja podprl pristojnosti skupnega varovalnega mehanizma za enotni sklad za reševanje,

—	ob upoštevanju poročila Komisije z dne 30. aprila 2019 o uporabi in pregledu Direktive 2014/59/EU (direktiva o sanaciji in reševanju bank (DSRB)) in Uredbe (EU) št. 806/2014 (uredba o enotnem mehanizmu za reševanje (SRMR)) (COM(2019)0213),

—	ob upoštevanju izjave, o kateri se je vrh držav euroobmočja dogovoril na seji dne 21. junija 2019,

—	ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča z dne 10. julija 2019 o stresnih testih za banke za celotno EU (9),

—	ob upoštevanju napovedi ECB z dne 22. avgusta 2019, da bo zaradi uskladitve z novo uredbo EU revidirala nadzorniška pričakovanja glede bonitetnega oblikovanja rezervacij za nedonosna posojila (10),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. junija 2019 z naslovom Četrto poročilo o napredku pri zmanjšanju obsega slabih posojil in nadaljnjem zmanjševanju tveganj v bančni uniji (COM(2019)0278),

—	ob upoštevanju tehničnih nasvetov Evropskega organa za vrednostne papirje in trge za Evropsko komisijo z dne 18. julija 2019 glede trajnostni na trgu bonitetnega ocenjevanja (11),

—	ob upoštevanju dokumenta za razpravo evropskega mehanizma za stabilnost iz oktobra 2019 o dokončanju bančne unije v podporo ekonomski in monetarni uniji (12),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Akcijski načrt: financiranje trajnostne rasti (COM(2018)0097),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 o bonitetnih agencijah: prihodnje perspektive (13),

—	ob upoštevanju študije Komisije iz novembra 2019 o razlikah med zakonodajo o insolventnosti bank in o njihovi morebitni uskladitvi,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. septembra 2019 o stanju glede izvajanja zakonodaje Unije za preprečevanje pranja denarja (14),

—	ob upoštevanju mnenj EBA z dne 8. avgusta 2019 o upravičenosti vlog, ravni kritja in sodelovanju med sistemi jamstva za vloge, z dne 30. oktobra 2019 o izplačilih jamstva za vloge in z dne 23. januarja 2020 o financiranju sistemov jamstva za vloge in uporabi sistemov jamstva za vloge,

—	ob upoštevanju skupnega mnenja evropskih nadzornih organov z dne 4. oktobra 2019 o tveganjih pranja denarja in financiranja terorizma, ki vplivajo na finančni sektor Evropske unije (15),

—	ob upoštevanju študije Komisije iz novembra 2019 o možnostih in nacionalnih diskrecijskih pravicah v okviru direktive o sistemih zajamčenih vlog ter njihovi obravnavi v okviru evropskega sistema jamstva za vloge,

—	ob upoštevanju sporazuma o izmenjavi informacij med ECB in organi, pristojnimi za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma (AML/CFT),

—	ob upoštevanju umika predloga Komisije o strukturnih ukrepih za povečanje odpornosti kreditnih institucij v EU (COM(2014)0043),

—	ob upoštevanju poročila EBA iz novembra 2019 o slabih posojilih – dosežen napredek in prihodnji izzivi (16),

—	ob upoštevanju poročila ECB o finančni stabilnosti iz novembra 2019,

—	ob upoštevanju skupnega mnenja evropskih nadzornih organov Evropski komisiji z dne 10. aprila 2019 o potrebi po izboljšavah v zvezi z zahtevami za obvladovanje tveganja, povezanega z IKT, v finančnem sektorju EU (17),

—	ob upoštevanju letnega gospodarskega poročila za leto 2017 Banke za mednarodne poravnave,

—	ob upoštevanju poročila organa EBA z dne 29. oktobra 2019 o morebitnih ovirah za čezmejno opravljanje bančnih in plačilnih storitev (18),

—	ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0026/2020),

A.	ker je za bolj stabilno, konkurenčno in skladno ekonomsko in monetarno unijo potrebna trdna bančna unija ter bolj razvita in varna unija kapitalskih trgov, pa tudi vzpostavitev proračunskega instrumenta;

B.	ker dokončanje bančne unije bistveno prispeva k mednarodni podobi evra in njegovi večji vlogi na svetovnih trgih;

C.	ker so se povečala negativna tveganja za gospodarsko rast v svetu in euroobmočju, zlasti od izbruha pandemije COVID-19, in še naprej ustvarjajo izzive za finančno stabilnost;

D.	ker je bančna unija še vedno nepopolna, saj nima varovalnega mehanizma za enotni sklad za reševanje in tudi ne evropskega sistema jamstva za vloge kot tretjega stebra bančne unije;

E.	ker je dobro delujoč trg za maloprodajne finančne storitve pomemben tako za gospodarstvo kot za državljane EU;

F.	ker bančna unija še vedno nima učinkovitih orodij za reševanje težav, s katerimi se srečujejo potrošniki, kot so umetna kompleksnost, nepoštene poslovne prakse, izključenost ranljivih skupin iz uporabe osnovnih storitev in omejeno sodelovanje javnih organov;

G.	ker je raven slabih posojil v nekaterih finančnih inštitucijah kljub splošnemu zmanjšanju v zadnjih letih še vedno visoka;

ker se je odločitev, da se Evropski centralni banki zaupa nadzor pomembnih sistemskih finančnih institucij, izkazala za uspešno; ker ECB lahko po potrebi opravlja nadzorne naloge za vse kreditne institucije, ki so pridobile dovoljenje v sodelujočih državah članicah, ter pri vseh podružnicah s sedežem v sodelujočih državah članicah;

ker je bil razvoj enotnega mehanizma za reševanje (EMR), s katerim naj bi zagotovili enotna pravila in postopke ter skupen postopek odločanja za urejeno reševanje bank v težavah s čim manjšimi posledicami za realno gospodarstvo in javne finance, uspešen; ker je treba še veliko postoriti, da bi učinkovito preprečili posege v propadajoče banke, ki se financirajo z denarjem davkoplačevalcev;

J.	ker nedavni veliki škandali v zvezi s pranjem denarja, ki vključujejo finančne institucije v EU, kažejo, da se bonitetni nadzor in nadzor na področju preprečevanja pranja denarja ne moreta obravnavati ločeno in da ni ustreznega sistema nadzora in izvrševanja zakonodaje EU;

K.	ker evropski bančni sektor še vedno zagotavlja daleč največji del financiranja za podjetja, v drugih jurisdikcijah pa velik del financiranja podjetij prevzemajo kapitalski trgi;

L.	ker več kot deset let po finančni krizi težave v zvezi s finančnimi institucijami, ki so „prevelike, da bi propadle“ in „preveč povezane, da bi propadle“, še vedno niso ustrezno obravnavane in jih Odbor za finančno stabilnost ni pregledal;

Splošni vidiki

opozarja na napredek, ki je bil dosežen pri vzpostavitvi bančne unije, predvsem v zvezi z zmanjšanjem tveganja; vendar poudarja, da je potreben še dodaten napredek pri delitvi tveganj in tudi pri zmanjševanju tveganj, da bi se lahko spoprijeli z nerešenimi izzivi v nekaterih institucijah;

želi spomniti, da je bančna unija odprta za vse države članice, ki se ji želijo pridružiti;

pozdravlja podporo predsednice Evropske komisije in predsednice Evropske centralne banke za dokončanje bančne unije in, bolj splošno, ekonomske in monetarne unije, na primer z vzpostavitvijo proračunskega instrumenta, da bi dosegli bolj stabilno, konkurenčno in usklajeno Unijo;

poudarja, da Euroskupina ni institucija, organ ali agencija Evropske unije, temveč neformalni medvladni forum za razpravo; obžaluje, da države članice še naprej delujejo zunaj okvira Skupnosti, kar ogroža vlogo Parlamenta kot sozakonodajalca in njegovo pravico do demokratičnega nadzora;

poudarja, da dosedanja medvladna pogajanja niso bila dovolj učinkovita, zlasti tista o proračunskem instrumentu za konvergenco in konkurenčnost in o delovni skupini na visoki ravni za bančno unijo v Euroskupini; poziva, naj se nadaljujejo odprta pogajanja, ki bodo zagotavljala dejavno sodelovanje Parlamenta v okviru pravnega reda EU; poudarja, da bi te spremembe skupaj s strožjimi zahtevami glede preglednosti in dostopa do dokumentov povečale sodno varstvo;

pozdravlja na splošno večjo odpornost evropskega bančnega sistema, kot je pokazalo poročilo EBA iz leta 2019 o ocenjevanju tveganja evropskega bančnega sistema; zlasti pozdravlja dejstvo, da so banke ohranile stabilne kapitalske količnike in se je izboljšala kakovost sredstev, kar se kaže v nadaljnjem zmanjšanju slabih posojil;

vendar poudarja, da so ravni donosnosti še vedno nizke in da se makroekonomsko okolje poslabšuje, predvsem zaradi pandemije COVID-19, ki je prinesel popolnoma nove izzive za svetovno gospodarstvo, vplival na kakovost sredstev in s tem tudi na donosnost bank; ugotavlja tudi, da je zaradi močne konkurence, zlasti na področju finančne tehnologije, in večjega operativnega tveganja zaradi digitalizacije in inovacij ter nepovezanih trgov zaradi še vedno prisotne razdrobljenosti med državami članicami pričakovati nadaljnje izzive za donosnost bank;

opozarja na trenutne obete za majhno tveganje in nizko donosnost bančnega sektorja; poudarja, da so obrestne mere zaradi trenutnih makroekonomskih razmer še vedno nizke; poleg tega poudarja, da so upočasnitev gospodarske rasti in geopolitične napetosti, vključno z učinki brexita, pa tudi kibernetska tveganja in varnost podatkov, med največjimi izzivi bančnega sektorja EU, poleg podnebnih sprememb in tveganj pranja denarja in financiranja terorizma;

ugotavlja, da se dobičkonosnost bank od leta 2012 stalno povečuje, donosnost lastniškega kapitala pa od leta 2017 presega 6 %; poudarja pa, da ta razvoj pri večini bank ne more nadomestiti ocenjenih stroškov kapitala; ugotavlja, da so nizka tveganja in nizke obrestne mere znižale stroške rezervacij in izgub; poudarja pa, da ne gre za strukturno izboljšanje in da ni pričakovati, da bi se donosnost kratkoročno izboljšala; opozarja, da je treba stalno ocenjevati, kakšen je obseg financiranja gospodarstva in predvsem malih in srednjih podjetij iz finančnega sistema kot celote; poziva k ustrezni oceni učinka preteklih in prihodnjih predpisov na doseganje cilja financiranja gospodarstva;

10.

poudarja, da imajo banke z zagotavljanjem posojil in likvidnosti odločilno vlogo pri blaženju resnih gospodarskih posledic epidemije COVID-19 za ljudi v EU; ob tem želi opomniti na predlagane in že sprejete zakonodajne in nadzorne ukrepe, s katerimi naj bi zagotovili, da bodo banke v tej krizi še naprej posojale; pozdravlja, da je bila bankam dopuščena prožnost pri bonitetnem obravnavanju posojil, uporabi računovodskih pravil in sproščanju kapitalskih rezerv; poudarja, da bi bilo treba vso odobreno pomoč dati v celoti na voljo za podpiranje njihovih strank, družin in podjetij; podpira ukrepe bančnih nadzornikov, da bi uvedli strogo časovno omejitev za izplačilo dividend in bonusov, pa tudi bankam za odkup lastnih delnic;

11.

poudarja ključno vlogo bančnega sektorja pri usmerjanju sredstev v realno gospodarstvo in zlasti v trajnostne in družbeno odgovorne naložbe, s čimer se spodbujata rast in zaposlovanje ter omogoča prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo, ne da bi se pri tem ogrozila finančna stabilnost;

12.

v zvezi s tem pozdravlja politični dogovor o uredbi o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb; poziva k reviziji direktive o nefinančnem poročanju, da bi bolje odražala obveznosti poročanja in razkritja v zvezi z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi dejavniki;

13.

izraža zaskrbljenost, da ranljivost bank za podnebna tveganja morda ni popolnoma razumljena, in pozdravlja zaveze EBA, da bo v svojo letno oceno tveganja vključil vprašanja v zvezi s podnebnim tveganjem in uvedel stresne teste v zvezi s podnebnimi spremembami; v zvezi s tem poudarja pomen ustreznega razkritja in ocene tveganja;

14.

poleg tega poziva vse evropske banke, naj podpišejo načela OZN za odgovorno bančništvo in v skladu s tem vsako leto poročajo o svojih prizadevanjih za izvajanje trajnostnega financiranja in za zmanjšanje tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami, v svojih bilancah; poziva pristojne organe EU in pristojne nacionalne organe, odgovorne za bančni sektor, naj sledijo priporočilom načel za odgovorno bančništvo, mreže za trajnostno bančništvo ter mreže centralnih bank in nadzornikov za okolju prijaznejši finančni sistem, in jih po možnosti izvajajo;

15.

poziva k vzpostavitvi standarda za zelene obveznice na ravni EU in opredelitvi okvira, ki bo ugoden za razvoj teh obveznic, da bi se povečala preglednost, učinkovitost in verodostojnost trajnostnih naložb;

16.

je seznanjen s delom Baselskega odbora za bančni nadzor o tveganju državnih posojilojemalcev; poudarja, da bi moral biti regulativni okvir EU za bonitetno obravnavo državnega dolga skladen z mednarodnimi standardi; poziva k nadaljnjim razpravam o oblikovanju evropskega varnega vrednostnega papirja, ki bo temeljil na oceni predloga Komisije za vrednostne papirje, krite z državnimi obveznicami, in morebitnih spremembah, da bi okrepili mednarodno vlogo evra, stabilizirali finančne trge in bankam omogočili diverzifikacijo portfeljev;

17.

poudarja, da so finančni trgi med seboj tesno povezani; poudarja, da je pomembno, da so bančni nadzorniki pripravljeni na vse možne posledice brexita, pri čemer je treba upoštevati, da to dopolnjuje priprave zasebnih akterjev; pozdravlja vse dosedanje pomembne ukrepe in sodelovanje; je seznanjen s prakso podjetij iz Združenega kraljestva, da ustanovijo podružnice v EU, da bi lahko še naprej zagotavljala storitve; v zvezi s tem poudarja, da obstaja nevarnost regulativne arbitraže, ker se predpisi v vsaki državi uporabljajo različno; zato meni, da je potrebno nadaljnja harmonizacija, da bi se izognili regulativni arbitraži in zagotovili ustrezno obravnavo tveganj; poudarja, kako pomembni so enaki konkurenčni pogoji v finančnih uredbah med EU in Združenim kraljestvom po brexitu in da je treba preprečiti tekmovanje v zniževanju standardov regulacije;

18.

ponovno poudarja zaveze, ki jih je EU sprejela skupaj z Združenim kraljestvom v skladu z revidirano politično izjavo; se zavezuje, da bo ohranil tesno in strukturirano sodelovanje pri regulativnih in nadzornih zadevah, tako na politični kot na tehnični ravni;

19.

obžaluje, da Komisija in velika večina vlad EU doslej nista uspeli zagotoviti popolnoma uravnotežene zastopanosti spolov v institucijah in organih EU, zlasti pri imenovanju na visoke položaje na področju ekonomskih, finančnih in monetarnih zadev; poziva vlade držav članic, Evropski svet, Euroskupino in Komisijo, naj si v prihodnjih predlogih za ožje sezname in imenovanja dejavno prizadevajo za uravnoteženo zastopanost spolov, da bi bila v posamezen postopek imenovanja vključena vsaj po en kandidat in ena kandidatka; ponovno opozarja na svojo resolucijo o spoštovanju načela uravnotežene zastopanosti spolov na prihodnjih seznamih kandidatov;

20.

poudarja pomen dokončanja unije kapitalskih trgov, ki dopolnjuje bančno unijo pri financiranju realnega gospodarstva; poleg tega poudarja, da bi popolnoma povezana unija kapitalskih trgov skupaj s polno delujočo bančno unijo omogočila javno in zasebno delitev tveganja, poleg tega pa bi okrepila mednarodno vlogo eura ter še povečala konkurenčnost evropskih trgov in spodbujala trajnostne zasebne naložbe; v zvezi s tem poudarja, da so potrebni enaki konkurenčni pogoji, da ne bi mala in srednja podjetja imela slabši dostop do financiranja, ter skrbno spremljanje izdaje listinjenih produktov;

Nadzor

21.

pozdravlja napredek, ki je bil dosežen v bančnem sektorju v zvezi z zmanjšanjem tveganja in povečanjem finančne stabilnosti; ugotavlja pa, da so razmere v določenih institucijah še vedno nestabilne in da je potreben nadaljnji napredek; opozarja na cilje bančne unije, ki so zagotovitev finančne stabilnosti, vzpostavitev pravega enotnega trga, enaki konkurenčni pogoji in predvidljivost za akterje na trgu;

22.

kljub temu meni, da se je sedanji nadzorni okvir osredotočil predvsem na izpostavljenosti kreditnemu tveganju v škodo izpostavljenosti tržnim tveganjem, ki so povezana z nelikvidnimi vrednostnimi papirji, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti; poziva k sprejetju ustreznih ukrepov za boljši pregled kakovosti sredstev, in v zvezi s tem pozdravlja vključitev instrumentov stopnje 2 in 3 v obseg testov izjemnih situacij iz leta 2018; ponovno poziva enotni mehanizem nadzora, naj med svoje glavne prednostne naloge na področju nadzora vključi zmanjšanje teh zapletenih in nelikvidnih finančnih instrumentov, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti;

23.

pozdravlja prizadevanja za okrepitev finančnega sektorja in zmanjšanje slabih posojil na evropski ravni ter ukrepe za zmanjšanje tveganja, dosežene v okviru zadnjega bančnega svežnja; ugotavlja, da se je delež slabih posojil pomembnih institucij od začetka izvajanja bančnega nadzora ECB novembra 2014 do junija 2019 zmanjšal za več kot polovico; poudarja, da je se povprečje slabih posojil v euroobmočju s 6,5 % decembra 2014 zmanjšalo na 2,9 % septembra 2019; pozdravlja ta znatni napredek; poudarja, da je delež slabih posojil v nekaterih institucijah še vedno visok in da so potrebna nadaljnja prizadevanja za rešitev tega vprašanja; je seznanjen s tekočim zakonodajnim delom v zvezi z direktivo za skrbnike kreditov in kupce kreditov ter poudarja, da je treba pri razvoju sekundarnih trgov za posojila in vzpostavitvi mehanizma za izvensodno uveljavljanje pravic do posojil zagotoviti ustrezno varstvo potrošnikov;

24.

poudarja, da je treba v poslih z nedonosnimi krediti zaščititi pravice strank; ugotavlja, kako pomembno je popolno izvajanje direktive o hipotekarnih kreditih (2014/17/EU); poziva države članice, naj uvedejo ukrepe, s katerimi bodo zagotovile, da posojilojemalci, ki so morda že v ranljivem finančnem položaju, ne bodo izpostavljeni agresivni in nepošteni obravnavi in praksam slabo reguliranih kupcev in izterjevalcev dolgov; poziva Komisijo, naj pri prihodnji reviziji direktive o potrošniških kreditih predlaga ambicioznejše določbe o zaščiti posojilojemalcev pred zlorabami in zagotovi, da bodo te pravice veljale za obstoječa in tudi za prihodnja posojila;

25.

poudarja pomen varstva pravic potrošnikov, zlasti v zvezi z bančnimi provizijami in preglednostjo stroškov, dobičkonosnostjo in tveganji; v zvezi s tem poziva EBA, naj se bolj osredotoči na izpolnjevanje svoje naloge pravilnega zbiranja, analize in poročanja o potrošniških trendih, pa tudi na pregled in usklajevanje pobud pristojnih organov za finančno opismenjevanje in izobraževanje;

26.

ugotavlja, da so nedavne bančne krize razkrile, da so kreditne institucije občanom zavajajoče prodajale obveznice in druge finančne produkte; poziva nadzorne organe in organe za reševanje, naj odločno uveljavijo na novo uvedene določbe direktive o sanaciji in reševanju bank glede varstva potrošnikov, zlasti minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti; poziva Komisijo, naj nadalje oceni vprašanje zavajajoče prodaje finančnih produktov s strani bančnih institucij;

27.

poziva evropske nadzorne organe, naj v celoti izkoristijo svoja pooblastila, da bi zagotovili visoko stopnjo varstva potrošnikov, po potrebi tudi pooblastila za poseganje v zvezi s produkti, kadar so finančni in kreditni produkti povzročili ali utegnejo povzročiti škodo potrošnikom;

28.

ugotavlja, da se je delo v zvezi z izvajanjem končnih standardov Basel III že začelo; poudarja, da bi bilo treba standarde Baselskega odbora za bančni nadzor prenesti v evropsko zakonodajo pravočasno in ob ustreznem upoštevanju njihovih ciljev, pri tem pa po potrebi ustrezno upoštevati posebne značilnosti evropskega bančnega sistema in načelo sorazmernosti; opozarja, da utegne biti zaradi raznolikosti bančnih modelov po EU ena rešitev za vse neprimerna za evropski trg; poudarja, da je treba zagotoviti konkurenčnost in finančno stabilnost bančnega sektorja EU ter da ne bi smeli ogroziti njegove zmožnosti financiranja gospodarstva, zlasti malih in srednjih podjetij; je prepričan, da so trdne in dobro kapitalizirane finančne institucije potrebne za dobro financiranje gospodarstva EU in stabilno bančno unijo; opozarja na svojo resolucijo z dne 23. novembra 2016 o dokončanju okvira Basel III in poziva Komisijo, naj pri pripravi novega zakonodajnega predloga upošteva predloge iz te resolucije;

29.

je seznanjen, da je treba oceniti ustreznost notranjih modelov in jih redno ocenjevati, da bi zagotovili njihovo zanesljivost in trdnost; je seznanjen z ugotovitvami ciljno usmerjenega pregleda notranjih modelov (TRIM), ki ga je izvedla ECB; poziva banke, naj ustrezno izboljšajo uporabo in izvajanje svojih notranjih modelov;

30.

je zaskrbljen, da je EBA opozorila, da v roku, ki so ga določili sozakonodajalci v bančnem svežnju, ne bo predložila predlogov za zmanjšanje upravnega bremena za majhne institucije;

31.

opozarja, da bi se morali standardi, ki jih zagotavljajo mednarodni forumi, izogibati regulativni razdrobljenosti in bi morali prispevati k spodbujanju enakih konkurenčnih pogojev za vse mednarodno dejavne banke;

32.

ugotavlja, da EBA v svojem poročilu o oceni tveganj in ranljivosti bančnega sektorja EU opozarja na razlike pri uporabi in določanju blažilnika za DSPI med državami članicami; zato poziva k nadaljnjemu usklajevanju uporabe kapitalskih blažilnikov v EU, da bi ustvarili enake konkurenčne pogoje;

33.

pozdravlja dogovor o memorandumu o soglasju med Evropsko centralno banko in Evropskim računskim sodiščem, kjer so določene praktične ureditve za izmenjavo informacij med institucijama glede na njuna mandata;

34.

zahteva višje standarde preglednosti pri bančnem nadzoru, na primer pri rezultatih postopka nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja, da se okrepi zaupanje kapitalskih in finančnih trgov, podjetij in državljanov ter zagotovi dosledna obravnava v vseh državah članicah; pozdravlja izboljšano in natančnejšo izmenjavo informacij med nadzornimi in reševalnimi organi;

35.

ugotavlja, da inovativne finančne tehnologije korenito spreminjajo finančni sektor, vključno z bančnimi in plačilnimi storitvami, ter pozdravlja učinkovitost in širšo izbiro, ki jih nudijo potrošnikom na trgu; podpira tehnološko nevtralnost kot vodilno načelo in spodbuja naložbe v finančno tehnologijo;

36.

poudarja, da je treba obravnavati izzive, ki jih prinašajo te nove tehnologije, kot so zagotavljanje trajnostnih poslovnih modelov, ki so interoperabilni prek meja, in enakih konkurenčnih pogojev glede regulacije in nadzora, ter kibernetske varnosti; poudarja, da so finančne institucije v skladu s pravom EU odgovorne zagotoviti varstvo podatkov strank in njihovo varnost; ugotavlja tudi, da je bančni sektor vse bolj odvisen od računalništva v oblaku, in poziva Komisijo, naj se odzove na skupno mnenje evropskih nadzornih organov, da je treba izboljšati zakonodajo v finančnem sektorju EU v zvezi z zahtevami glede upravljanja tveganja, povezanega z IKT; ponovno poudarja, da lahko uravnotežen zakonodajni okvir in pravna varnost izboljšata okolje, ki je dovzetno za inovacije, ne da bi ogrozili finančno stabilnost;

37.

priznava, da lahko nebančno finančno posredništvo, predhodno znano kot bančni sistem v senci, prispeva k nadaljnji diverzifikaciji financiranja gospodarstva; ugotavlja pa, da sta nebančno finančno posredništvo in „tradicionalni“ bančni sektor precej med seboj povezana, kar vzbuja pomisleke glede sistemskega tveganja zaradi neustrezne ureditve in nadzora nebančnega finančnega posredništva;

38.

v zvezi s tem poziva, da je treba ta tveganja obravnavati usklajeno, tudi tako, da se vzpostavi nabor makrobonitetnih orodij in dodatno operacionalizira obstoječa orodja za boj proti grožnjam finančni stabilnosti, ki jo predstavlja vse večja vloga nebančnega finančnega posredništva; meni, da je treba oceniti, ali bonitetne zahteve za velike izpostavljenosti, zlasti pri nebančnem finančnem posredništvu, zadostujejo za zagotovitev finančne stabilnosti; nadalje poudarja tveganja, ki jih je izpostavil Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) v okviru spremljanja tveganj nebančnega finančnega posredništva v EU za leto 2019, na primer tveganj, ki izhajajo iz spreminjanja likvidnosti, sprejemanja tveganja in vzvoda, ki širše vplivajo na sektor;

39.

pozdravlja sporazum o izmenjavi informacij med ECB in organi, pristojnimi za preprečevanje pranja denarja (AML) in boj proti financiranju terorizma (CFT); opozarja na svojo resolucijo z dne 19. septembra 2019 o stanju glede izvajanja zakonodaje Unije za preprečevanje pranja denarja, pozdravlja dokument o skupnem stališču z dne 8. novembra 2019, ki ga je pripravilo več finančnih ministrov euroobmočja in ki poziva k harmonizaciji evropskega regulativnega okvira na področju pranja denarja in financiranja terorizma;

40.

opozarja, da morajo pristojni organi in finančne institucije pri prizadevanjih za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma delovati usklajeno; poudarja, da je treba bonitetni nadzor in nadzor na področju preprečevanja pranja denarja bolje uskladiti; opozarja na resne pomisleke glede regulativne in nadzorne razdrobljenosti na področju boja proti pranju denarja in financiranju terorizma, zaradi česar ni bilo mogoče zagotoviti ustreznega nadzora in odzivov na pomanjkljivosti nacionalnih nadzornih organov in ki ogroža njihovo sposobnost nadzorovanja vse večje čezmejne dejavnosti v EU;

41.

je prepričan, da ima enotni mehanizem nadzora pomembno vlogo v boju proti pranju denarja, in pozdravlja vzpostavitev posebne enote za boj proti pranju denarja; ugotavlja zlasti, da je izvedba pomembne ocene primernosti najvišjega vodstva bank zelo zapletena zaradi zelo različnega prenosa direktive o kapitalskih zahtevah; zato spodbuja k temu, da se v uredbo o kapitalskih zahtevah vključijo zahteve glede sposobnosti in primernosti;

42.

pozdravlja sklepe Sveta z dne 5. decembra 2019, s katerimi Komisijo pooblašča, naj preuči načine, kako zagotoviti boljše sodelovanje med organi in prenos nalog v zvezi z bojem proti pranju denarja na organ EU in kako nekatere dele direktive o preprečevanju pranja denarja preoblikovati v uredbo, da bi zagotovili enoten pravilnik; pozdravlja sporočilo Komisije o akcijskem načrtu za celovito politiko Unije o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, v katerem so postavljeni predlogi za nadaljnjo harmonizacijo pravilnika za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma in učinkovito obravnavo tveganj nezakonite čezmejne dejavnosti za celovitost finančnega sistema EU in varnost državljanov EU;

43.

priznava, da je treba sprejeti pravne in nadzorne ukrepe za obravnavanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma, ki jih prinašajo kriptosredstva; poziva Komisijo, naj še naprej izvaja ocene učinka v zvezi s tveganjih pranja denarja in financiranja terorizma, ki bi lahko izhajala iz šibkih točk, ki sta jih povzročila vedno večja uporaba novih tehnologij s strani kreditnih in finančnih institucij ter hitro širjenje kriptosredstev, ob upoštevanju odsotnosti skupnega regulativnega sistema in anonimnosti, povezane s temi sredstvi;

44.

poziva Komisijo, naj v letu 2020 oceni trenutno stanje na trgu bonitetnih agencij in ga oceni z vidika konkurence, asimetričnosti informacij in preglednosti na trgih; ugotavlja, da lahko bonitetne ocene, ki temeljijo na okoljskih, socialnih in upravljavskih merilih, postanejo pomembno dopolnilo k ocenam kreditnega tveganja; poudarja, da je pomembno standardizirati merila za ocenjevanje trajnosti in zagotoviti, da bo razvoj trga za zagotavljanje ocen trajnosti konkurenčen in ne bo osredotočen na omejeno število ponudnikov;

45.

navaja, da si je treba prizadevati, da bodo dejavnosti finančnega trga bolj skladne s cilji glede trajnosti ter okoljskimi in socialnimi merili in merili v zvezi z upravljanjem, pri čemer je treba poudariti osrednjo vlogo evropskih nadzornih organov; v zvezi s tem poziva EBA, naj v sodelovanju z ESRB sprejme ukrepe za skupno metodologijo za merjenje intenzivnosti podnebnih tveganj, ki so jim izpostavljene finančne institucije, tudi tveganj, povezanih z morebitno izgubo vrednosti sredstev v primeru sprememb regulativne obravnave, ki izhaja iz blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, makroekonomskega vpliva nenadnih sprememb v rabi energije in porasta števila naravnih nesreč;

Reševanje

46.

pozdravlja dejstvo, da v letu 2019 ni bilo potrebno ukrepanje enotnega odbora za reševanje; poziva Komisijo, naj razmisli o ustreznem nadaljnjem ukrepanju v zvezi s svojim poročilom o izvajanju direktive o sanaciji in reševanju bank in uredbe o enotnem mehanizmu za reševanje iz aprila 2019; poziva Komisijo, naj preuči, ali je zakonodaja ustrezna, da bi zagotovili, da bodo vse banke po potrebi lahko rešene brez uporabe davkoplačevalskega denarja; poziva Komisijo, naj upošteva pregled zakonodaje o institucijah, ki so prevelike, da bi propadle, ki ga je pripravil Odbor za finančno stabilnost, in obravnava morebitne pomanjkljivosti, zlasti v zvezi z varstvom vlog občanov;

47.

poziva enotni odbor za reševanje, naj zaključi postopek oblikovanja načrtov za reševanje in analizira, ali vse zadevne banke izpolnjujejo zadostne minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti; ugotavlja, da enotni odbor za reševanje ne razkriva redno, v kolikšni meri banke izpolnjujejo minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti;

48.

poziva Komisijo, naj razmisli o možnosti nadaljnje harmonizacije posebnih vidikov obstoječih nacionalnih zakonov o insolventnosti in oceni, v kolikšni meri je takšna nadaljnja harmonizacija potrebna, da bi zagotovili dosledno in učinkovito uporabo okvira za krizno upravljanje; poziva Komisijo, naj v okviru revizije direktive o sistemih jamstva za vloge bolje pojasni načelo najnižjih stroškov v okviru te direktive;

49.

poziva k nadaljnjemu razmisleku o okviru enotnega mehanizma za reševanje in o potrebi, da se oceni uporaba sporočila o bančništvu iz leta 2013 (19); ugotavlja, da je treba zagotoviti enake konkurenčne pogoje in dosledno izvajanje preskusa javnega interesa;

50.

ugotavlja, da imajo lahko zgodnji intervencijski ukrepi pomembno vlogo pri preprečevanju propadov bank in bančnih kriz; vendar ugotavlja, da se zahteve za uporabo ukrepov za zgodnje posredovanje prekrivajo z nekaterimi standardnimi intervencijskimi ukrepi ECB; poudarja, da imajo v tem primeru prednost standardni intervencijski ukrepi; zato meni, da bi bilo treba to prekrivanje odpraviti tako, da se ustrezno pojasni pravna podlaga za vsak instrument in tako zagotovi postopna uporaba ukrepov;

51.

je seznanjen z odločitvijo Euroskupine glede načelnega dogovora o reformi evropskega mehanizma za stabilnost in njegovega mandata; poziva k oblikovanju varovalnega mehanizma za enotni sklad za reševanje in njegovi hitri operacionalizaciji; je zaskrbljen, ker v bančni uniji ni mehanizma, s katerim bi zagotovili, da se lahko banki v primeru reševanja zagotovi likvidnost in tako zagotovi nemoteno izvajanje storitev in stabilnost finančnih trgov, in poziva Komisijo, naj si prizadeva za takojšnjo odpravo te vrzeli;

52.

poudarja, da morajo imeti banke možnost čezmejnega delovanja, obenem pa možnost upravljanja kapitala in likvidnosti na konsolidirani ravni, da bi diverzificirale tveganja in obravnavale premajhno dobičkonosnost; poudarja, da bi morala pravila omogočati večjo prožnost za matično podjetje v zvezi s tem, obenem pa zagotoviti verodostojne in izvršljive mehanizme, v skladu s katerimi bi moralo matično podjetje (subjekt v postopku reševanja) v primeru krize zagotoviti kapital, minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti in likvidnost hčerinskim podjetjem, ki se nahajajo v državi gostiteljici znotraj bančne unije;

Jamstvo za vloge

53.

izjavlja, da bančna unija še vedno nima tretjega stebra; poziva k dokončanju bančne unije z vzpostavitvijo v celoti izvedenega evropskega sistema jamstva za vloge, da bi zaščitili vlagatelje pred motnjami v bančnem sektorju, zagotovili zaupanje deponentov in vlagateljev v vsej bančni unij ter okrepili stabilnost euroobmočja kot celote; priznava koristi delitve tveganja in nadaljnjega zmanjševanja tveganja v določenih institucijah;

54.

poziva Svet, naj čim prej nadaljuje pogajanja o evropskem sistemu jamstva za vloge in hkrati zagotovi okvir, ki bo skladen z direktivo o sistemih jamstva za vloge, da bi uresničili cilj krepitve finančne stabilnosti;

55.

poziva Komisijo, naj v zvezi z evropskim sistemom jamstva za vloge analizira okvir učinkovitih institucionalnih sistemov zaščite;

56.

je seznanjen z nenehnimi razpravami o dokončanju bančne unije v okviru delovne skupine na visoki ravni za evropski sistem jamstva za vloge, ki je bila ustanovljena januarja 2019, da bi poročala Euroskupini, tudi o nadaljnjih izboljšavah okvira za krizno upravljanje za banke; je zaskrbljen, ker Parlament ni bil obveščen o razpravah v okviru delovne skupine na visoki ravni za evropski sistem jamstva za vloge, ki poroča Euroskupini; ugotavlja, da Komisija sodeluje v delovni skupini na visoki ravni, in opozarja na člen 9 okvirnega sporazuma iz leta 2010, ki vsebuje obveznost Komisije, da zagotovi enako obravnavo, zlasti pri zakonodajnih zadevah, med Parlamentom in Svetom;

o o

57.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter Evropskemu bančnemu organu, Evropski centralni banki, enotnemu odboru za reševanje, vladam in parlamentom držav članic ter pristojnim organom, kot je določeno v točki (40) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0030.

(2) UL C 224, 27.6.2018, str. 45.

(3) https://www.bankingsupervision.europa.eu/press/publications/annual-report/pdf/ssm.ar2018~927cb99de4.en.pdf?eacb68897aba01af07abf90319758ded

(4) https://www.esrb.europa.eu/pub/pdf/reports/nbfi_monitor/esrb.report190717_NBFImonitor2019~ba7c155135.en.pdf?aad1f4a011a6d589537645242475aa89

(5) https://eba.europa.eu/sites/default/documents/files/document_library/Risk%20Analysis%20and%20Data/Risk%20Assessment%20Reports/2019/Risk%20Assessment%20Report_November%202019.PDF

(6) JC 2018 74.

(7) UL L 320, 30.11.2013, str. 1.

(8) https://www.bankingsupervision.europa.eu/ecb/legal/pdf/memorandum_of_understanding_between_the_eca_and_the_ecb_regarding_the_ecbs_supervisory_tasks.pdf

(9) „Posebno poročilo št. 10/2019: Stresni testi za banke za celotno EU: zagotovljena je bila največja količina informacij o bankah doslej, vendar sta potrebna boljše usklajevanje in večja osredotočenost na tveganja“, Evropsko računsko sodišče, 10. julij 2019, https://www.eca.europa.eu/en/Pages/DocItem.aspx?did=50393

(10) Sporočilo za javnost: ECB je zaradi uskladitve z novo uredbo EU revidirala nadzorniška pričakovanja glede bonitetnega oblikovanja rezervacij za nedonosna posojila, 22. avgust 2019 https://www.bankingsupervision.europa.eu/press/pr/date/2019/html/ssm.pr190822~f3dd1be8a4.sl.html

(11) ESMA 33-9-321.

(12) Razpravni dokument, serija 7, Evropski mehanizem za stabilnost, oktober 2019.

(13) UL C 380 E, 11.12.2012, str. 24.

(14) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0022.

(15) JC 2019 59.

(16) https://eba.europa.eu/file/233465/download?token=xH5hxq39

(17) JC 2019 26, https://eba.europa.eu/file/102634/download?token=ZR98JZp8

(18) https://eba.europa.eu/file/178124/download?token=7fFsD9og

(19) UL C 216, 30.7.2013, str. 1.

Top

Choose the experimental features you want to try