—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Venezueli, zlasti resolucije z dne 31. januarja 2019 (1), v kateri je Juana Guaidója priznal kot začasnega predsednika Venezuele,

—

ob upoštevanju izjav podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Venezueli, zlasti izjave z dne 9. januarja 2020 v imenu EU o nedavnih dogodkih v nacionalni skupščini in izjave predstavnice za stike z javnostjo podpredsednika Komisije z dne 5. januarja 2020 o dogodkih v nacionalni skupščini v Venezueli,

—

ob upoštevanju izjave Mednarodne kontaktne skupine za Venezuelo z dne 9. januarja 2020,

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2019/1893 z dne 11. novembra 2019 o spremembi Sklepa (SZVP) 2017/2074 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Venezueli (2), s katerim je Svet podaljšal ciljno usmerjene omejevalne ukrepe, ki se že izvajajo, do 14. novembra 2020,

—

ob upoštevanju izjave generalnega sekretariata Organizacije ameriških držav z dne 5. januarja 2020 o razmerah v Venezueli in resolucije z dne 10. januarja 2020, ki jo je sprejel stalni sveta Organizacije ameriških držav, o nedavnih dogodkih v Venezueli,

—

ob upoštevanju izjave skupine iz Lime z dne 5. januarja 2020,

—

ob upoštevanju venezuelske ustave,

—

ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,

—

ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

A.

ker so EU, njene države članice in Evropski parlament ponovno poudarili, da je nacionalna skupščina edini zakoniti in demokratično izvoljeni organ v Venezueli; ker v skladu s členom 194 venezuelske ustave nacionalna skupščina med svojimi člani izvoli enega predsednika in izvršilni organ za obdobje enega leta;

B.

ker je bil januarja 2019 na podlagi člena 233 venezuelske ustave kot predsednik nacionalne skupščine izvoljen Juan Guaidó, ki je kasneje zaprisegel kot začasni predsednik Venezuele; ker ga je kot začasnega predsednika Venezuele priznalo več kot 50 držav, tudi 25 držav članic EU, pa tudi sama EU;

C.

ker je v okviru napovedanih volitev predsednika nacionalne skupščine Venezuele 5. januarja 2020 nezakoniti režim Nicolása Madura poskusil izvesti parlamentarni državni udar, ki so ga zaznamovale hude nepravilnosti in napadi na demokratično in ustavno delovanje nacionalne skupščine;

D.

ker so oborožene sile predsedniku nacionalne skupščine Juanu Guaidóju nasilno preprečile predsedovanje zasedanju, več opozicijskim poslancem in medijem pa niso dovolile vstopiti v zgradbo nacionalne skupščine;

E.

ker so bili poskusi za imenovanje Luisa Parre za predsednika novega Maduru naklonjenega predsedstva nični in neveljavni, saj zasedanje uradno sploh ni bilo odprto, potekalo je brez predsednika, sklepčnost ni bila preverjena in ni bilo uradnega poimenskega glasovanja, kakor zahtevajo členi 7, 8 in 11 poslovnika nacionalne skupščine in člen 221 venezuelske ustave;

F.

ker se je pozneje zaradi izrednih okoliščin velika večina poslancev zbrala na izredni seji na sedežu časopisa El Nacional v skladu z venezuelsko ustavo in poslovnikom nacionalne skupščine, ki omogočata zasedanja zunaj parlamentarnih prostorov; ker je 100 od 167 poslancev v skladu z zahtevami člena 221 venezuelske ustave glede sklepčnosti in poimenskega glasovanja glasovalo za ponovno izvolitev Juana Guaidója in njegovega predsedstva, da vodijo nacionalno skupščino v zadnjem letu parlamentarnega obdobja 2015–2020;

G.

ker se je uradno zasedanje nacionalne skupščine 7. januarja 2020 zaključilo s prisego predsednika Juana Guaidója, čeprav so sile, lojalne Madurovemu režimu, poskušale zasedanje onemogočiti, med drugim z oviranjem vstopa v stavbo in prekinitvijo oskrbe stavbe z električno energijo;

H.

ker je treba poslancem nacionalne skupščine omogočiti, da izvršujejo parlamentarni mandat, ki so ga prejeli od venezuelskega ljudstva, ne da bi jih pri tem ustrahovali ali jim grozili s povračilnimi ukrepi;

I.

ker so bile predsedniške volitve 20. maja 2018 izvedene na način, ki ni izpolnjeval minimalnih mednarodnih standardov za verodostojen postopek; ker teh volitev in oblasti, vzpostavljenih v tem nezakonitem procesu, niso priznale niti EU niti druge regionalne organizacije in demokratične države;

J.

ker dejanja, uperjena proti poslancem nacionalne skupščine, vključno z nadlegovanjem in ustrahovanjem 59 poslancev s strani nezakonitih skupin in varnostnih enot, 29 samovoljnimi pridržanji in 27 prisilnimi izgoni pa tudi mučenjem in prisilnimi izginotji, ovirajo ustavno delo nacionalne skupščine;

K.

ker se razmere na področju človekovih pravic, pravne države in demokracije v Venezueli močno slabšajo že vrsto let, zlasti pa vse od izvolitve Nicolása Madura na spornih volitvah, ki so potekale leta 2013; ker se je politična, gospodarska, institucionalna, družbena in večdimenzionalna humanitarna kriza v državi bistveno poslabšala;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.