EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 20.5.2020

COM(2020) 510 final

Priporočilo

PRIPOROČILO SVETA

v zvezi z nacionalnim reformnim programom Francije za leto 2020 in mnenje Sveta o programu stabilnosti Francije za leto 2020

Priporočilo

PRIPOROČILO SVETA

v zvezi z nacionalnim reformnim programom Francije za leto 2020 in mnenje Sveta o programu stabilnosti Francije za leto 2020

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 121(2) in člena 148(4) Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik 1 in zlasti člena 5(2) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij 2 in zlasti člena 6(1) Uredbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,

ob upoštevanju resolucij Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta,

ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje,

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora,

ob upoštevanju mnenja Odbora za socialno zaščito,

ob upoštevanju mnenja Odbora za ekonomsko politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Komisija je 17. decembra 2019 sprejela letno strategijo za trajnostno rast, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2020. Pri tem je ustrezno upoštevala evropski steber socialnih pravic, ki so ga 17. novembra 2017 razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija. Komisija je 17. decembra 2019 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Francijo opredelila kot eno od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled. Komisija je istega dne sprejela tudi priporočilo za priporočilo Sveta glede ekonomske politike euroobmočja.

(2)Poročilo o državi za Francijo 3 za leto 2020 je bilo objavljeno 26. februarja 2020. V njem so bili ocenjeni napredek Francije pri izvajanju priporočil za posamezno državo, ki jih je Svet sprejel 9. julija 2019 4 , nadaljnje ukrepanje glede priporočil, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020. Poročilo o državi vsebuje tudi rezultate poglobljenega pregleda v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011, ki so bili prav tako objavljeni 26. februarja 2020. Na podlagi opravljene analize Komisija ugotavlja, da v Franciji obstajajo makroekonomska neravnotežja. Ta so zlasti povezana z visokim javnim dolgom in šibko dinamiko konkurenčnosti v razmerah nizke rasti produktivnosti, kar ima čezmejne učinke.

(3)Svetovna zdravstvena organizacija je 11. marca 2020 uradno razglasila izbruh COVID-19 za svetovno pandemijo. Gre za hude izredne razmere v javnem zdravju za državljane, družbe in gospodarstva. Nacionalni zdravstveni sistemi so zaradi pandemije pod hudim pritiskom, prihaja pa tudi do motenj v svetovnih dobavnih verigah, volatilnosti na finančnih trgih, šokov v povpraševanju potrošnikov ter negativnih učinkov v različnih sektorjih. Pandemija ogroža delovna mesta in dohodke ljudi ter poslovanje podjetij. Povzročila je velik gospodarski šok, ki že ima resne posledice v Evropski uniji. Komisija je 13. marca 2020 sprejela sporočilo 5 , v katerem je pozvala k usklajenemu gospodarskemu odzivu na krizo, ki vključuje vse akterje na nacionalni ravni in na ravni Unije.

(4)Več držav članic je razglasilo izredne razmere ali uvedlo izredne ukrepe. Vsi izredni ukrepi bi morali biti strogo sorazmerni, potrebni, časovno omejeni ter skladni z evropskimi in mednarodnimi standardi. Zanje bi morala veljati demokratični nadzor in neodvisni sodni nadzor.

(5)Komisija je 20. marca 2020 sprejela sporočilo o uporabi splošne odstopne klavzule Pakta za stabilnost in rast 6 . Klavzula, kot je določena v členih 5(1), 6(3), 9(1) in 10(3) Uredbe (ES) št. 1466/97 ter členih 3(5) in 5(2) Uredbe (ES) št. 1467/97, olajšuje usklajevanje proračunskih politik v času resnega upada gospodarske aktivnosti. Komisija se je v svojem sporočilu strinjala s Svetom, da glede na pričakovani resni upad gospodarske aktivnosti zaradi izbruha COVID-19 sedanje razmere dovoljujejo uporabo klavzule. Ministri za finance držav članic so se 23. marca 2020 strinjali z oceno Komisije. Uporaba splošne odstopne klavzule omogoča začasni odklon od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, če to srednjeročno ne ogroža vzdržnosti javnih financ. Poleg tega se lahko Svet na priporočilo Komisije odloči, da za korektivni del sprejme revidirano fiskalno usmeritev. Splošna odstopna klavzula ne pomeni začasne prekinitve postopkov Pakta za stabilnost in rast. Državam članicam omogoča, da odstopajo od proračunskih zahtev, ki bi se sicer uporabljale, Komisiji in Svetu pa, da sprejmeta potrebne ukrepe za usklajevanje politik v okviru Pakta.

(6)Potrebno je nadaljnje ukrepanje za omejitev širjenja in nadziranje pandemije, okrepitev odpornosti nacionalnih zdravstvenih sistemov, ublažitev socialno-ekonomskih posledic pandemije s podpornimi ukrepi za podjetja in gospodinjstva ter zagotovitev ustreznih zdravstvenih in varnostnih pogojev na delovnem mestu, da bi se ponovno vzpostavila gospodarska aktivnost. Unija bi morala v celoti izkoristiti različna orodja, ki so ji na voljo za podporo prizadevanjem držav članic na teh področjih. Hkrati bi morale države članice in Unija sodelovati pri pripravi ukrepov, potrebnih za vrnitev v normalno delovanje naših družb in gospodarstev ter trajnostne rasti, med drugim vključno z zelenim in digitalnim prehodom ter ob upoštevanju vseh spoznanj, pridobljenih med krizo.

(7)Kriza zaradi COVID-19 je razkrila prožnost, ki jo enotni trg omogoča za prilagajanje na izredne okoliščine. Da pa bi se zagotovil hiter in neoviran prehod v fazo okrevanja ter prosti pretok blaga, storitev in delavcev, je treba izredne ukrepe, ki ovirajo normalno delovanje enotnega trga, odpraviti takoj, ko ne bodo več nujno potrebni. Trenutna kriza je pokazala na potrebo po načrtih za pripravljenost na krize v zdravstvenem sektorju, ki vključujejo zlasti boljše nabavne strategije, diverzificirane dobavne verige in strateške zaloge osnovne opreme. To so ključni elementi za razvoj širših načrtov za pripravljenost na krize.

(8)Zakonodajalec Unije je že spremenil ustrezna zakonodajna okvira 7 , da bi lahko države članice za ublažitev izrednih učinkov pandemije COVID-19 uporabile vsa neporabljena sredstva iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Te spremembe bodo zagotovile dodatno prožnost ter poenostavljene in racionalizirane postopke. Za zmanjšanje pritiskov na denarni tok lahko države članice v obračunskem letu 2020–2021 uporabijo tudi 100-odstotno stopnjo sofinanciranja iz proračuna Unije. Francija je pozvana, da v celoti izkoristi navedene možnosti za pomoč posameznikom in sektorjem, ki so jih opisani izzivi najbolj prizadeli.

(9)Socialno-ekonomske posledice pandemije bodo zaradi različne specializacije po vsej verjetnosti neenakomerno porazdeljene po regijah, zlasti v regijah, ki se izrazito opirajo na turizem (npr. najbolj oddaljene regije) in, bolj splošno, na osebno poslovanje s potrošniki. To pomeni znatno tveganje za poglobitev regionalnih in teritorialnih razlik znotraj Francije s poslabšanjem že opaženega počasnega poglabljanja razlik med regijo glavnega mesta, velikimi mesti in preostalimi deli države, med mestnimi in podeželskimi območji ter med celinskim delom države in najbolj oddaljenimi regijami. V povezavi s tveganjem začasne prekinitve procesa konvergence med državami članicami sedanje razmere zahtevajo ciljno usmerjene odzive politike.

(10)Francija je 7. maja 2020 predložila nacionalni reformni program za leto 2020, 30. aprila 2020 pa program stabilnosti za leto 2020. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(11)Za Francijo trenutno veljata preventivni del Pakta za stabilnost in rast ter prehodno pravilo glede dolga. Svet je 13. julija 2018 Franciji priporočil, naj zagotovi, da nominalna stopnja rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov 8 v letu 2019 ne bo presegla 1,4 %, kar je ustrezalo letni strukturni prilagoditvi v višini 0,6 % BDP. Celovita ocena Komisije za leto 2019 ter za leti 2018 in 2019 skupaj potrjuje znaten odklon od priporočene prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja. To je pomemben dejavnik v poročilu, ki ga je Komisija pripravila v skladu s členom 126(3) Pogodbe in v katerem ocenjuje, ali je Francija v letu 2019 izpolnjevala merilo glede dolga.

(12)V programu stabilnosti za leto 2020 vlada načrtuje, da se bo nominalni saldo poslabšal s primanjkljaja v višini 3,0 % BDP v letu 2019 na primanjkljaj v višini 9,0 % BDP v letu 2020. Glede na program stabilnosti za leto 2020 naj bi se dolg sektorja država kot odstotek BDP po ustalitvi na 98,1 % BDP v letu 2019 povečal na 115,2 % BDP v letu 2020. Na makroekonomske in fiskalne obete vpliva velika negotovost zaradi pandemije COVID-19.

(13)Francija je v odziv na pandemijo COVID-19 in v okviru usklajenega pristopa Unije sprejela proračunske ukrepe za povečanje zmogljivosti svojega zdravstvenega sistema, zajezitev pandemije ter zagotovitev pomoči posameznikom in sektorjem, ki so bili še posebej prizadeti. Glede na program stabilnosti za leto 2020 navedeni proračunski ukrepi znašajo 1,9 % BDP. Ti ukrepi vključujejo: financiranje sheme skrajšanega delovnika v višini 1,1 % BDP; dodatne odhodke v višini 0,4 % BDP za okrepitev storitev zdravstvenega varstva, dodatke za zdravstveno zavarovanje in dodatke za zdravstveno osebje; vzpostavitev solidarnostnega sklada v vrednosti 0,3 % BDP za zagotavljanje neposredne podpore malim in zelo malim podjetjem ter samozaposlenim. Poleg tega je Francija napovedala ukrepe, ki ne bodo imeli neposrednega proračunskega učinka, vendar bodo prispevali k podpiranju likvidnosti podjetij ter so v programu stabilnosti za leto 2020 ocenjeni na 17 % BDP. Ti ukrepi vključujejo odloge plačila davkov in prispevkov za socialno varnost; pospešeno povračilo dobropisa davkov in DDV; vzpostavitev namenske rezerve za neposredno podporo strateškim podjetjem prek kapitalskih naložb (3,1 % BDP) in poroštev za posojila (13,9 % BDP). Ukrepi, ki jih je sprejela Francija, so na splošno v skladu s smernicami iz sporočila Komisije o usklajenem gospodarskem odzivu na izbruh COVID-19. Polno izvajanje navedenih ukrepov in nato preusmeritev fiskalnih politik v doseganje preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev, če gospodarske razmere to dopuščajo, bosta srednjeročno prispevala k ohranitvi vzdržnosti javnih financ.

(14)Glede na pomladansko napoved Komisije 2020 in ob predpostavki nespremenjenih politik naj bi saldo sektorja država Francije v letu 2020 znašal –9,9 % BDP, v letu 2021 pa –4,0 % BDP. Delež dolga sektorja država naj bi dosegel 116,5 % BDP v letu 2020 in 111,9 % BDP v letu 2021.

(15)Komisija je 20. maja 2020 izdala poročilo, pripravljeno v skladu s členom 126(3) Pogodbe, ker Francija v letu 2019 ni izpolnjevala pravila glede dolga in ker naj bi v letu 2020 presegla prag primanjkljaja v višini 3 % BDP. V celoti gledano analiza kaže, da merili glede primanjkljaja in dolga, kakor sta opredeljeni v Pogodbi in Uredbi (ES) št. 1467/1997, nista izpolnjeni.

(16)Francoski zdravstveni sistem je učinkovit pri doseganju dobrih rezultatov. Vendar je kriza zaradi COVID-19 opozorila na pomanjkljivosti v pripravljenosti sistema na izbruhe pandemij. Te pomanjkljivosti so med drugim: i) težave pri zagotavljanju takojšnje razpoložljivosti zdravstvenih delavcev, kritičnega materiala in osebne zaščitne opreme ter ii) prikrite strukturne težave. Kar zadeva prve, je Francija uporabila svojo rezervo zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja ter opreme, vključno s študenti medicine ter upokojenimi zdravniki in medicinskimi sestrami. Usklajevanje odziva med vsemi segmenti zdravstvenega sistema je še vedno izziv. Prikrite strukturne težave so posledica pomanjkanja naložb v fizično infrastrukturo in človeške vire, premajhnih prilagoditev v organizaciji storitev in nezadostnega usklajevanje med zasebnimi in javnimi akterji. Izzive še poslabšujejo vztrajne regionalne razlike. Na primer, kljub temu, da je delež dejavnih zdravnikov blizu povprečja Unije, približno 18 % prebivalstva Francije živi na območjih, kjer je dostop do splošnega zdravnika omejen. Potrebna so nadaljnja odločna prizadevanja za digitalizacijo zdravstvenih storitev, ki je temelj strategije vlade za preoblikovanje zdravstvenega sistema. Kriza zaradi COVID-19 kaže, da je v času pandemije pomembna boljša uporaba e-zdravja, zlasti medicine na daljavo.

(17)Kriza zaradi COVID-19 negativno vpliva na razmere na francoskem trgu dela in socialne razmere. Brezposelnost naj bi se kljub sprejetju blažilnih ukrepov povečala (glede na napoved Komisije na 10,1 % leta 2020, nato pa naj bi se leta 2021 spet zmanjšala na 9,7 %). Ti ukrepi vključujejo spremembo in razširitev sheme skrajšanega delovnega časa, podporo podjetjem in zaposlenim ter zagotavljanje delovanja javnih storitev in zdravstvenega sistema. Še vedno je zaskrbljujoča vztrajna segmentacija trga dela. Leta 2019 je približno dve tretjini novih zaposlitev temeljilo na kratkoročnih zaposlitvenih pogodbah, sklenjenih za manj kot en mesec. Stopnja prehoda s kratkoročnih pogodb na pogodbe za nedoločen čas je med najnižjimi v Uniji. Nedavna reforma sistema denarnih nadomestil za brezposelnost (Unédic) naj bi okrepila finančno vzdržnost sistema in obravnavala problem segmentacije, vendar so bili nekateri deli reforme, povezani s pravili za nadomestilo škode, zaradi krize odloženi. Glede na poslabšanje razmer je treba zagotoviti, da so denarna nadomestila za brezposelnost in aktivna podpora zaposlovanju na voljo vsem iskalcem zaposlitve, ne glede na njihov prejšnji zaposlitveni status. Za odpravo neusklajenosti med znanji in spretnostmi ter povpraševanjem po njih in izboljšanje odpornosti trga dela bi se morala nadaljevati prizadevanja za prerazporeditev delovne sile med sektorji. Pred izbruhom COVID-19 so delodajalci vse pogosteje poročali o težavah pri iskanju primernih kandidatov za zaposlitev, kar kaže na to, da je treba spodbujati strokovno izpopolnjevanje in preusposabljanje. Na primer, čeprav je pomanjkanje strokovno usposobljene delovne sile še posebej pereče v sektorju informacijske tehnologije, delež diplomantov na tem področju še vedno znaša samo 3 % vseh diplomantov.

(18)V okviru krize zaradi COVID-19 je posebej pomembno zagotoviti delovanje kritične infrastrukture in prosti pretok blaga na celotnem enotnem trgu ter spremljati in zagotoviti pravilno delovanje dobavnih verig v sodelovanju s sosednjimi državami. V ta namen bo odprava ukrepov, sprejetih med krizo zaradi COVID-19, zlasti omejitev izvoza nekaterih zdravil in medicinskih izdelkov, prispevala k usklajenemu obravnavanju potreb državljanov po vsej Uniji v duhu solidarnosti, preprečila tveganje pomanjkanja in motenj v dobavnih verigah ter konec koncev odprla pot za uspešno izhodno strategijo iz razmer zaradi COVID-19, usklajeno na ravni Unije.

(19)Francija je sprejela številne sheme za podporo likvidnosti podjetij, vključno na podlagi začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 9 . Uspešno in učinkovito izvajanje takih shem je ključno za zagotovitev njihovih koristi za podjetja, zlasti mala in srednja podjetja (MSP). Pri oblikovanju in izvajanju teh ukrepov je treba upoštevati odpornost bančnega sektorja.

(20)Francosko poslovno okolje se je izboljšalo, vendar si mora Francija še naprej prizadevati za poenostavitev davčnega sistema in zmanjšanje upravnega bremena za podjetja, zlasti če želi podpreti uspešno srednjeročno okrevanje gospodarstva. Na primer, v skladu z oceno Komisije, ki jo potrjujejo kazalniki regulacije proizvodnih trgov OECD iz leta 2018, so regulativne omejitve v Franciji kljub napredku in sprejetju več ukrepov v sektorju storitev še vedno večje kot v drugih državah članicah, zlasti na področju poslovnih storitev, ki zajema mnoge regulirane poklice, in trgovine na drobno. Sektor storitev bo, kot eden od najbolj prizadetih sektorjev, imel pomembno vlogo pri izhodu iz krize in okrevanju po njej. Preoblikovanje zahtev glede opravljanja storitev in dostopa do njih bi spodbudilo inovacije, konkurenco in poklicno mobilnost, kar bi imelo na splošno pozitiven vpliv na gospodarstvo. Regulativna prožnost bi lahko spodbudila tudi ponovni zagon aktivnosti na področju trgovine na drobno po krizi zaradi COVID-19.

(21)Za pospešitev gospodarskega okrevanja bo pomembno dati prednost zrelim javnim naložbenim projektom in spodbujati zasebne naložbe, med drugim z ustreznimi reformami. Te naložbe bi lahko bile usmerjene v opredeljene prednostne naloge evropskega zelenega dogovora, zlasti v pobude za nizkoogljični promet, obnovljive vire energije in prenovo stavb. To bi lahko skupaj z digitalno preobrazbo gospodarstva prineslo spodbudo za okrevanje v kratkoročnem obdobju in po krizi zaradi COVID-19 v srednjeročnem obdobju ter Francijo usmerilo na dolgoročno, trajnostno in podnebno nevtralno pot, obenem pa spodbudilo vodilni položaj na tehnološkem področju. Pripravljalno delo za ukrepe okrevanja bi se lahko oprlo na nacionalni energetski in podnebni načrt Francije, projekte skupnega interesa in načrte za razvoj infrastrukture. Nadaljnje naložbe v energetsko infrastrukturo, vključno v elektroenergetske povezave, bi prispevale k izboljšanju povezovanja notranjega energijskega trga Unije, obenem pa uvedle večjo konkurenco in spodbudile uporabo energije iz obnovljivih virov. Načrtovanje programov Sklada za pravični prehod za obdobje 2021–2027 bi Franciji lahko pomagalo nasloviti nekatere izzive, ki jih prinaša prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo, zlasti na območjih iz Priloge D k poročilu o državi 10 . To bi Franciji omogočilo, da navedeni sklad čim bolje izkoristi.

(22)Med omejitvijo gibanja se je izkazalo, da je digitalizacija ključnega pomena za ohranjanje dostopa do vladnih, izobraževalnih in zdravstvenih storitev ter ohranjanje gospodarske aktivnosti prek dela na daljavo in elektronskega poslovanja. Srednjeročno nudi digitalizacija večje priložnosti za okrevanje in rast podjetij, zlasti MSP, saj jih povezuje z večjim številom potencialnih strank, izboljšuje učinkovitost proizvodnih procesov in spodbuja inovacije. Naložbe v digitalizacijo vključujejo zagotovitev ustrezne infrastrukture ter izboljšanje digitalnih spretnosti in znanj širšega prebivalstva, zlasti aktivnega prebivalstva. Zdi se, da izvajanje načrta Francije za zelo hitre širokopasovne povezave (Plan France Très Haut Débit) na mestnih območjih poteka kot predvideno. Vendar na drugih območjih še vedno obstajajo velike razlike v pokritosti z zelo hitrim omrežjem.

(23)Francija ima močno raziskovalno bazo in potencial za sodelovanje pri specifičnih ukrepih, povezanih z raziskavami in inovacijami, za odziv na krizo zaradi COVID-19, vključno z razvojem cepiv in zdravil. Kriza zaradi COVID-19 in njene posledice zahtevajo okrepljeno sodelovanje na področju raziskav in inovacij med javnim in zasebnim sektorjem. Srednjeročno bi naložbe v raziskave in inovacije lahko sprostile potencial za povečanje produktivnosti, kot je poudaril francoski nacionalni odbor za produktivnost. Naložbe so prav tako potrebne v sektorjih, ki spodbujajo rast, da bi lahko podjetja izkoristila priložnosti, ki jih ponuja preobrazba evropskega gospodarstva.

(24)Medtem ko se letošnja priporočila za posamezne države osredotočajo na blažitev socialno-ekonomskih posledic pandemije in spodbujanje gospodarskega okrevanja, so priporočila iz leta 2019, ki jih je Svet sprejel 9. julija 2019, zajemala tudi reforme, ki so bistvene za reševanje srednje- do dolgoročnih strukturnih izzivov. Lanska priporočila še vedno veljajo in se bodo še naprej spremljala skozi celoten cikel evropskega semestra v prihodnjem letu. To velja tudi za priporočila glede gospodarskih politik v zvezi z naložbami. Ta bi bilo treba upoštevati pri strateškem načrtovanju programov kohezijske politike po letu 2020, vključno z ukrepi za ublažitev posledic krize in izhodnimi strategijami v zvezi z njo.

(25)Evropski semester določa okvir za nadaljnje usklajevanje ekonomskih politik in politike zaposlovanja v Uniji, ki lahko prispeva k trajnostnemu gospodarstvu. Države članice so v svojih nacionalnih reformnih programih za leto 2020 ocenile napredek pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja OZN. Z zagotavljanjem polnega izvajanja spodaj navedenih priporočil bo Francija prispevala k napredku pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja in k skupnim prizadevanjem za zagotovitev konkurenčne trajnostnosti v Uniji.

(26)Tesno sodelovanje med gospodarstvi v ekonomski in monetarni uniji je ključno za hitro okrevanje od gospodarskih posledic COVID-19. Francija bi morala kot država članica, katere valuta je euro, in ob upoštevanju političnih smernic Euroskupine poskrbeti, da bodo njene politike še naprej skladne s priporočili za euroobmočje in usklajene s politikami drugih držav članic euroobmočja.

(27)V okviru evropskega semestra za leto 2020 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Francije in jo objavila v poročilu o državi za leto 2020. Prav tako je ocenila program stabilnosti za leto 2020, nacionalni reformni program za leto 2020 in ukrepanje po priporočilih, ki jih je Francija prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije tako, da se prispevek na ravni Unije vključi v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri svoji oceni ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko v Franciji, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(28)Svet je ob upoštevanju navedene ocene preučil program stabilnosti za leto 2020, njegovo mnenje 11 pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 spodaj.

(29)Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda, ki ga je opravila Komisija, in te ocene preučil nacionalni reformni program za leto 2020 in program stabilnosti za leto 2020. Letošnja priporočila upoštevajo potrebo po spoprijemanju s posledicami pandemije in spodbujanju okrevanja gospodarstva kot prvi korak, ki je potreben, da se omogoči prilagoditev neravnotežij. Priporočila, ki neposredno obravnavajo makroekonomska neravnotežja, ki jih je opredelila Komisija na podlagi člena 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011, so izražena v priporočilih 1, 3 in 4 spodaj –

PRIPOROČA, da Francija v letih 2020 in 2021 ukrepa tako, da:

1.v skladu s splošno odstopno klavzulo sprejme vse potrebne ukrepe za učinkovit odziv na epidemijo, ohranitev gospodarstva in podporo okrevanju, ki bo sledilo; če gospodarske razmere to omogočajo, izvaja fiskalne politike, namenjene doseganju preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev in zagotavljanju vzdržnosti dolga ob krepitvi naložb; okrepi odpornost zdravstvenega sistema z zagotovitvijo zadostnih zalog kritičnih medicinskih izdelkov in uravnotežene razporeditve zdravstvenih delavcev ter naložbami v e-zdravje;

2.ublaži zaposlitvene in socialne učinke krize, med drugim s spodbujanjem znanj in spretnosti ter aktivno podporo za vse iskalce zaposlitve;

3.zagotovi učinkovito izvajanje ukrepov za podporo likvidnosti podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij; da prednost zrelim javnim naložbenim projektom in spodbuja zasebne naložbe v podporo gospodarskemu okrevanju; osredotoči naložbe na zeleni in digitalni prehod, zlasti na trajnostni promet, čisto in učinkovito proizvodnjo in rabo energije, energetsko in digitalno infrastrukturo ter raziskave in inovacije;

4.nadalje izboljša regulativno okolje, zmanjša upravna bremena za podjetja in poenostavi davčni sistem.

V Bruslju,

(1)    UL L 209, 2.8.1997, str. 1.

(2)    UL L 306, 23.11.2011, str. 25.

(3)    SWD(2020) 509 final.

(4)    UL C 301, 5.9.2019, str. 117.

(5)    COM(2020) 112 final.

(6)    COM(2020) 123 final.

(7)

   Uredba (EU) 2020/460 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. marca 2020 o spremembi uredb (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 508/2014 glede posebnih ukrepov za mobilizacijo naložb v zdravstvenih sistemih držav članic in v drugih sektorjih njihovih gospodarstev v odziv na izbruh COVID-19 (Naložbena pobuda v odziv na koronavirus) (UL L 99, 31.3.2020, str. 5), ter Uredba (EU) 2020/558 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2020 o spremembi uredb (EU) št. 1301/2013 in (EU) št. 1303/2013 glede posebnih ukrepov za zagotovitev izredne prožnosti pri uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov v odziv na izbruh COVID-19 (UL L 130, 24.4.2020, str. 1).

(8)    Neto primarne javnofinančne odhodke sestavljajo vsi javnofinančni odhodki brez odhodkov za obresti, odhodkov za programe Unije, v celoti izravnanih s prihodki iz skladov Unije, in nediskrecijskih sprememb pri odhodkih za denarna nadomestila za brezposelnost. Nacionalno financirane bruto investicije v osnovna sredstva so zglajene na obdobje štirih let. Diskrecijski ukrepi na strani prihodkov ali zakonsko določena povečanja prihodkov so vračunani. Enkratni ukrepi na strani prihodkov in na strani odhodkov so pobotani.

(9)    UL C 91I, 20.3.2020, str. 1.

(10)    SWD(2020) 509 final.

(11)    V skladu s členom 5(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97.