52020DC0226

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 8.6.2020

COM(2020) 226 final

POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Povzetek letnih poročil o izvajanju za operativne programe, ki jih je Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim sofinanciral v letu 2018

1 UVOD

Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD) obravnava najhujše oblike revščine v EU, kot so pomanjkanje hrane, revščina otrok in brezdomstvo. Za obdobje 2014–2020 je iz FEAD 1 na voljo skupni znesek v višini 3,8 milijarde EUR (tekoče cene). EU zagotavlja največ 85 % financiranja, ki ga države članice dopolnijo z lastnimi sredstvi. Skupna vrednost sklada tako znaša približno 4,5 milijarde EUR.

Države članice lahko sklad uporabljajo na dva načina: (i) za operativni program za hrano in/ali osnovno materialno pomoč (OP I); in/ali (ii) za operativni program socialnega vključevanja (OP II). Hrano in/ali osnovno materialno pomoč je treba dopolniti s spremljevalnimi ukrepi, na primer z napotitvijo na socialne službe.

V skladu s členom 13(9) uredbe o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim (Uredba (EU) št. 223/2014) ta povzetek temelji na informacijah iz poročil o izvajanju za leto 2018, kot jih je sprejela Komisija 2 . Poročilo o izvajanju je predložilo vseh 27 držav članic. Združeno kraljestvo ni predložilo poročila, saj doslej ni izvajalo FEAD. Tako kot v preteklih letih to zbirno poročilo vključuje informacije o razvoju dogodkov in finančne informacije za obdobje po letu 2018, če so na voljo, predvsem o naslednjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 in pobudah Komisije za obdobje 2019–2024.

2 NEDAVNI RAZVOJ V EU

Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 in pobude Komisije za obdobje 2019–2024 za odpravljanje revščine

Leta 2018 se je delež ljudi, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, zmanjšal šesto leto zapored, in sicer na 21,9 %. Delež tistih, ki se spopadajo z resno materialno prikrajšanostjo, se je med letoma 2017 in 2018 zmanjšal s 6,6 % na 5,9 %. V smislu števila prebivalstva to pomeni 29,7 milijona ljudi. Vendar revščina in socialna izključenost še naprej ogrožata 110 milijonov ljudi. EU ni dosegla svojega cilja za leto 2020, tj. zmanjšanja števila oseb, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, za vsaj 20 milijonov, saj se je to število doslej zmanjšalo za samo 7 milijonov. Tveganje revščine je precej večje pri otrocih, zlasti otrocih nizko usposobljenih staršev, ter pri invalidih. Zaradi stalnih pritiskov na trgu stanovanjskih nepremičnin ni bil dosežen preobrat naraščajočega trenda stanovanjske izključenosti in brezdomstva. Podpora FEAD je zato ključna za najbolj prikrajšane skupine v družbi.

Komisija je za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 predlagala združitev FEAD in Evropskega socialnega sklada plus (ESS+). Predlog o ESS+ je namenjen izboljšanju socialne vključenosti s povečanjem deleža nacionalnih dodelitev sredstev ESS+ (na vsaj 25 % v primerjavi z 20 % v okviru sedanjega ESS) in obravnavanju materialne prikrajšanosti z določitvijo 4-odstotnega cilja na ravni EU in minimalne dodelitve sredstev v višini 2 % na državo članico. Komisija meni, da se bo tako omogočila stabilnost financiranja za materialno prikrajšanost v primerjavi s sedanjim večletnim finančnim okvirom. Predlog je zdaj v napredni fazi pogajanj s sozakonodajalcema. Svet je aprila 2019 sprejel dogovor o delnem pogajalskem mandatu za trialoge. Istega meseca je Evropski parlament sprejel poročilo s spremembami, ki je bilo potrjeno po glasovanju novega Evropskega parlamenta. Medtem so se začeli trialogi v zvezi z ESS+.

Komisija pripravlja tudi pobudo politike o „jamstvu za otroke“. V skladu z načelom 11 evropskega stebra socialnih pravic imajo otroci pravico do cenovno dostopne in kakovostne predšolske vzgoje in varstva ter varstva pred revščino. V skladu s tem načelom imajo socialno prikrajšani otroci pravico do posebnih ukrepov za enake možnosti. Pobuda je torej konkreten rezultat akcijskega načrta za izvajanje stebra.

Zaradi koronavirusne pandemije sta bili pripravljeni in sprejeti dve naložbeni pobudi v odziv na koronavirus. Druga namenska naložbena pobuda v odziv na koronavirus (CRII+) 3 , ki je bila sprejeta aprila 2020, zagotavlja izredno prožnost pri uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Poleg tega so v okviru pobude uvedeni specifični ukrepi za podporo najbolj ogroženim s spremembo pravil Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD) ter ukrepi, s katerimi se organom upravljanja, partnerskim organizacijam in drugim akterjem omogoča, da se hitro odzovejo na nove izzive. Mogoče bo na primer zagotoviti pomoč v hrani in osnovno materialno pomoč z uporabo kuponov ter priskrbeti osebno zaščitno opremo ter tako zmanjšati tveganje za okužbo. Poleg tega bo mogoče ukrepe v obračunskem letu 2020–2021 financirati v višini 100 %.

Poleg tega je Komisija predlagala revidirani večletni finančni okvir v okviru okrevanja po pandemiji COVID-19. Države članice lahko v skladu s tem predlogom ponovno vložijo v FEAD, da zagotovijo nadaljnjo in okrepljeno podporo najbolj ogroženim.

3. USKLAJEVANJE FEAD NA RAVNI EU

Strokovna skupina FEAD je še naprej glavni forum, v okviru katerega si lahko organi upravljanja izmenjujejo informacije o izvajanju sklada. Strokovna skupina se je sestala dvakrat, tj. v letih 2018 in 2019, da bi razpravljala o vidikih izvajanja programa FEAD, predvsem o spremljevalnih ukrepih, donacijah hrane, revizijah in usklajevanju z drugima strukturnima skladoma. Komisija je državam članicam predstavila ugotovitve in priporočila iz vmesne ocene FEAD in posebnega poročila Evropskega računskega sodišča o FEAD. Poleg tega je redno sporočala najnovejše informacije o pogajanjih o ESS+, pri čemer se je osredotočala na ukrepe za obravnavanje materialne prikrajšanosti in socialnega vključevanja najbolj ogroženih.

V zvezi z odnosi z zainteresiranimi stranmi je Komisija med letom 2016 in koncem leta 2019 organizirala 18 sestankov mreže FEAD. Na vsakem sestanku so lahko udeleženci predstavili študije primerov ter si izmenjali informacije o izzivih in rešitvah v zvezi s posameznim vidikom izvajanja FEAD, na primer ciljno usmerjenimi ukrepi za doseganje najbolj ogroženih, kot so otroci, brezdomci in starejši. Sestanek leta 2019 je bil osredotočen na spremljanje in ocenjevanje sklada, pri čemer so bila poudarjena precejšnja prizadevanja organov upravljanja in partnerskih organizacij. Komisija je v skladu z uredbo leta 2018 in 2019 organizirala tudi letna sestanka na ravni EU, ki so ju usmerjali predstavniki partnerskih organizacij. Ti sestanki so bili osredotočeni na prehod na novo fazo krepitve zmogljivosti. V naslednjih 18 mesecih bodo sestanke mreže FEAD nadomestile dejavnosti za medsebojno učenje. Te bi morale „skupnosti FEAD“ pomagati pri učinkovitejših razpravah o preostalih izzivih pri izvajanju in priložnostih prihodnjega ESS+.

4. NAPREDEK PRI IZVAJANJU OPERATIVNIH PROGRAMOV

4.1 Finančno izvajanje

Finančno izvajanje programov FEAD se je leta 2018 pospeševalo. Skupni upravičeni javni odhodki, predvideni za podporo pobudam FEAD, so se stalno povečevali, pri čemer so leta 2016 znašali 564,7 milijona EUR, leta 2017 637,1 milijona EUR, leta 2018 pa 762,2 milijona EUR. Ob koncu leta 2018 so kumulativna predvidena sredstva (za obdobje 2014–2018) znašala skoraj 2 732 milijonov EUR oziroma 61 % skupnih sredstev programov (ki vključujejo financiranje EU in nacionalno sofinanciranje). Tudi plačila upravičencem so se leta 2018 precej povečala (497,9 milijona EUR) v primerjavi s preteklima letoma (409,9 milijona EUR leta 2017 in 436,0 milijona EUR leta 2016). Podrobna finančna razčlenitev po kazalnikih in državah članicah je predstavljena v preglednici I Priloge 4 .

Zahtevki za plačilo, ki so jih države članice leta 2018 predložile Komisiji, so se nanašali na upravičeno javno porabo v višini 345,3 milijona EUR. To je bilo manj kot v preteklih letih (478,2 milijona EUR leta 2017 in 353,4 milijona EUR leta 2016), deloma zaradi prožnosti, ki jo imajo države članice pri predložitvi svojih zahtevkov za plačilo. Skupna upravičena javna poraba, prijavljena Komisiji za obdobje 2014–2018, je znašala 1 223,3 milijona EUR.

Komisija je do 31. decembra 2019 plačala skupno 1,5 milijarde EUR v obliki vmesnih plačil (955 milijonov EUR do konca leta 2018), kar pomeni več kot 38 % skupnih dodeljenih sredstev za obdobje 2014–2020.

Na splošno je finančno izvajanje FEAD skladno z načrti in ustreza napredku programa na terenu (glej naslednji oddelek). Kazalniki kažejo, da se je izvajanje na splošno pospešilo kljub stagnaciji pri združenih zahtevkih za plačilo. Poleg tega je do zdaj bilo izvedenih zelo malo samodejnih sprostitev obveznosti (samo v okviru programa Združenega kraljestva, ki ni bil izveden).

4.2 Izvajanje na terenu

Doseg FEAD in profil končnih prejemnikov

Podpora FEAD se je leta 2018 nadaljevala v 26 državah članicah, temeljila pa je na napredku, doseženem v preteklih letih. Večina držav članic (22 od 26) je razdeljevala hrano in/ali osnovno materialno pomoč ter izvajala spremljevalne ukrepe (OP I – glej preglednico 1), pri čemer so Ciper, Madžarska in Litva leta 2018 sploh prvič razdeljevale osnovno materialno pomoč 5 . Štiri države članice so nadaljevale programe socialnega vključevanja (OP II – glej preglednico 1). Romunija leta 2018 ni zagotavljala pomoči zaradi zamud pri ponovnem načrtovanju svojega operativnega programa po institucionalnih spremembah, ki so jih še poslabšale težave pri javnem naročanju.

Table 1.Vrste pomoči, zagotovljene leta 2018

OP	Vrsta pomoči	Država članica
OP I	Hrana	BE, BG, EE, ES, FI, FR, IT, MT, PL, PT, SI (11)
	Osnovna materialna pomoč	AT (1)
	Oboje	CY, CZ, EL, HR, HU, IE, LT, LU, LV, SK (10)
OP II	Socialno vključevanje	DE, DK, NL, SE (4)

Vir: SFC2014.

Leta 2018 je pomoč v hrani v okviru FEAD po ocenah prejelo 12,6 milijona ljudi, 1 milijon ljudi je prejelo materialno pomoč, 39 000 pa podporo pri socialnem vključevanju. Po konservativni oceni na podlagi letnega povprečja, navedenega v vmesni oceni FEAD za obdobje 2014–2017, je podpora FEAD koristila skupno skoraj 13 milijonom ljudi 6 . Največja povečanja pri doseganju večjega števila ljudi so bila ugotovljena na Madžarskem (185 000 ljudi več kot leta 2017), Irskem (92 011 več), v Belgiji (82 619 več) in na Portugalskem (41 276 več, čeprav je število še vedno majhno). Po drugi strani pa je 17 držav članic doseglo manj ljudi, zlasti Hrvaška (214 068 ljudi manj kot leta 2017), Bolgarija 7 , Španija, Francija (čeprav je število še vedno veliko) in Češka. Romunija se še naprej srečuje s težavami pri izvajanju (več informacij o tem je predstavljenih v nadaljevanju).

Slika 1 Število ljudi, ki prejemajo pomoč v hrani in/ali osnovno materialno pomoč

Slika 2 Skupno število ljudi, ki prejemajo podporo pri socialnem vključevanju

Vir: SFC2014.

Splošni profil končnih prejemnikov podpore FEAD se na splošno ni spremenil. Tako kot v preteklih letih so ženske predstavljale največjo skupino – nekoliko manj kot polovico prejemnikov pomoči (48 %). Skoraj 30 % razpoložljive podpore so prejeli otroci, sledili pa so migranti, osebe tujega rodu ali pripadniki manjšin (10 %) in brezdomci (7 %). Leta 2018 je bilo 8 % končnih prejemnikov FEAD oseb, starih 65 let ali več, 5 % pa invalidov. Ti podatki so ocene partnerskih organizacij in jih je treba obravnavati previdno.

Otroci zajemajo 29 % oseb, ki so leta 2018 prejele hrano, osnovno materialno pomoč ali pomoč pri socialnem vključevanju. Ta delež je v primerjavi s preteklimi leti ostal nespremenjen. V več državah članicah, zlasti na Cipru, Hrvaškem, Malti, Madžarskem in Češkem, so največji delež pomoči v hrani prejeli otroci, ki so obsegali 44–92 % vseh končnih prejemnikov. Podobno so na Cipru, Irskem, Madžarskem in v Avstriji otroci obsegali velik delež končnih prejemnikov osnovne materialne pomoči, tj. 93–100 %. Programi v teh državah vključujejo specifično podporo otrokom. V drugih državah članicah (npr. v Belgiji, Španiji in Franciji) otroci obsegajo velik delež prejemnikov pomoči v hrani, saj programi v teh državah dosegajo družine z otroki v ranljivem položaju.

Okvir 2Nacionalni primeri ukrepov za doseganje otrok

Češka: Češka zagotavlja subvencionirane obroke prikrajšanim otrokom v šolah. Šteje se, da visokokakovostna priprava in oskrba s hrano za otroke v predšolski vzgoji in osnovni šoli spodbujata boljše obiskovanje šole. Število šol, ki sodelujejo v takih shemah, se stalno povečuje. Kar zadeva materialno pomoč, dobrine, razdeljene na Češkem, vključujejo pet vrst začetne formule za dojenčke, nadaljevalno mleko za različne starostne skupine in otroško hrano.

Ciper: otroci obsegajo velik delež končnih prejemnikov hrane (92 %) in materialne pomoči (100 %). Otroci v šoli prejemajo brezplačne obroke, pripravljene v šolskih menzah.

Hrvaška: v okviru šolskega programa se pomoč zagotavlja otrokom, ki živijo v revščini ali jim grozi revščina. Ti otroci prejemajo šolske obroke, šolske torbe in druge šolske potrebščine.

Malta: leta 2018 se je začel izvajati program (kot spremljevalni ukrep) za razdeljevanje sadja, zelenjave in mleka otrokom v šolah, da bi se pomagala ustvariti kultura kakovostne in trajnostne hrane med mladimi. Otroci iz ranljivih družin in družin z zelo majhnimi dohodki prejemajo tudi pomoč v zvezi s potrebami, povezanimi s šolo, kot so uniforme, pisalne potrebščine, izvenšolske dejavnosti in druge osnovne potrebe.

Madžarska: otroci obsegajo velik delež končnih prejemnikov. Otroci iz revnih družin prejemajo podporo v obliki paketov hrane in osnovne materialne pomoči.

Irska: otroci iz družin, ki uporabljajo banke hrane, prav tako prejemajo pomoč v okviru teh shem. Začetni kompleti (ki vključujejo komplete za dojenčke), ki jih prejmejo begunske družine, ko se vselijo v nov dom, koristijo tudi otrokom. Leta 2018 je šolske komplete prejelo 40 000 šolarjev in 1 000 otrok prosilcev za mednarodno zaščito, ki živijo v nastanitvah, ki jih je zagotovila država.

Avstrija: pomoč v obliki šolskih torb in drugih šolskih potrebščin je neposredno ciljno usmerjena v otroke šoloobvezne starosti, katerih starši prejemajo minimalni dohodek.

Španija: za izpolnjevanje specifičnih potreb otrok ter spodbujanje njihovega zdravja, rasti in razvoja se prikrajšanim družinam zagotavljajo specifična živila (npr. otroška hrana, žitarice za otroke in nadaljevalno mleko v prahu).

Približno 10 % končnih prejemnikov je bilo migrantov, oseb tujega rodu ali pripadnikov manjšin. Opozoriti je treba, da se informacije o migrantih, ki prejemajo podporo, ne sporočajo vselej zaradi varstva podatkov (Grčija, Francija in Slovaška). Med temi skupinami so najpogostejša ciljna skupina (omenjena pri 45 % operativnih programov, ki so ciljno usmerjeni v migrante) begunci in prosilci za azil.

Po ocenah so brezdomci obsegali 7 % končnih prejemnikov FEAD, pri čemer je bil njihov delež leta 2018 večji kot leta 2017. Vendar je število brezdomcev še posebno težko oceniti, saj niso evidentirani in pogosto zelo nenaklonjeni temu, da bi navedli osebne podatke. Poleg tega je glavni razlog za povečanje deleža brezdomcev dejstvo, da je Francija sporočila podatke za leto 2018, medtem ko jih v preteklih letih ni. Na Češkem, v Franciji in na Irskem več kot 10 % brezdomcev prejema pomoč v hrani. Leta 2018 se je delež brezdomcev, ki prejemajo pomoč, v primerjavi z letom 2017 zmanjšal, predvsem v Italiji, pri čemer je edina izjema Španija.

OP I – pomoč v hrani

Pomoč v hrani je v primerjavi s preteklim letom na splošno ostala nespremenjena. V večini od 21 držav članic, ki sodelujejo v programu, se je količina razdeljene hrane povečala ali ostala nespremenjena. Na splošno je bilo leta 2018 zagotovljene nekoliko manj hrane kot leta 2017, saj se je zagotavljanje obrokov ali paketov hrane zmanjšalo v nekaterih večjih državah članicah. Pet držav članic (Španija, Francija, Poljska, Italija in Bolgarija) je obsegalo 82 % celotne količine hrane, zagotovljene leta 2018. Tri države članice so precej povečale količino zagotovljene hrane (Portugalska, Madžarska in Irska). Deset držav članic je zagotovilo manj hrane kot leta 2017, pri čemer so Belgija, Estonija, Hrvaška, Italija in Slovenija zagotovile precej manj hrane.

Slika 3: Pomoč v hrani, zagotovljena v obdobju 2014–2018 (v tisoč tonah), po državah članicah

Vir: SFC2014.

Več kot polovica (55 %) pomoči v hrani so sestavljali mlečni proizvodi ter moka, kruh, krompir in drugi škrobni proizvodi. Delež mlečnih proizvodov je bil še posebno velik v Belgiji in Franciji. Delež moke, kruha, krompirja in drugih škrobnih proizvodov je bil velik na Finskem, v Italiji, Latviji in na Slovaškem. Količina razdeljenega sadja in zelenjave se je med letoma 2014 in 2018 stalno povečevala, in sicer z 9 % na 17 % 8 . Količina maščob in olj je različna, v povprečju pa znaša 6 %. Delež pripravljene hrane je precej velik na Madžarskem in Irskem, sicer pa je po vsej EU razumno majhen in znaša približno 11 %. Na Irskem je pripravljena hrana vključena v kategorije hrane, ki jih zahtevajo partnerske organizacije. Razlog za to je povpraševanje strank, torej se tako tudi zmanjša nastajanje odpadne hrane. Stroški razdeljene hrane na osebo se med posameznimi državami članicami in iz leta v leto precej razlikujejo. To je večinoma posledica količine in vrste proizvodov, ki se razdeljujejo (npr. velik delež sveže hrane), ter intenzivnosti podpore.

Vseh 21 držav članic, ki razdeljujejo hrano – razen Cipra – jo je razdeljevalo v obliki standardiziranih paketov hrane. Štirinajst držav članic je zagotavljalo tudi obroke: Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Grčija, Španija, Finska, Hrvaška, Madžarska, Irska, Italija, Latvija, Poljska in Slovaška. Nekatere so zagotavljale tudi pripravljene obroke otrokom v šolah (Ciper, Češka, Hrvaška in Italija) ali brezdomcem (Finska, Madžarska, Italija, Latvija, Poljska in Slovaška). Banka hrane Estonije je tesno sodelovala z lokalnimi organi in občinami, da bi čim bolj dosegla ljudi na domu. Zaradi dobre komunikacije med partnerji je bilo v ciljnem obdobju razdeljenih 95 % vseh paketov pomoči v hrani. Tako kot v preteklih letih je FEAD v celoti financiral zagotavljanje hrane s strani partnerskih organizacij v Bolgariji, na Cipru, Madžarskem in v Španiji, medtem ko so v drugih državah članicah partnerske organizacije dopolnjevale pomoč v hrani FEAD s hrano, darovano ali financirano iz drugih virov.

OP I – osnovna materialna pomoč

Število prejemnikov osnovne materialne pomoči se je tudi precej povečalo. Leta 2018 so države članice razdelile osnovno materialno pomoč v vrednosti 13,2 milijona EUR, kar je za 29 % več kot leta 2017, ko se je vrednost v primerjavi z letom 2016 že zvišala za 25 %. To precejšnje zvišanje je bilo večinoma posledica dejstva, da so tri države članice, tj. Ciper, Madžarska in Litva, leta 2018 sploh prvič razdeljevale osnovno materialno pomoč. Osem držav članic je še naprej razdeljevalo osnovne materialne pomoči tako kot v preteklem letu (Avstrija, Češka, Grčija, Hrvaška, Irska, Luksemburg, Latvija in Slovaška). Večina dobrin je bila razdeljena v treh državah članicah: v Avstriji, na Češkem in v Grčiji (glej sliko 4). Češka, Grčija, Hrvaška in Slovaška so se osredotočale na brezdomce ter jim zagotavljale higienske izdelke in druge potrebščine. Na Hrvaškem so brezdomci prejeli tudi pripomočke za kuhanje in oblačila, v Grčiji in na Hrvaškem pa spalne vreče/odeje.

Glavne dobrine v okviru osnovne materialne pomoči so še naprej bile šolske potrebščine in izdelki za osebno nego za družine z otroki. Leta 2018 so družine z otroki med drugim prejele pisalne in šolske potrebščine (Avstrija, Grčija, Hrvaška, Irska in Latvija), šolske torbe (Avstrija, Grčija, Hrvaška in Latvija), pakete za nego dojenčkov (Hrvaška, Madžarska in Irska), plenice in krpice za dojenčke (Grčija) ter športno opremo in oblačila (Hrvaška). V Grčiji, na Irskem, Madžarskem, v Luksemburgu, Latviji in na Slovaškem so se razdeljevali tudi izdelki, kot so detergent za perilo, pralni prašek (za barvno perilo), detergent za pomivanje posode, plenice, kreme in milo za dojenčke in malčke, vlažne krpice in plenice.

Slika 4: Skupna denarna vrednost dobrin v obdobju 2014–2018 in po državah članicah

Vir: SFC2014.

OP I – spremljevalni ukrepi

Vse države članice, ki so leta 2018 izvajale programe OP I, so uvedle tudi spremljevalne ukrepe. Med uspešnimi ukrepi so bili: (i) komunikacijske dejavnosti v zvezi s „svetovanjem o upravljanju družinskega proračuna“, „preprečevanjem nastajanja odpadne hrane“ in „izbiro živil“ (Portugalska); (ii) revija z naslovom „Pomoč“ v estonščini in ruščini 9 , ki se je razdeljevala prejemnikom pomoči v hrani (Estonija); (iii) razdeljevanje knjižic z recepti, ki vključujejo sestavine iz paketov hrane FEAD in pogosto darovano hrano (Finska); (iv) projekt Rdečega križa „Skupaj smo“ , v okviru katerega se otrokom iz socialno prikrajšanih okolij zagotavljajo kulturne izkušnje, pomoč pri domačih nalogah, mentorstvo in druga pomoč (Slovenija); (v) projekt z nazivom „Spopadanje z ekonomsko ranljivostjo s priložnostmi za prostovoljstvo“, ki ga upravlja Karitas zadarske nadškofije (Hrvaška) in presega materialno pomoč ter pri katerem se udeležence spodbuja k sprejemanju ukrepov za obravnavanje vzrokov za revščino; ter (vi) razdeljevanje brošure skupaj s šolskimi torbami, ki vsebujejo nasvete za šolarje o najrazličnejših temah, od šole in dela do psiholoških težav (Avstrija).

Večina držav članic je izvajala kombinacijo spremljevalnih ukrepov, le nekaj pa se jih je odločilo, da se bodo osredotočile na le eno ali dve dejavnosti. Med spremljevalnimi ukrepi, izvedenimi v letu 2018 (glej sliko 5), so bili:

·nasveti o pripravi in shranjevanju hrane (Belgija, Bolgarija, Estonija, Finska, Francija, Litva, Luksemburg, Poljska, Portugalska, Slovaška);

·izobraževalne dejavnosti za promocijo zdrave prehrane/kuharske delavnice (Belgija, Bolgarija, Češka, Estonija, Španija, Finska, Francija, Hrvaška, Italija, Litva, Luksemburg, Latvija, Malta, Poljska, Portugalska, Slovenija);

·svetovanje o zmanjševanju nastajanja odpadne hrane (Belgija, Bolgarija, Litva, Poljska, Portugalska);

·svetovanje o osebni higieni (Bolgarija, Madžarska, Litva, Latvija, Slovaška);

·napotitev na pristojne službe (npr. socialne/upravne) (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Estonija, Španija, Finska, Francija, Irska, Italija, Litva, Luksemburg, Latvija, Malta, Slovaška);

·individualni kovčing in delavnice (Belgija, Bolgarija, Češka, Estonija, Grčija, Španija, Francija, Litva, Luksemburg, Latvija, Malta, Slovenija, Slovaška);

·psihološka in terapevtska podpora (Belgija, Bolgarija, Češka, Ciper, Estonija, Grčija, Madžarska, Italija, Litva, Latvija, Slovenija, Slovaška);

·svetovanje o upravljanju družinskega proračuna (Belgija, Bolgarija, Češka, Grčija, Finska, Italija, Litva, Latvija, Malta, Poljska, Portugalska, Slovaška);

·družabne in prostočasne dejavnosti (Češka, Grčija, Finska, Francija, Litva, Luksemburg, Poljska, Slovenija);

·izobraževalne dejavnosti in usposabljanje/programi za pridobivanje znanj in spretnosti (Estonija, Hrvaška, Italija, Litva, Malta, Slovenija);

·zagotavljanje pravnih storitev (Belgija, Estonija, Francija, Italija, Litva, Slovaška);

drugo (Belgija, Estonija, Finska, Irska, Italija, Latvija, Malta, Slovenija).

Slika 5: Vrste spremljevalnih ukrepov, izvedenih v letu 2018 (n=22)

OP II – socialno vključevanje

Tako kot v preteklih letih so ukrepe za socialno vključevanje izvedle Nemčija, Danska, Nizozemska in Švedska.

V Nemčiji je bila glavna dejavnost namenjena doseganju novoprispelih odraslih in brezdomcev ter izboljšanju njihovega dostopa do svetovanja in ukrepov podpore. Nemčija je na tem področju že presegla različne cilje. Skoraj 90 % novoprispelih odraslih in brezdomcev, ki so v letu 2018 sodelovali v dejavnostih socialnega vključevanja, je pozneje izkoristilo socialne storitve (v primerjavi s ciljnim 50-odstotnim deležem). Do leta 2018 je bilo svetovanje zagotovljeno skupno 21 564 brezdomcem in osebam, ki jim grozi brezdomstvo, kar že presega specifični cilj programa. Dober napredek je bil dosežen tudi v zvezi z doseganjem novoprispelih predšolskih otrok (12 237) in njihovih staršev (13 734). Zato bi moral biti cilj, da se do leta 2020 doseže 19 700 otrok in staršev, dosegljiv.

Na Danskem so se pogoji za brezdomce – in brezdomce iz drugih držav EU z dovoljenjem za prebivanje na Danskem – izboljšali zaradi dostopa do zavetišč in socialnih delavcev. Na podlagi dejavnosti na terenu so te osebe pridobile začasno nastanitev, udeležile so se lahko družabnih dogodkov in dogodkov za mreženje ter pridobile delovne izkušnje v zasebnem podjetju. Dejavnosti so bile prilagojene še posebno ranljivemu položaju brezdomnih migrantov, ki se srečujejo z jezikovnimi ovirami in drugimi izzivi. V obdobju 2014–2018 so te dejavnosti koristile skupno 1 412 posameznikom, kar že presega ciljno število (1 400), določeno za programsko obdobje 2014–2020.

Na Nizozemskem se je v letu 2018 nadaljeval projekt „Elderly in the neighbourhood“ (Starejši v sosedstvu), v katerem sodeluje 776 udeležencev. To je manj kot leta 2017, vendar precej več kot leta 2016. Projekt je namenjen zmanjšanju socialne izključenosti med prikrajšanimi starejšimi. Vsi udeleženci so bili starejši od 65 let. Skupno število udeležencev v obdobju 2014–2018 je znašalo 2 274 oziroma 45 % ciljnega števila (5 000). Eden od glavnih rezultatov je bil, da je bilo po dveh letih izvajanja programa približno 84 % doseženih starejših še vedno vključenih, 45 % jih je navedlo, da so razširili svojo socialno mrežo, 35 % pa jih je okrepilo svoja digitalna in finančna znanja in spretnosti. Leta 2018 je bilo veliko pozornosti namenjene doseganju starejših z migrantskim ozadjem, na primer s turškimi ali maroškimi koreninami, ki jih ni lahko doseči in so zato praviloma izolirani. 29 % udeležencev v projektu ni bilo rojenih na Nizozemskem.

Na Švedskem so bili ukrepi za socialno vključevanje osredotočeni na promocijo zdravja in osnovne informacije o švedski družbi, namenjeni pa so bili ogroženim iz drugih držav EU ali EGP. Glavne ciljne skupine so brezdomci (ali ljudje, ki jim grozi brezdomstvo), migranti, osebe tujega rodu, pripadniki manjšin in ženske. Doslej je program dosegel 2 016 ljudi, vključno s 414 leta 2018. Odstotek posameznikov, ki navajajo, da so prejeli podporo ali pomoč, se je med letoma 2016 in 2018 povečal s 43 % na 84 %. Med letoma 2016 in 2018 se je povečal tudi delež posameznikov, ki poročajo o izboljšanju pogojev za upravljanje zdravja in higiene, in sicer z 38 % na 82 %. To precej presega ciljni 40-odstotni delež za oba kazalnika.

Ovire pri izvajanju

O ovirah pri izvajanju je poročalo 19 držav članic. Te ovire so vključevale: (i) preostale logistične izzive, na primer pri zagotavljanju in shranjevanju (Grčija, Finska, Madžarska, Portugalska); (ii) pravne težave, na primer javna naročila ali varstvo podatkov (Belgija, Bolgarija, Estonija, Grčija, Madžarska, Italija, Malta, Portugalska, Romunija); (iii) pomanjkanje zmogljivosti partnerskih organizacij (Danska, Madžarska, Poljska); (iv) izzive pri doseganju ciljnih skupin (Estonija, Madžarska, Latvija, Poljska in Švedska); (v) izzive pri spremljanju in zbiranju podatkov o končnih prejemnikih (Madžarska, Italija, Romunija); ter (vi) težave z razdeljenimi dobrinami, na primer s kakovostjo, raznolikostjo in težo 10 (Francija, Madžarska). Romunija se je spopadala tudi s splošnimi izzivi pri izvajanju, predvsem s težavami v zvezi z javnim naročanjem in zmogljivostjo. V letu poročanja kljub rednemu spremljanju in podpori Komisije ter aktivni uporabi razpoložljive tehnične pomoči za izboljšanje zmogljivosti organa upravljanja FEAD ni bilo mogoče rešiti težav.

Prožnost FEAD ter tesno sodelovanje med organi upravljanja in partnerskimi organizacijami sta državam pomagala, da so se uspešno spopadle s številnimi od teh ovir. V Italiji je organ upravljanja organiziral sestanek z upravičenci do materialne pomoči, da bi zagotovil dodatno podporo pri težavah z izvajanjem. Francija je leta 2018 spremenila svoj sistem upravljanja in sprejela nove postopke, zlasti za notranji nadzor, logistiko in tehnično pomoč, za končanje revizijske sledi programa.

Horizontalna načela

V členu 5 uredbe o FEAD so opredeljena horizontalna načela, ki jih je treba uporabljati pri vseh vidikih načrtovanja in izvajanja sklada. Ta vključujejo dopolnjevanje financiranja, enakost spolov, preprečevanje diskriminacije, preprečevanje nastajanja odpadne hrane, uravnoteženo prehrano ter okoljske in podnebne vidike. Države članice bi morale spoštovati ta načela in o njih poročati v svojih letnih poročilih o izvajanju.

Države članice upoštevajo ta splošna načela. Načelo dopolnjevanja upoštevajo tako, da uporabljajo druge instrumente financiranja. V Estoniji je ministrstvo za socialne zadeve tudi posredniški organ za ESS, s čimer se zagotavljata enoten pregled in pretok informacij o storitvah, ki jih zagotavljata oba sklada. Finska je poročala o sinergijah s projekti socialnega vključevanja, sofinanciranimi iz ESS, ki se uporabljajo kot spremljevalni ukrepi k razdeljevanju hrane v okviru FEAD.

Več držav članic je pojasnilo, kako uporabljajo načelo enakosti spolov. Češka izvaja ukrepe za doseganje mater samohranilk, za katere se šteje, da so še posebno ranljiva skupina. Nemčija se osredotoča na svetovanje ženskam o varstvu in vzgoji otrok ter zdravstvenih vprašanjih, za partnerske organizacije pa je pripravila informativne preglede v zvezi s spoloma. Na Švedskem sta dva projekta izrecno namenjena obravnavanju zdravja žensk, drugi projekti pa so bili prilagojeni, da bi bili bolje ciljno osredotočeni na ženske. Na Švedskem in Nizozemskem so ženske obsegale 80 % prejemnikov pomoči pri socialnem vključevanju.

Večina držav članic je izrecno navedla ukrepe za preprečevanje diskriminacije. Nemčija in Latvija zagotavljata smernice in delavnice o nediskriminaciji. Na Madžarskem se upoštevajo posebne potrebe invalidnih oseb. Na primer razdeljevanje hrane se izvaja v prostorih brez ovir, zagotavlja pa se tudi pomoč pri prevzemu paketov hrane. Luksemburg invalidom zagotavlja dostopnost. Bolgarija trdi, da FEAD prispeva k enakim možnostim z zagotavljanjem specifičnih obrokov glede na etničnost in vero.

Pri večini nacionalnih programov FEAD se prednostno obravnavajo ukrepi za spopadanje z nastajanjem odpadne hrane. Irska zmanjšuje nastajanje odpadne hrane z združevanjem hrane, zbrane v supermarketih, s hrano, zagotovljeno v okviru FEAD. Na Malti in v Španiji so paketi hrane prilagojeni potrebam oseb, ki jih prejemajo, da bi se preprečilo nastajanje odpadkov. Slovenija prednostno obravnava učinkovitost sistema razdeljevanja hrane, da bi zagotovila, da ljudje prejmejo hrano hitro in precej pred datumi izteka roka uporabnosti. V Belgiji se v okviru FEAD razdeljuje sveža juha, pripravljena iz neprodane hrane. Poleg tega Belgija spodbuja donacije hrane z oprostitvijo plačila DDV in pogodbo, sklenjeno med sektorjem pomoči v hrani in velikimi trgovci na drobno. V Franciji je med partnerskimi organizacijami splošno razširjeno upoštevanje zakonodaje o preprečevanju nastajanja odpadkov iz leta 2016, zaradi česar se je precej zmanjšalo nastajanje odpadne hrane. Leta 2016 je bilo razpisnim postopkom za izbiro dobaviteljev dodano merilo za upoštevanje ogljičnega odtisa prevoza živil. Na Hrvaškem je v razpisni dokumentaciji v zvezi s pomanjkanjem hrane, osnovno materialno prikrajšanostjo in tehnično pomočjo določen način, kako preprečevati nastajanje odpadne hrane, zagotoviti varnost proizvodov ter varstvo javnega zdravja in okolja. V Litvi se vsi nerazdeljeni paketi hrane zagotovijo menzam, ki pripravljajo in zagotavljajo hrano brezdomcem.

Številne države članice so navedle, da razdeljujejo raznoliko in prehransko uravnoteženo hrano. V Franciji so obroki prilagojeni starosti in življenjskim razmeram ljudi, ki jih prejemajo. Na Portugalskem naj bi paketi hrane izpolnjevali vsaj 50 % potreb posameznika po energiji in hranilih, dnevni obroki pa vključujejo vsako od sedmih skupin živil. Na Slovaškem je sestavo paketov hrane ocenil organ za javno zdravje, da bi se zagotovilo ustrezno prehransko ravnotežje. Estonija se je v zvezi s paketi hrane posvetovala z nacionalnim inštitutom za razvoj zdravja, ki je priporočil, naj se izključijo najpogostejši alergeni (npr. oreški in živila, ki jih vsebujejo). Bolgarija je upoštevala navodila ministrstva za zdravje in povratne informacije prejemnikov. Latvija je organizirala dejavnosti za promocijo zdravja, na primer v zvezi z zdravo prehrano in življenjskim slogom, vprašanji varstva in vzgoje otrok, preprečevanjem odvisnosti, spretnostmi in znanjem na področju prve pomoči, ukrepanjem v izrednih razmerah in preprečevanjem bolezni.

Številne države članice upoštevajo podnebne in okoljske vidike. Avstrija poroča, da so bili iz okoljskih razlogov izbrani visokokakovostni, trpežni proizvodi. Na Češkem se v okviru FEAD naročajo samo okolju prijazni proizvodi, ki spodbujajo recikliranje. Partnerske organizacije izbirajo proizvode iz košarice blaga glede na potrebe strank. Tako se najbolj zmanjšuje tveganje razdeljevanja nezaželenih potrebščin in preprečuje nastajanje odpadkov.

Ocene

Podrobne ocene kažejo, da so učinki dejavnosti FEAD v posameznih državah članicah na splošno pozitivni. Na primer v poročilu Luksemburga je bilo ugotovljeno, da lahko država zaradi podpore FEAD sprosti svoj proračun za druge javne potrebe. Na Portugalskem je nacionalna študija dokazala, da je pomoč v hrani omogočila boljše upravljanje družinskega proračuna 72 % ljudi, vključenih v OP. V oceni Francije so bile zaradi zapletene in večrazsežnostne narave revščine izpostavljene negotovosti v zvezi s povezavo med programom FEAD in zmanjšanjem revščine. Vendar bi bilo treba pozitivni učinek pomoči v hrani proučiti v daljšem obdobju, saj je pomoč v hrani prvi stik z ljudmi v stiski ter odpira možnosti za posamezniku prilagojeno podporo.

Nekatere države članice so uporabile specifična merila za oceno in/ali ocenile specifična vprašanja. Belgija je opravila tržno raziskavo, da bi ugotovila, katere zdrave proizvode bi bilo mogoče kupiti in razdeliti s čim manjšim vplivom na okolje. Grčija je proučila prispevek programa k boju proti neustrezni prehranski varnosti, tj. ali sta bila s programom dosežena vnos hranilnih snovi v skladu z znanstvenimi priporočili in izboljšanje kakovosti življenja prejemnikov.

Okvir 2Dejavnosti ocenjevanja na Irskem in v Španiji

Na Irskem organ upravljanja FEAD redno izvaja ankete med zainteresiranimi stranmi. Glavni ugotovitvi sta, da podpora pozitivno vpliva na prikrajšane osebe, pri čemer jim pomaga napredovati v življenju in razširiti socialne stike, ter omogoča sprostiti denar za druge nujne ukrepe. Priporočena je bila visoka kakovost kompletov šolskih potrebščin, otroci, ki so jih prejeli, pa so bili zelo zadovoljni, ker so imeli izdelke podobne kakovosti kot njihovi prijatelji. Med ključnimi koristmi je tudi dejstvo, da so lahko banke hrane povečale razdeljevanje in zagotovile njegovo rednost. Pole tega je lahko glavna partnerska organizacija FoodCloud Hubs združila hrano, zbrano v supermarketih, s hrano, financirano iz FEAD. To je pozitivno za okolje, saj odlaganje manjše količine odpadne hrane na odlagališčih pomeni manj emisij ogljika.

V Španiji sta Rdeči križ in zveza bank hrane leta 2018 opravila celovito oceno FEAD 11 . V svojem poročilu ugotavljata, da upravičenci zelo cenijo podporo FEAD – 96 % bi jo priporočilo drugim, 76 % pa jih trdi, da se zaradi zagotovljene hrane „izognejo številnim težavam“. Po drugi strani poročilo potrjuje, da program kljub pomoči pri odpravljanju skrajnih oblik revščine in podpori prehrane družin ne zadostuje, da bi se lahko družine in posamezniki sami rešili iz negotovega položaja.

5.SKLEPI

Finančne obveznosti na podlagi programa FEAD so se precej povečale in leta 2018 dosegle 762,2 milijona EUR. Kumulativni predvideni odhodki za obdobje 2014–2018 so znašali skoraj 2 732 milijonov EUR oziroma 61 % skupnih sredstev programov (financiranje EU in nacionalno sofinanciranje). To kaže, da se proračun FEAD izvršuje v skladu z načrtom. Tudi plačila so se precej povečala, pri čemer so vmesna plačila Komisije do 31. decembra 2019 presegla 38 % skupnih dodeljenih sredstev za obdobje 2014–2020 (25 % do konca leta 2018).

Večina držav članic je nadaljevala ustaljeno preteklo prakso pri zagotavljanju in dosegla dober napredek pri uresničevanju svojih ciljev. Leta 2018 je 26 držav članic uspešno zagotavljalo pomoč FEAD. Pomoč v hrani je v primerjavi s preteklim letom na splošno ostala nespremenjena. Zagotavljanje osnovne materialne pomoči se je še naprej povečevalo, pri čemer je bilo leta 2018 razdeljene 29 % več pomoči kot leta 2017. Ciper, Madžarska in Litva so leta 2018 prvič razdeljevale osnovno materialno pomoč. Kljub temu pa so nekatere težave pri izvajanju še vedno prisotne, predvsem zamude ter izzivi v zvezi z logistiko, pravnimi vidiki, doseganjem ciljnih skupin, spremljanjem in ocenjevanjem ter pomanjkanjem zmogljivosti partnerskih organizacij. Večini držav članic je zaradi zaupanja in sodelovanja zainteresiranih strani uspelo rešiti te težave, čeprav je bilo treba v nekaterih primerih spremeniti programe. Romunija pa navkljub pozornemu spremljanju Komisije zaradi institucionalnih sprememb in nenehnih težav pri javnem naročanju leta 2018 ni zagotavljala pomoči.

Po ocenah je podporo FEAD leta 2018 prejelo skoraj 13 milijonov ljudi. Podpora FEAD se je z leti izkazala za stabilno. Pomoč v hrani je še naprej najpogostejša vrsta pomoči. Od skupnega števila končnih prejemnikov leta 2018 jih je več kot 12,5 milijona (92 %) prejelo pomoč v hrani, približno 998 000 (7 %) pa osnovno materialno pomoč, medtem ko jih je skoraj 39 000 sodelovalo v programih socialnega vključevanje (OP II FEAD). Tako kot v preteklih letih so otroci še naprej največja skupina prejemnikov (29 % vseh končnih prejemnikov). Med posebnimi ciljnimi skupinami so bili brezdomci (7 %) in invalidi (5 %). Po ocenah je bilo 10 % tistih, ki so prejeli podporo, migrantov, oseb tujega rodu ali pripadnikov manjšine, 8 % pa oseb, starih 65 let ali več.

Tako kot v preteklih letih poročila kažejo, da je bila prožnost FEAD ključna za njegovo uspešno in učinkovito izvajanje. Zelo pomembna je bila vloga partnerskih organizacij pri poznavanju ciljnih skupin in delu na terenu. FEAD pa je partnerskim organizacijam pomagal, da so postale učinkovitejše, tudi v smislu časa razdeljevanja in institucionalnega sodelovanja. Poleg tega so se lahko države članice in partnerske organizacije same odločale, kako in kdaj doseči ciljne skupine, to pa je bilo ključno za vzpostavitev odnosov vzajemnega zaupanja s končnimi prejemniki.

Spremljevalni ukrepi so se dobro uveljavili in postali bolj raznoliki. Po podatkih iz poročil so vse države članice, ki so leta 2018 izvajale OP I v okviru FEAD, uvedle spremljevalne ukrepe. Najpogostejša vrsta spremljevalnih ukrepov so bile izobraževalne storitve za promocijo zdrave prehrane/kuharske delavnice, sledili pa so individualni kovčing in delavnice ter psihološka in terapevtska podpora. Napotitev na pristojne službe je bila še naprej ključen prvi korak za izhod iz revščine. Na splošno se je oblikoval raznolik nabor dobrih praks.

Države članice na splošno poročajo, da so upoštevale horizontalna načela. Vse so zagotovile, da je bila pomoč enako dostopna moškim in ženskam, večina pa jih je poudarila, da ni bilo diskriminacije na podlagi spola, rase ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Nekatere države članice so si prizadevale zagotoviti, da je vsebina paketov hrane FEAD ustrezala zahtevam partnerskih organizacij in končnih prejemnikov, da bi se preprečilo nastajanje odpadne hrane. Države članice so si prizadevale zagotoviti predvsem zdrava živila, pozornost pa so namenile tudi shranjevanju in pravočasnemu razdeljevanju ter uporabi recikliranih materialov. Ti vidiki so prispevali tudi k varstvu podnebja in okolja.

Z začetkom zadnjih faz izvajanja FEAD se pozornost preusmerja v uspešno vključevanje podpore najbolj ogroženim v program ESS+. Komisija je s predlogom o ESS+ iz leta 2018 določila temelje za uspešno nadaljevanje podpore najbolj ogroženim. Sedanja pogajanja sozakonodajalcev so pokazala, da se namera o ustvarjanju sinergij, poenostavitvi in zanesljivi vključitvi podpore v širši pristop k socialnemu vključevanju zelo ceni. Zdaj je pomembno, da se pogajanja uspešno končajo, da se lahko začne zadnja faza dialoga o načrtovanju ESS+, programi pa predložijo brez zamude. Program ESS+ bo ključen pri podpiranju gospodarskega in socialnega okrevanja po koronavirusni pandemiji ter spodbujanju pravičnega prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo v skladu s cilji evropskega zelenega dogovora 12 in v kombinaciji s Skladom za pravični prehod 13 . Poleg tega bo ključen program za uresničevanje evropskega stebra socialnih pravic 14 .

(1)

Uredba (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim (UL L 72, 12.3.2014, str. 1). Uredba je bila spremenjena avgusta 2018 z revizijo finančne uredbe: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:02014R0223-20180802 .

(2)

Časovni zamik pri splošnem zbirnem poročanju se je pojavil, ker so države članice predložile poročila o izvajanju sredi leta 2019, nato pa je Komisija v zvezi s poročili izvedla postopek potrditve.

(3)

https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/qanda_20_574.

(4)

Več držav članic je posodobilo nekatere vrednosti skupnih kazalnikov vložka za leta 2015, 2016 in 2017. Zato se lahko vrednosti, sporočene v tem oddelku, razlikujejo od vrednosti, objavljenih v preteklih letih.

(5)

Italija je leta 2018 začela razdeljevati osnovno materialno pomoč v okviru ukrepa 4, vendar ni vnesla podatkov v sistem spremljanja.

(6)

V primeru operativnih programov, pri katerih se pomoč v hrani in osnovna materialna pomoč zagotavljata istim ljudem, je bilo očitno prekrivanje na podlagi podatkov iz letnih poročil o izvajanju odšteto zaradi sporočanja združenih podatkov.

(7)

Organi Bolgarije so v svojem poročilu o izvajanju leta 2018 spremenili kazalnike rezultatov za to leto in pretekla leta. Zato se lahko vrednosti v tem sporočilo razlikujejo od vrednosti, sporočenih v preteklih letih.

(8)

Tudi zaradi povečanja razdeljevanja hrane na Portugalskem, kjer je delež sadja in zelenjave velik.

(9)

Izvod revije iz leta 2018 je bil namenjen zdravi prehrani, vseboval pa je priporočila strokovnjaka za prehrano za zdrave recepte s hrano iz paketov. Revija vključuje tudi kontaktne podatke 38 organizacij, ki lahko zagotavljajo dodatno podporo.

(10)

Navedene so bile tudi druge, bolj specifične težave, na primer v zvezi z: nerazdeljeno hrano (Grčija), uničenimi ali poškodovanimi dobrinami (Grčija), napačnim izračunom posameznega kazalnika, ki ga je opravil organ upravljanja in ga je treba popraviti (Ciper), nezadostno količino hrane, zagotovljene ciljni skupini (Hrvaška), upravnim bremenom in omejenimi finančnimi viri (Estonija), nizko stopnjo interesa partnerskih organizacij (Slovaška), ukrepi, ki se takrat niso šteli za ustrezne, zaradi česar so nastale zamude pri izvajanju (Romunija), družbenimi odnosi do ciljne skupine (Švedska).

(11)

Španski Rdeči križ (2018): „FEAD impact assessment in Spain“ (Ocena vpliva FEAD v Španiji).

(12)

https://eur-lex.europa.eu/resource.html?uri=cellar:b828d165-1c22-11ea-8c1f-01aa75ed71a1.0015.02/DOC_1&format=PDF .

(13)

https://ec.europa.eu/regional_policy/sl/newsroom/news/2020/01/14-01-2020-financing-the-green-transition-the-european-green-deal-investment-plan-and-just-transition-mechanism .

(14)

https://ec.europa.eu/social/main.jsp?langId=sl&catId=1226&furtherNews=yes&newsId=9524 .

Top

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 8.6.2020

COM(2020) 226 final

PRILOGA

POROČILU KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Povzetek letnih poročil o izvajanju za operativne programe, ki jih je Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim sofinanciral v letu 2018

I.Skupni kazalniki vložka (OP I in OP II) v obdobju 2014–2020 1

Država članica	Kazalnik št. 1		Kazalnik št. 2		Kazalnik št. 2a		Kazalnik št. 2b		Kazalnik št. 3
	Skupni znesek upravičenih javnih odhodkov, odobrenih v dokumentih, ki določajo pogoje za podporo dejavnostim (v EUR)		Skupni znesek upravičenih javnih odhodkov, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju dejavnosti (v EUR)		Skupni znesek upravičenih javnih odhodkov, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju dejavnosti, povezanih z zagotavljanjem pomoči v hrani, kadar je ustrezno (v EUR)		Skupni znesek upravičenih javnih odhodkov, ki so jih imeli upravičenci in so bili plačani pri izvajanju dejavnosti, povezanih z zagotavljanjem osnovne materialne pomoči, kadar je ustrezno (v EUR)		Skupni znesek upravičenih javnih odhodkov, prijavljenih Komisiji (v EUR)
Obdobje	2018	Kumulativno	2018	Kumulativno	2018	Kumulativno	2018	Kumulativno	2018	Kumulativno
AT	3 088 902,00	11 996 936,00	3 266 157	11 778 408	–	–	3 246 160,93	11 034 678,76	2 730 806,89	8 363 437,36
BE	13 681 679,96	64 831 366,42	11 463 452	53 028 238	11 035 269,85	51 116 166,30	–	–	8 378 048,63	44 661 222,10
BG	14 275 286,59	114 162 079,85	28 509 630	76 252 082	27 103 214,40	72 946 734,65	–	–	18 289 389,46	54 444 227,85
CY	675 698,00	3 248 570,00	975 519	1 334 999	295 283,35	584 414,75	680 235,47	680 235,47	672 850,82	890 460,32
CZ	6 454 755,85	21 471 853,29	5 770 270	11 161 374	3 808 699,75	6 654 561,07	1 961 599,88	3 779 073,82	3 731 145,48	7 241 764,47
EE	1 197 024,00	5 529 154,00	1 197 024	5 523 600	1 197 024,00	5 523 600,00	–	–	866 310,00	4 517 140,43
EL	25 988 166,11	95 654 039,01	34 815 109	59 562 654	29 413 865,24	50 846 141,66	5 401 243,85	8 716 512,53	36 867 818,79	58 562 974,06
ES	100 752 032,48	425 654 015,79	89 316 571	390 392 524	85 487 074,62	371 802 405,25	–	–	46 177 639,16	298 320 479,68
FI	3 861 000,00	18 564 000,00	3 764 999	11 058 888	3 636 853,58	10 556 259,53	–	–	3 772 275,93	11 058 887,68
FR	84 980 186,61	407 761 302,26	81 240 469	338 890 709	80 963 893,93	338 264 426,85	–	–	47 650 006,06	130 553 688,44
HR	13 771 944,04	28 619 760,31	8 184 204	15 786 959	6 835 776,01	12 574 768,94	1 044 392,86	2 325 173,14	9 069 121,06	12 505 793,88
HU	–	115 461 946,72	23 929 502	27 582 097	21 778 803,74	25 425 004,48	1 950 088,68	1 950 088,68	22 633 550,46	25 558 573,48
IE	5 117 151,43	8 564 513,35	5 089 231	8 427 163	3 935 000,00	7 187 842,90	1 154 230,66	1 239 320,17	2 984 111,56	6 065 592,36
IT	45 990 000,00	254 300 000,00	48 293 854	203 068 693	48 293 853,95	203 068 692,89	–	–	24 496 847,37	123 053 436,64
LT	6 000 000,00	66 857 522,24	8 313 753	39 565 368	7 558 387,03	38 810 002,16	755 365,91	755 365,91	8 602 357,35	33 414 564,73
LU	513 800,00	2 766 745,00	494 229	2 217 368	381 947,24	1 439 499,52	112 281,40	478 806,93	–	762 818,42
LV	7 027 253,00	33 785 129,00	5 598 708	19 085 482	4 485 968,00	15 145 327,47	815 094,00	2 649 741,52	5 407 220,00	17 590 052,45
MT	–	4 640 777,00	636 538	2 236 351	558 162,48	2 092 800,52	–	–	586 858,78	1 716 230,22
PL	91 050 037,71	342 000 684,07	93 006 446	271 340 072	93 006 445,91	271 340 072,12	–	–	59 094 413,95	220 664 547,28
PT	11 951 177,09	113 412 866,59	17 925 083	40 123 040	16 764 377,66	38 401 202,35	–	–	13 778 680,94	34 685 174,76
RO	285 554 835,89	465 653 226,30	1 463 069	171 989 502	–	170 526 432,36	1 463 069,33	1 463 069,33	–	76 622 690,32
SI	3 731 600,00	18 212 028,64	3 622 935	11 940 038	3 492 828,47	11 495 157,31	–	–	3 063 137,10	9 718 850,42
SK	14 866 066,68	40 745 143,85	10 546 558	21 547 183	9 960 631,27	19 792 140,32	284 612,10	908 339,10	9 916 330,66	20 811 575,91
DE	18 454 621,97	53 714 548,12	6 965 516	33 785 914	–	–	–	–	13 612 441,48	16 246 970,30
DK	745 962,34	1 704 226,89	685 581	1 595 179	–	–	–	–	634 067,99	1 448 592,36
NL	–	4 640 778,05	888 871	1 982 661	–	–	–	–	399 515,00	1 067 025,79
SE	2 517 071,00	8 026 184,00	1 918 931	4 145 889	–	–	–	–	1 865 890,00	2 705 755,02
Skupaj	762 246 252,75	2 731 979 396,75	497 882 207,30	1 835 402 431,30	459 993 360,48	1 725 593 653,40	18 868 375,07	35 980 405,36	345 280 834,92	1 223 252 526,73

II.Skupni kazalniki učinka za razdeljeno pomoč v hrani (OP I) v obdobju 2014–2020 2

Država članica	Kazalnik št. 4		Kazalnik št. 5		Kazalnik št. 6		Kazalnik št. 7		Kazalnik št. 8		Kazalnik št. 9
	Količina sadja in zelenjave (v tonah)		Količina mesa, jajc, rib, morskih sadežev (v tonah)		Količina moke, kruha, krompirja, riža in drugih škrobnih proizvodov (v tonah)		Količina sladkorja (v tonah)		Količina mlečnih proizvodov (v tonah)		Količina maščob, olja (v tonah)
Obdobje	2018	Kumulativno	2018	Kumulativno	2018	Kumulativno	2018	Kumulativno	2018	Kumulativno	2018	Kumulativno
AT	–	–	–	–	–	–	–	–	–	–	–	–
BE	1 296,46	6 534,02	69,51	1 547,50	1 904,58	9 651,68	79,06	567,37	3 606,83	14 647,04	351,44	1 469,09
BG	6 714,95	12 633,72	2 750,25	5 482,23	8 953,91	25 280,44	1 179,23	4 046,54	778,98	1 460,96	1 232,63	1 493,97
CY	16,06	32,07	8,45	16,88	26,76	53,45	–	–	8,45	16,88	–	–
CZ	159,07	347,88	132,59	347,22	262,88	638,96	82,95	212,78	196,30	376,60	79,40	201,39
EE	55,00	148,00	139,00	717,00	150,00	860,00	90,00	375,00	–	–	–	278,00
EL	1 797,47	7 914,42	1 439,32	4 456,59	2 797,94	5 065,85	670,05	1 906,42	862,66	2 380,08	617,88	1 591,78
ES	18 552,48	68 659,94	4 694,87	18 352,63	11 713,78	68 184,82	–	–	37 390,99	148 355,78	4 442,27	17 724,64
FI	–	–	207,02	663,47	1 295,03	4 323,68	–	–	132,81	444,66	–	–
FR	7 350,80	36 299,31	4 714,31	20 081,77	10 094,12	50 262,29	1 989,11	12 281,08	39 871,07	204 279,98	2 536,32	15 283,31
HR	366,10	2 056,49	141,45	575,79	689,87	2 866,95	107,51	568,70	188,06	1 134,47	93,22	498,88
HU	639,06	755,02	273,97	304,93	1 942,53	2 483,69	619,43	718,29	322,37	509,38	562,62	661,48
IE	330,00	625,19	52,00	75,80	413,00	715,77	199,00	351,50	–	6,51	–	–
IT	1 360,19	18 998,42	631,18	2 751,10	20 842,94	92 963,09	539,76	4 351,49	8 501,64	65 178,70	2 499,21	11 207,45
LT	272,76	850,09	363,89	1 291,78	2 559,62	14 859,69	709,62	3 379,72	434,85	1 310,56	680,80	3 091,17
LU	415,00	1 041,00	137,00	840,00	279,00	789,00	58,00	221,00	560,00	1 695,00	63,00	283,00
LV	21,42	48,34	289,93	867,62	1 241,65	4 750,53	164,36	545,60	133,14	532,36	161,61	655,06
MT	56,96	212,90	15,22	57,06	60,32	225,72	–	–	39,35	147,05	–	–
PL	15 725,56	49 129,98	10 109,13	39 863,81	12 853,25	61 804,78	5 654,37	26 280,41	12 011,52	52 650,55	5 142,53	20 071,82
PT	5 326,68	8 039,80	2 011,94	3 927,80	1 431,64	5 226,53	–	981,00	3 495,62	9 255,46	151,66	1 540,86
RO	–	–	–	22 210,00	–	80 692,00	–	22 247,00	–	–	–	30 164,00
SI	–	–	–	–	1 156,48	6 146,81	–	–	1 747,52	6 866,89	498,40	1 378,06
SK	546,27	1 384,08	537,17	1 361,02	2 549,27	6 459,09	364,18	922,72	145,67	369,09	364,18	922,72
Skupaj	61 002,29	215 710,67	28 718,20	125 792,00	83 218,57	444 304,82	12 506,63	79 956,62	110 427,83	511 618,00	19 477,17	108 516,68

Država članica	Kazalnik št. 10		Kazalnik št. 11		Kazalnik št. 11a	Kazalnik št. 11b	Kazalnik št. 12		Kazalnik št. 13
	Količina pripravljene hrane, drugih živil (ki ne spadajo v zgoraj navedene kategorije) (v tonah)		Skupna količina razdeljene pomoči v hrani (v tonah)		Delež živil, za katera so bili iz OP plačani le prevoz, distribucija in skladiščenje (v %)	Delež živil, ki jih sofinancira FEAD, od skupne količine hrane, ki jo razdelijo partnerske organizacije (v %) 3	Skupno število razdeljenih obrokov, ki jih delno ali v celoti financira OP (število) 4		Skupno število razdeljenih paketov hrane, ki jih delno ali v celoti financira OP (število) 5
Obdobje	2018	Kumulativno	2018	Kumulativno	2018	2018	2018	Kumulativno	2018	Kumulativno
AT	–	–	–	–	–	–	–	–	–	–
BE	952,77	4 431,22	8 260,65	38 847,92	–	50,00	776 690	5 573 258	1 953 248	8 518 569
BG	226,86	561,67	21 836,81	50 959,53	–	100,00	11 499 324	21 539 166	600 003	865 003
CY	–	–	59,72	119,28	–	100,00	281 701	562 642	–	–
CZ	186,07	529,71	1 099,26	2 654,54	–	55,00	735 897	1 025 040	420 628	820 715
EE	89,00	317,00	523,00	2 695,00	–	40,00	–	–	36 041	174 819
EL	1 455,01	3 827,65	9 640,33	27 142,79	–	78,00	2 573 773	5 745 500	623 385	183 533 585
ES	15 040,69	85 499,75	91 835,08	406 777,56	–	100,00	30 684 658	137 967 010	3 754 578	19 530 673
FI	268,36	830,30	1 903,22	6 262,11	–	45,00	47 396	170 590	327 856	986 355
FR	6 515,99	28 102,55	73 071,72	366 590,29	–	34,00	–	–	54 249 743	337 615 114
HR	117,90	1 331,54	1 704,11	9 032,82	–	81,45	4 098 158	5 394 705	129 851	429 672
HU	2 465,45	2 631,29	6 825,43	8 064,08	–	100,00	1 024 560	1 953 044	562 613	661 468
IE	327,00	524,25	1 321,00	2 299,02	–	63,00	1 446 783	3 287 766	279 867	637 339
IT	6 433,38	24 770,08	40 808,30	220 220,33	–	68,92	18 801 412	70 899 668	11 595 378	164 205 101
LT	914,21	2 753,69	5 935,75	27 536,70	–	52,32	–	–	1 078 851	5 558 175
LU	284,00	1 920,00	1 796,00	6 789,00	52,00	21,00	–	–	30 095	76 253
LV	–	–	2 012,11	7 399,51	–	81,82	330 060	844 335	322 427	1 310 773
MT	10,23	38,23	182,08	680,96	–	32,00	–	–	11 149	37 122
PL	1 592,00	2 481,16	63 088,36	252 282,51	–	67,65	1 769 096	5 881 043	6 720 013	26 624 544
PT	484,96	493,43	12 902,50	29 464,88	–	73,65	–	–	278 491	1 155 639
RO	–	11 085,00	–	166 398,00	–	–	–	–	–	15 096 901
SI	570,22	1 412,00	3 972,62	15 803,76	–	70,55	–	–	820 703	3 533 024
SK	171,20	379,63	4 677,94	11 798,35	–	100,00	41 997	54 856	364 181	922 728
Skupaj	38 105,30	173 920,15	353 455,99	1 659 818,94		72,12 6	74 111 505	260 898 623	84 159 101	772 293 572

III.Skupni kazalniki rezultatov za razdeljeno pomoč v hrani (OP I) v obdobju 2014–2020 7

Država članica	Kazalnik št. 14	Kazalnik št. 14a	Kazalnik št. 14b	Kazalnik št. 14c	Kazalnik št. 14d	Kazalnik št. 14e	Kazalnik št. 14f
	Skupno število oseb, ki prejemajo pomoč v hrani	Število otrok, starih 15 let ali manj	Število oseb, starih 65 let ali več	Število žensk	Število migrantov, udeležencev tujega rodu, pripadnikov manjšin (vključno z marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi)	Število invalidov	Število brezdomcev
Obdobje	2018	2018	2018	2018	2018	2018	2018
AT	–	–	–	–	–	–	–
BE	393 824	132 867	36 368	168 206	118 448	12 658	19 929
BG	539 983	138 078	128 497	300 670	48 403	133 469	191
CY	1 766	1 619	–	883	689	–	–
CZ	100 608	44 664	10 026	40 668	38 299	9 612	16 117
EE	22 920	6 355	2 223	11 991	4 492	3 438	1 000
EL	452 840	102 979	27 107	225 953	–	–	–
ES	1 287 964	397 913	89 623	677 181	327 086	24 550	21 411
FI	281 330	33 465	81 726	120 375	29 967	6 213	2 222
FR	4 340 340	1 505 296	194 985	2 291 810	–	–	673 077
HR	42 421	30 591	12 262	21 095	1 774	415	4
HU	184 290	114 616	11 924	37 737	61 649	56 449	14 466
IE	151 863	58 141	12 539	43 399	22 303	6 697	24 497
IT	2 678 264	501 596	225 324	1 037 555	616 693	39 838	112 533
LT	197 196	51 373	14 866	100 858	2 082	21 997	334
LU	13 016	3 854	255	6 768	9 800	401	61
LV	69 643	13 457	13 954	36 532	949	11 429	924
MT	10 430	6 527	2 426	7 453	811	70	–
PL	1 384 844	386 095	135 162	706 671	6 534	246 152	23 327
PT	79 037	21 067	4 752	41 959	7 821	942	16
RO	–	–	–	–	–	–	–
SI	158 012	30 633	23 101	83 156	13 818	5 988	2 576
SK	191 810	58 735	4 247	95 486	–	8 086	3 523
Skupaj	12 582 401	3 639 921	1 031 367	6 056 406	1 311 618	588 404	916 208

IV.Skupni kazalniki učinka za razdeljeno osnovno materialno pomoč (OP I) v obdobju 2014–2020

Država članica	Kazalnik št. 15		Kazalnik št. 15a		Kazalnik št. 15b		Kazalnik št. 15c
	Skupna denarna vrednost razdeljenih dobrin		Skupna denarna vrednost dobrin za otroke		Skupna denarna vrednost dobrin za brezdomce		Skupna denarna vrednost dobrin za ostale ciljne skupine
Obdobje	2018	Kumulativno	2018	Kumulativno	2018	Kumulativno	2018	Kumulativno
AT	2 625 567	9 973 338	2 625 567	9 973 338	–	–	–	–
BE	–	–	–	–	–	–	–	–
BG	–	–	–	–	–	–	–	–
CY	679 910	679 910	679 910	679 910	–	–	–	–
CZ	757 821	2 980 409	270 721	1 223 619	81 882	420 117	405 218	1 336 674
EE	–	–	–	–	–	–	–	–
EL	2 923 408	9 250 050	531 966	1 285 289	19 365	69 051	2 393 896	7 917 531
ES	–	–	–	–	–	–	–	–
FI	–	–	–	–	–	–	–	–
FR	–	–	–	–	–	–	–	–
HR	720 712	1 589 043	246 131	548 354	2 495	39 259	472 086	1 001 430
HU	1 884 295	1 884 295	1 884 295	1 884 295	–	–	–	–
IE	1 160 693	1 255 280	1 155 431	1 240 520	–	–	6 462	15 959
IT	–	–	–	–	–	–	–	–
LT	1 344 033	1 344 033	–	–	–	–	–	–
LU	112 281	478 807	–	–	–	–	112 281	478 807
LV	712 513	2 325 552	712 513	2 325 552	–	–	–	–
MT	–	–	–	–	–	–	–	–
PL	–	–	–	–	–	–	–	–
PT	–	–	–	–	–	–	–	–
RO	–	–	–	–	–	–	–	–
SI	–	–	–	–	–	–	–	–
SK	282 600	892 950	259 752	828 336	7 878	18 306	14 970	46 308
Skupaj	13 203 834	32 653 668	8 366 286	19 989 214	111 620	546 733	3 404 913	10 796 710

(16)

Kategorije dobrin, razdeljenih otrokom 8

16a

Oprema za novorojenčke

16b

Šolske torbe

16c

Pisarniški material, delovni zvezki, pisala, oprema za barvanje in druga oprema, ki je potrebna v šoli (brez oblačil)

16d

Športna oprema (športni čevlji, dres, kopalke itd.)

16e

Oblačila (zimski plašč, obutev, šolska uniforma itd.)

16f

Drugo

D 9

D 10

D 11

D 12

(17)

Kategorije dobrin, razdeljenih brezdomcem 13

17a

Spalne vreče/odeje

17b

Pripomočki za kuhanje (lonci, ponve, pribor itd.)

17c

Oblačila (zimski plašč, obutev itd.)

17d

Gospodinjsko perilo (brisače, posteljnina)

17e

Higienski pripomočki (komplet prve pomoči, milo, zobna ščetka, britev za enkratno uporabo itd.)

17f

Drugo

D 14

(18)

Seznam najpomembnejših kategorij dobrin, razdeljenih drugim ciljnim skupinam 15

18a

Kategorije je treba opredeliti

D 16

D 17

D 18

D 19

V.Skupni kazalniki rezultatov za razdeljeno osnovno materialno pomoč 20 (OP I) v obdobju 2014–2020

Država članica	Kazalnik št. 19	Kazalnik št. 19a	Kazalnik št. 19b	Kazalnik št. 19c	Kazalnik št. 19d	Kazalnik št. 19e	Kazalnik št. 19f
	Skupno število oseb, ki prejemajo osnovno materialno pomoč	Število otrok, starih 15 let ali manj	Število oseb, starih 65 let ali več	Število žensk	Število migrantov, udeležencev tujega rodu, pripadnikov manjšin (vključno z marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi)	Število invalidov	Število brezdomcev
Obdobje	2018	2018	2018	2018	2018	2018	2018
AT	44 555	41 295	–	22 723	22 278	–	–
BE	–	–	–	–	–	–	–
BG	–	–	–	–	–	–	–
CY	700	700	–	408	310	–	–
CZ	71 810	26 221	15 053	37 463	22 855	8 399	11 032
EE	–	–	–	–	–	–	–
EL	452 840	62 921	14 954	127 890	–	–	673
ES	–	–	–	–	–	–	–
FI	–	–	–	–	–	–	–
FR	–	–	–	–	–	–	–
HR	23 941	8 630	11 197	9 987	3 298	1 875	251
HU	25 970	24 879	–	1 091	12 985	1 299	–
IE	40 743	40 112	–	20 500	1 743	–	–
IT	–	–	–	–	–	–	–
LT	197 196	51 373	14 866	100 858	2 082	21 997	334
LU	13 016	3 854	255	6 768	9 800	401	61
LV	17 439	12 159	–	8 371	694	777	–
MT	–	–	–	–	–	–	–
PL	–	–	–	–	–	–	–
PT	–	–	–	–	–	–	–
RO	–	–	–	–	–	–	–
SI	–	–	–	–	–	–	–
SK	110 223	50 738	31	57 805	–	2 464	1 313
Skupaj	998 433	322 882	56 356	393 864	76 045	37 212	13 664

VI.Skupni kazalniki učinka za pomoč pri socialnem vključevanju 21 (OP II) v obdobju 2014–2020

Država članica	Kazalnik št. 20	Kazalnik št. 20a	Kazalnik št. 20b	Kazalnik št. 20c	Kazalnik št. 20d	Kazalnik št. 20e	Kazalnik št. 20f
	Skupno število oseb, ki prejemajo pomoč pri socialnem vključevanju	Število otrok, starih 15 let ali manj	Število oseb, starih 65 let ali več	Število žensk	Število migrantov, udeležencev tujega rodu, pripadnikov manjšin (vključno z marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi)	Število invalidov	Število brezdomcev
Obdobje	2018	2018	2018	2018	2018	2018	2018
DE	37 062	4 084	480	18 232	31 575	858	6 508
DK	454	–	31	82	382	72	454
NL	776	–	776	619	209	102	–
SE	414	6	1	328	413	–	410
Skupaj	38 706	4 090	1 288	19 261	32 579	1 032	7 372

(1)

Države članice imajo možnost spremeniti vrednosti, ki so bile za kazalnik sporočene v preteklih letih. Stolpec „Kumulativno“, ki predstavlja vsoto vrednosti, sporočenih za vsak kazalnik od leta 2014, vključuje vse spremembe, ki so jih države članice vnesle za vrednosti, sporočene za obdobje 2014–2017, v svojih poročilih o izvajanju za leto 2018.

(2)

Kazalniki od 4 do 11 vključujejo kakršno koli obliko teh proizvodov, npr. sveža ali zamrznjena živila ali živila v pločevinkah.

(3)

Vrednosti za ta kazalnik so določene z informirano oceno partnerskih organizacij.

(4)

Kaj pomeni obrok, se lahko opredeli na ravni partnerske organizacije, dejavnosti ali organa upravljanja. Vrednosti za ta kazalnik so določene z oceno partnerskih organizacij.

(5)

Kaj pomeni paket hrane, se lahko opredeli na ravni partnerske organizacije, dejavnosti ali organa upravljanja. Paketov ni treba standardizirati glede na velikost ali vsebino. Vrednosti za ta kazalnik so določene z oceno partnerskih organizacij.

(6)

Vsota je izračunana kot tehtana aritmetična sredina.

(7)

Vrednosti za te kazalnike so določene na podlagi informirane ocene partnerskih organizacij. Ni niti pričakovano niti potrebno, da temeljijo na informacijah, ki jih predložijo končni prejemniki. Kazalnik 14 (vključno s 14a–14f) zagotavlja oceno števila oseb, ki so prejele pomoč, na finančno leto, zato je treba kumulativne vrednosti za skupno število oseb razlagati previdno, saj se je lahko ista oseba štela vsako leto. Poleg tega je treba kazalnika 14 in 19 (vključno z a–f) obravnavati skupaj, saj v nekaterih državah isti ljudje prejemajo pomoč v hrani in osnovno materialno pomoč ter se zato štejejo dvakrat.

(8)

Seznam vključuje vse zadevne kategorije, ki zajemajo najmanj 75 % razdeljenih dobrin.

(9)

Grčija razdeljuje druge izdelke (plenice za dojenčke, krpice za dojenčke), navedene pod kazalnikom 16f1, in oblačila za otroke, navedena pod kazalnikom 16f4.

(10)

Madžarska razdeljuje „razvojne pripomočke, razkužila in detergente, ki niso vključeni v kategorijo 16c“, navedene pod kazalnikoma 16f16 in 16f17.

(11)

Latvija razdeljuje „univerzalni detergent za perilo, pralni prašek (za barvno perilo), detergent za pomivanje posode, plenice, kremo za dojenčke in otroke, mlajše od 24 mesecev, vlažne krpice za dojenčke in male otroke, plenice (iz gaze) ter mila za dojenčke in male otroke“, navedene pod kazalniki 16f0 in 16f16–16f26.

(12)

Slovaška razdeljuje „higienske izdelke (zobna ščetka, zobna pasta, milo, šampon)“, navedene pod kazalnikom 16f0.

(13)

Seznam vključuje vse zadevne kategorije, ki zajemajo najmanj 75 % razdeljenih dobrin.

(14)

Grčija razdeljuje „druge izdelke (nosilne torbe)“, navedene pod kazalnikom 17f1.

(15)

Seznam vključuje vse zadevne kategorije, ki zajemajo najmanj 75 % razdeljenih dobrin.

(16)

Grčija razdeljuje „zobno pasto, zobne ščetke, milo, šampon, pralni prašek, univerzalni detergent, detergent za pomivanje posode, plenice za starejše, drugo“, navedene pod kazalnikoma 18f1–18f9.

(17)

Irska razdeljuje higienske pripomočke (komplet prve pomoči, milo, zobna ščetka, britev za enkratno uporabo itd.).

(18)

Luksemburg razdeljuje osnovne potrebščine – kategorije dobrin, razdeljenih drugim ciljnim skupinam (ID 18a–1).

(19)

Slovaška razdeljuje „higienske izdelke (zobna ščetka, zobna pasta, milo, šampon)“, navedene pod kazalnikom 18f0.

(20)

Vrednosti za te kazalnike so določene na podlagi informirane ocene partnerskih organizacij. Ni niti pričakovano niti potrebno, da temeljijo na informacijah, ki jih predložijo končni prejemniki. Kazalnik 19 (vključno z 19a–19f) zagotavlja oceno števila oseb, ki so prejele pomoč, na finančno leto, zato je treba združene vrednosti za skupno število oseb razlagati previdno, saj so bile iste osebe morda dosežene več kot enkrat. Poleg tega je treba kazalnika 14 in 19 (vključno z a–f) obravnavati skupaj, saj v nekaterih državah isti ljudje sočasno prejemajo pomoč v hrani in osnovno materialno pomoč ter se zato štejejo dvakrat.

(21)

Kazalnik 20 (vključno z 20a–20f) zagotavlja oceno števila oseb, ki so prejele pomoč, na finančno leto, zato je treba kumulativne vrednosti za skupno število oseb razlagati previdno, saj so bile iste osebe morda dosežene več kot enkrat.

Top

Choose the experimental features you want to try