52020BP0166

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52020BP0166 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52020BP0166

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. junija 2020 o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2021, oddelek III – Komisija (2019/2213(BUD))

UL C 362, 8.9.2021, p. 195–204 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

HTML

PDF

Official Journal

8.9.2021

Uradni list Evropske unije

C 362/195

P9_TA(2020)0166

Smernice za proračun za leto 2021 – oddelek III

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. junija 2020 o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2021, oddelek III – Komisija (2019/2213(BUD))

(2021/C 362/44)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju posebnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) z dne 8. oktobra 2018 o globalnem segrevanju za 1,5 oC (1),

—	ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (2),

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (3),

—	ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (4),

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (5),

—	ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2020 (6) in skupnih izjav Parlamenta, Sveta in Komisije, ki so mu priložene,

—

ob upoštevanju svojega vmesnega poročila z dne 14. novembra 2018 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 – stališče Parlamenta z namenom doseči dogovor (7) in resolucije z dne 10. oktobra 2019 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 in lastnih sredstvih: čas je za izpolnitev pričakovanj državljanov, (8)

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami (9),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. maja 2020 o varnostni mreži za upravičence programov EU: oblikovanje varnostnega načrta za večletni finančni okvir (10),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. maja 2020 o novem večletnem finančnem okviru, lastnih sredstvih in načrtu za okrevanje (11),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2020 o 15. zasedanju Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP15) (12),

—	ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic in svoje resolucije o njem z dne 19. januarja 2017 (13),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru (14),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 18. februarja 2020 o proračunskih smernicah za leto 2021 (06092/2020),

—	ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030,

—	ob upoštevanju člena 93 Poslovnika,

—	ob upoštevanju mnenja Odbora za zunanje zadeve,

—	ob upoštevanju stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

—

ob upoštevanju pisem Odbora za razvoj, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbora za ustavne zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A9-0110/2020),

A.	ker se Evropska unija sooča z nepričakovano zdravstveno, ekonomsko, socialno in okoljsko krizo brez primere zaradi pandemije koronavirusa COVID-19;

B.	ker teh izjemnih okoliščin ni mogoče obvladati s proračunom, namenjenim običajnemu delovanju;

C.	ker si Unija v skladu s členom 311 PDEU sama zagotovi sredstva, potrebna za izpolnitev ciljev politike, in ker se njen proračun v celoti financira iz lastnih sredstev;

D.	ker v skladu s členom 312 PDEU Svet soglasno sprejme večletni finančni okvir, potem ko ga odobri Evropski parlament z večino svojih članov;

E.	ker se sedanji večletni finančni okvir izteče konec leta 2020 in ker bo leto 2021 prvo leto izvajanja naslednjega okvira v spremenjeni in novi obliki;

ker je Parlament od novembra 2018 pripravljen na pogajanja o večletnem finančnem okviru, vendar Svet doslej z njim še ni začel smiselnih pogovorov, ki bi bili kaj več kot skromni stiki ob sejah Sveta za splošne zadeve; ker je bil časovni okvir za dosego sporazuma v Evropskem svetu že večkrat podaljšan;

G.	ker je Komisija 27. maja 2020 predložila posodobljen predlog naslednjega večletnega finančnega okvira;

ker so znanstveniki IPCC v svojem zadnjem poročilu pozvali h korenitim ukrepom, s katerimi bi ujeli korak z ekološkim prehodom, tudi v luči njihovega opozorila, da se je koncentracija CO2 v letih 2018 in 2019 povečala trikrat hitreje kot v 60-ih letih prejšnjega stoletja, in poudarili, da je ostalo le še nekaj let, v katerih je mogoče preprečiti, da bi podnebne spremembe in njihov okoljski vpliv nepovratno ušli izpod nadzora;

ker so lahko v okviru pandemije COVID-19 žrtve nasilja na podlagi spola nasilnežem izpostavljene daljša obdobja ter izključeni iz socialne in institucionalne podpore, kot dokazujejo podatki iz številnih držav EU, in ker so ženske nesorazmerno zastopane v poklicih, pri katerih je tveganje okužbe visoko;

Soočanje s pandemijo COVID-19: proračun za zaščito in inovacije

vztraja, da je proračun EU izjemno pomemben pri odzivanju na izzive, s katerimi se sooča Unija in ki so še bolj prepoznavni in pereči zaradi pandemije COVID-19, in da mora odražati stopnjo ambicioznosti držav članic in institucij; zato poudarja, da bi moral biti proračun za leto 2021 osredotočen predvsem na blažitev učinkov pandemije COVID-19 in podporo okrevanju, ki bosta temeljila na evropskem zelenem dogovoru in digitalni preobrazbi;

poudarja, da morajo Unija in vse njene države članice izkazati popolno solidarnost z najbolj prikrajšanimi, se združiti kot skupnost in zagotoviti, da nobena država ne bo primorana, da se sama zoperstavi tej pandemiji in njenim posledicam, tudi prek proračuna za leto 2021, ki bo sorazmeren temu zgodovinskemu izzivu;

v zvezi s tem poudarja, da bi moral biti proračun za leto 2021 prvi v posodobljenem, na novo usmerjenem in zelo ambicioznem večletnem finančnem okviru 2021–2027;

v skladu s svojo resolucijo z dne 13. maja 2020 ponavlja poziv, naj Komisija do 15. junija 2020 predlaga varnostni načrt za večletni finančni okvir na podlagi samodejnega podaljšanja zgornjih mej za leto 2020, da bi zaščitili upravičence do programov EU in zagotovili nadaljnje financiranje; poudarja, da bi moral ta varnostni načrt za večletni finančni okvir omogočiti podaljšanje obstoječih programov EU ter njihovo preusmeritev v obravnavanje posledic pandemije, pa tudi vzpostavitev najnujnejših novih instrumentov in pobud; poudarja, da je treba preprečiti vsakršno tveganje nepovezanosti in neurejenega podaljšanja sedanjega večletnega finančnega okvira in programov v letu 2021 ter zagotoviti, da bo lahko Unija izvedla vse svoje operacije ter zagotovila ambiciozno strategijo odzivanja na krize in okrevanja;

poudarja, da nobena država članica ne bo mogla sama financirati izjemno obsežnega načrta za okrevanje za čas, ki je potreben za soočane s pandemijo COVID-19, in da bi bili nacionalni načrti okrevanja, če bi se financirali le z zadolževanjem, zelo omejeni po obsegu in trajanju; vztraja, da mora načrt okrevanja vključevati obsežen element naložb, ki se bo od leta 2021 financiral iz proračuna Unije, zato poziva, naj bo proračun za leto 2021 pomemben del tega načrta okrevanja;

meni, da mora načrt okrevanja temeljiti na evropskem zelenem dogovoru in digitalni preobrazbi naših družb, da bi obnovili naša gospodarstva, zagotovili odpornost in vključenost, ob tem pa spoštovali omejitve planeta, zaščitili dobrobit in zdravje ljudi pred nadaljnjimi tveganji in okoljskimi vplivi, ustvarili kakovostna delovna mesta ter zagotovili socialno, ekonomsko in teritorialno kohezijo in konvergenco, zlasti prek naložb v MSP in sektorje, ki jih je kriza najbolj prizadela, kot je turizem, ter v razvoj trajnostne javne infrastrukture in storitev ter strateških sektorjev, kot je sektor zdravstva, ki v prvi vrsti obvladujejo to pandemijo; poziva komisijo, naj predloži predlog proračuna za leto 2021, ki bo skladen s temi prednostnimi nalogami;

meni, da je treba stran prihodkov proračuna EU obravnavati kot orodje za uresničevanje politik EU; poudarja, da bodo morala za kritje dodatnih odhodkov, ki jih bo povzročila pandemija, in za ublažitev prevlade prispevkov na podlagi BND v proračunu EU nova dodatna lastna sredstva, ki se bodo stekala neposredno v proračun EU kot splošni prihodek, imeti ključno vlogo od leta 2021; meni, da bo imela odsotnost svežih novih lastnih sredstev negativne politične posledice na proračun Unije za leto 2021 in bo ogrozila novo politično agendo Komisije; v zvezi s tem meni, da so predlogi Komisije glede lastnih sredstev iz maja 2018 dober začetek, ki ga je treba v širšem temeljiteje razdelati ob upoštevanju trenutnih izzivov in krize; želi spomniti, da je v svojem vmesnem poročilu z dne 14. novembra 2018 in resoluciji z dne 10. oktobra 2019 izrazil stališče, da Evropski parlament ne bo odobril večletnega finančnega okvira 2021–2027 brez dogovora o reformi sistema lastnih sredstev EU, vključno z uvedbo več novih lastnih sredstev;

je prepričan, da trenutna kriza ne bi smela ogrožati ambicij v zvezi z napredkom glede cilja uresničitve podnebne nevtralnosti do leta 2050, za katero bi bilo treba do leta 2030 emisije toplogrednih plinov zmanjšati za 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990; želi spomniti, da se v poročilu v okviru programa OZN za okolje o emisijski vrzeli za leto 2019 poziva k svetovnemu zmanjšanju toplogrednih plinov za 7,6 % letno, da bi omejili naraščanje temperature na manj kot 1,5 oC, kar pomeni zmanjšanje približno 6,8 % letno na ravni EU; poudarja, da to pomeni velikanski izziv, zlasti v zvezi s prepotrebnim, trajnostnim, družbeno pravičnim prehodom, ki bi moral upoštevati različne začetne točke regij in držav EU ter bi ga moralo spremljati obsežno ustvarjanje delovnih mest; vztraja, da so za premostitev tega izziva brez primere v zgolj desetih letih potrebni takojšnji ukrepi, ki bi od leta 2021 temeljili na trdnem proračunu EU;

je zaskrbljen zaradi nadaljnjih ekonomskih, socialnih in političnih posledic pandemije, če se EU ne bo hitro opremila z novimi in učinkovitimi orodji za zaščito socialne kohezije, ohranjanje delovnih mest in preprečevanje obsežnih odpuščanj; v zvezi s tem pozdravlja predlog programa za podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) in zavezanost predsednice Komisije predložitvi zakonodajnega predloga o evropskem sistemu pozavarovanja za primer brezposelnosti, da bi se čim prej začel izvajati;

…da bi zagotovili rešitve za zaostrene socialne, okoljske, ekonomske in finančne izzive

10.

pozdravlja predloga Komisije za evropski zeleni dogovor in naložbeni načrt za trajnostno Evropo;

11.

ugotavlja pa, da bi bilo treba, če želimo do leta 2030 uresničiti cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 40 % in prihodnje povečanje teh ambicij, po ocenah Komisije vsako leto premostiti vrzel v financiranju v višini vsaj 260 milijard EUR plus dodatni stroški za varstvo okolja, upravljanje z viri in ukrepe za socialno prilagajanje; meni, da bi morali za pomoč pri zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in skupnega ogljičnega odtisa v EU mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, sistem EU za trgovanje z emisijami in podnebna zakonodaja EU v celoti prispevati k znatnemu preskoku v političnih in finančnih prizadevanjih; meni, da je za pravičen prehod kot sestavni del odgovora na krizo potrebno pravično in ustrezno financiranje;

12.

poudarja, da je bil mandat Parlamenta za večletni finančni okvir določen v vmesnem poročilu z dne 14. novembra 2018 o zgornjih mejah, dodeljevanju sredstev za programe, lastnih sredstvih in določbah glede prilagodljivosti, v vmesnem pregledu in v horizontalnih načelih, na primer o vključevanju ciljev trajnostnega razvoja ter upoštevanju podnebnih vidikov in enakosti spolov; je seznanjen, da bo izid pogajanj o večletnem finančnem okviru v veliki meri določil raven financiranja programov EU v naslednjem obdobju in znova izraža stališče, da bi bilo treba odobritve za prevzem obveznosti za obdobje 2021–2027 določiti v višini 1.324,1 milijarde EUR v cenah iz leta 2018, kar bi bilo 1,3 % bruto nacionalnega dohodka (BND) EU-27; je glede na to stališče odločen zagovarjati, da se v proračun za leto 2021 vnesejo odobritve za prevzem obveznosti v višini 192,1 milijarde EUR v tekočih cenah; poudarja, da so za odzivanje na sedanjo krizo potrebne obsežne dodatne odobritve k temu stališču;

13.

opozarja na svoje stališče, da morajo cilji vključevanja podnebja in biotske raznovrstnosti v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 presegati ciljne deleže porabe, določene v vmesnem poročilu Parlamenta; zato je njegov cilj, da se za leto 2021 doseže raven porabe za biotsko raznovrstnost v višini 10 % in raven porabe za vključevanje podnebnih vprašanj v višini 30 %; ponovno poziva Komisijo, naj določi jasna merila upravičenosti za novo strogo in celovito metodologijo, ki naj ima obliko okvirne uredbe, za opredelitev in spremljanje ustreznih odhodkov za podnebje in biotsko raznovrstnost v skladu z načelom neškodovanja, po potrebi skupaj z ustreznimi popravnimi ukrepi, in mehanizem za preverjanje, s katerim se prepoznajo morebitni škodljivi učinki ukrepov EU na biotsko raznovrstnost in podnebje v skladu z njenimi zavezami iz Pariškega sporazuma ter pozivom k postopnemu opuščanju neposrednih in posrednih subvencij za fosilna goriva;

14.

podpira uporabo sredstev in prožnost pri mobilizaciji sredstev za raziskave in razvoj za ukrepe, povezane s COVID-19, kot so razvoj cepiv, nova zdravljenja, diagnostični testi in zdravstveni sistemi za preprečevanje širjenja koronavirusa in reševanje življenj;

15.

močno poudarja, da podnebni cilji Unije zahtevajo trajnostne in dolgoročne rešitve; izpostavlja izjemno pomembno vlogo raziskav in razvoja pri iskanju učinkovitih, realističnih in izvedljivih rešitev za državljane, podjetja in družbo; poudarja, da bo program Obzorje Evropa glavni program za razvoj novih rešitev za podnebje; zahteva povečanje financiranja za vse programe raziskav in razvoja, ki prispevajo k uveljavitvi Unije kot vodilne v svetu na področju zelenih tehnologij in krepitvi njene globalne konkurenčnosti v večjem obsegu, zmanjšanju njene odvisnosti od tujih ključnih tehnologij, k temu, da postane vodilna na področjih informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), umetne inteligence (AI) in kibernetske varnosti, razvoju novih zdravljenj hudih bolezni, kot je rak, ter povečanju zmogljivosti za superračunalništvo in obdelavo podatkov;

16.

z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da številnih odličnih predlogov za raziskave ni mogoče izvesti, in sicer ne zaradi njihove slabe kakovosti, temveč zaradi precej premajhnega financiranja ustreznih programov; poudarja, da gre pri raziskavah in inovacijah za zelo konkurenčna trga, saj zaradi pomanjkanja možnosti financiranja v Evropi raziskovalce vleče v druge regije sveta; poudarja, da bo Združeno kraljestvo, ki je doslej prejemalo največ sredstev iz številnih programov Unije za raziskave in razvoj, odslej predstavljalo močno konkurenco; poziva Svet, naj upošteva dejstvo, da bo vsaka vrzel v višini 10 milijard EUR v programu Obzorje Evropa v naslednjih 25 letih povzročila izgubo BDP v višini 110 milijard EUR; ugotavlja, da bi bile nizke proračunske ambicije na področju raziskav in razvoja v nasprotju z vsako zavezo, naklonjeno konkurenčnost ali boju proti podnebnim spremembam, zlasti kar zadeva prizadevanja za izpolnitev cilja 3 % BDP iz strategije Evropa 2020, ki so še pred nami;

17.

poudarja, da lahko naložbe v prometno infrastrukturo izpolnijo tako cilje podpiranja gospodarstva EU v sedanjih razmerah kot prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam, pa tudi prehod na trajnostno mobilnost, zlasti z opiranjem na dokončanje politik vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T), Shift2Rail in instrumenta za povezovanje Evrope; poziva Komisijo, naj uskladi vse projekte Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) s cilji Pariškega sporazuma;

18.

ponovno poudarja, da je konkurenčna vesoljska industrija bistvena za poslovno okolje v Evropi, saj zagotavlja visokokakovostna delovna mesta, pomembne dejavnosti raziskav in razvoja in zagotavlja samostojnost evropske satelitske infrastrukture; poudarja koristi podatkov, pridobljenih v vesolju, saj so bistveno orodje za spremljanje kopnega in okoljsko spremljanje;

19.

poudarja, da mala in srednja podjetja (MSP) predstavljajo 99 % vseh podjetij v državah članicah in znatno prispevajo k ustvarjanju delovnih mest, gospodarski stabilnosti in vse bolj tudi k prizadevanjem na področju trajnosti ter da bo gospodarska recesija, ki bo posledica pandemije COVID-19, najverjetneje najbolj prizadela ta podjetja; poudarja, da se MSP soočajo s težavami pri iskanju možnosti financiranja, in v zvezi s tem opozarja na vlogo Programa EU za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME); opozarja na stališče Parlamenta o podvojitvi finančnih sredstev za vrstice programa, ki je nasledil COSME, v okviru programa za enotni trg v naslednjem večletnem finančnem okviru, kar naj bi omogočilo vsaj 80-odstotno stopnjo uspešnosti visoko kakovostnih predlogov; poudarja, da bi bilo treba finančno podporo za MSP usmeriti tudi skozi okvir programa InvestEU za mala in srednja podjetja, da bi bili proizvodi in storitve pripravljeni za trg in da bi omogočili njihovo hitro širjenje na svetovnih trgih; ponovno poudarja, da je treba dodatno povečati priložnosti za ustanavljanje in širitev zagonskih podjetij ter posebno pozornost nameniti digitalni preobrazbi MSP, ki jo podpira tudi portal za enotni trg kot spodbujevalec podjetništva v obliki e-uprave, v skladu z ambicioznimi politikami varstva potrošnikov, podpreti pa je treba tudi njihov ekološki prehod; v zvezi s tem pozdravlja tudi različne pobude skupine Evropske investicijske banke (EIB), in sicer mobilizacijo 40 milijard EUR za prizadeta MSP, 5 milijard EUR, ki so na voljo podjetjem v zdravstvenem sektorju, in jamstveni sklad v višini 25 milijard EUR, ki naj bi ga financirali njeni delničarji;

20.

poudarja, da bo sedanja kriza močno prizadela številne regije in sektorje; v zvezi s tem je prepričan, da bo kohezijska politika ključna in bolj kot kdaj koli prej bistvena za spodbujanje gospodarskega okrevanja na vseh ozemljih EU ter krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije Unije, zanjo pa bodo potrebna dodatna finančna sredstva in večja prožnost za odzivanje na kompleksne okoljske, socialne, gospodarske in demografske izzive v prihodnosti; poudarja, da bo v primeru odloga sprejetja večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in ustrezne pravne podlage potrebno prehodno obdobje med dvema programskima obdobjema;

21.

meni, da turizem, kot eden od sektorjev, ki jih je kriza najbolj prizadela, potrebuje celovito strategijo, podprto s posebnimi dodelitvami prek ločenega programa EU v naslednjem večletnem finančnem okviru; vztraja, da je treba posebno pozornost in podporo nameniti malim in družinskim podjetjem, zlasti ponudnikom kmečkega turizma in malim turističnim ponudnikom, ki bodo imeli več težav pri izpolnjevanju novih varnostnih standardov, kot tudi otoškim regijam in najbolj obrobnim regijam;

22.

glede na neposredne in dolgoročne pomembne negativne socialne posledice sedanjih razmer poudarja pomen celovitega izvajanja evropskega stebra socialnih pravic v proračunu EU za leto 2021 in ključno vlogo okrepljenih socialnih ukrepov EU, zlasti Evropskega socialnega sklada+, pri gospodarskem okrevanju in še posebej v boju proti brezposelnosti mladih in starejših, revščini otrok, tveganju revščine in socialne izključenosti ter diskriminaciji, pa tudi za zagotavljanje okrepljenega socialnega dialoga, obravnavanje dolgoročnih strukturnih demografskih sprememb in zagotavljanje dostopa za vse, zlasti pa za starajoče se prebivalstvo, do bistvenih in ključnih storitev, kot so zdravstveno varstvo, mobilnost, ustrezna prehrana in dostojna stanovanja;

23.

poziva, naj bo proračun za leto 2021 posebej osredotočen na potrebe in odnose s čezmorskimi državami in ozemlji, saj so ta lahko še posebej občutljiva na negativne učinke podnebnih sprememb; še posebej poudarja, da je treba izboljšati dostop do sredstev za čezmorske države in ozemlja, saj imajo zaradi svojega posebnega statusa in velikosti omejene upravne vire in strokovno znanje;

24.

poudarja, da je notranja varnost sestavni del pričakovanj, ki jih imajo državljani EU od Unije, ki varuje; poudarja, da varnostne grožnje, kot so teroristični napadi, čezmejni organizirani kriminal in nove vrste kriminalnih dejavnosti, kot je kibernetska kriminaliteta, nenehno ogrožajo kohezijo Evropske unije in zahtevajo odločen in usklajen evropski odziv; meni, da je treba za to poglobiti čezmejno sodelovanje med pristojnimi organi; poudarja, da sta nujni okrepitev in posodobitev sistemov IT s poudarkom na boljši interoperabilnosti sistemov, lažjem dostopu in berljivosti podatkov, da bi zagotovili učinkovito in hitro sodelovanje med policijskimi, pravosodnimi in drugimi pristojnimi organi; ugotavlja, da naj bi Komisija leta 2021 začela izvajati novo strategijo za varnostno unijo, ki bo zajemala vrsto pobud na ključnih področjih, povezanih s temi grožnjami;

25.

poziva Komisijo, naj dodeli potrebna proračunska sredstva in tako zagotovi, da bo imel mehanizem EU na področju civilne zaščite večje zmogljivosti, da bo EU bolje pripravljena in sposobna odgovoriti na vse vrste naravnih nesreč, pandemij in izrednih razmer, kot so kemične, biološke, radiološke in jedrske nesreče; ponovno poudarja pomen mehanizma EU na področju civilne zaščite za boljšo zaščito državljanov pred nesrečami;

26.

poudarja uspeh programa Erasmus+ pri izboljšanju mobilnosti, usposabljanja ter znanj in spretnosti mladih; poudarja, da je treba ta program ustrezno financirati, da bi bil med drugim dostopen ljudem iz vseh okolij in starostnih skupin;

27.

opozarja, da spodbujanje evropskih vrednot in kultur igra dejavno vlogo pri podpiranju demokracije, nediskriminacije in enakosti spolov ter v boju proti dezinformacijam in lažnim novicam; v zvezi s tem poudarja, da je treba zagotoviti zadostno financiranje za programe na področju pravosodja, pravic in vrednot ter okrepiti sredstva za podporo žrtvam nasilja na podlagi spola v okviru tega programa; poudarja, da so kulturni in ustvarjalni sektorji ter turizem med sektorji, ki so in bodo najbolj prizadeti v sedanji krizi v EU; poziva k izrednim ukrepom za te sektorje in okrepitvi programa Ustvarjalna Evropa;

28.

pričakuje, da bo do leta 2021 vzpostavljen močan mehanizem EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice; poudarja, da bi moral večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 vključevati klavzulo o pogojenosti za zaščito demokracije, pravne države in temeljnih pravic, ki bi zagotovila, da morajo države članice, če želijo prejemati sredstva EU, v celoti upoštevati člen 2 Pogodbe o Evropski uniji;

29.

meni, da je Evropska solidarnostna enota temeljni instrument za spodbujanje državljanske udeležbe v Uniji in za krepitev državljanstva Unije; vztraja, da mora proračun Evropske solidarnostne enote za leto 2021 izpolniti številna pričakovanja mladih po vsej Evropi, zlasti v sklopu prostovoljstva; zato poziva, naj se dodeli dovolj sredstev, da bo mogoče pokriti obsežno povpraševanje po prostovoljskem solidarnostnem delu;

30.

poziva, naj se prednostno zagotovi dovolj sredstev za podporo dejavnostim organizacij civilne družbe in drugih deležnikov, ki so dejavne pri spodbujanju pravic ter krepitvi in spodbujanju vrednot Unije in pravne države, tudi prek prihodnjega programa za državljanstvo, enakost, pravice in vrednote, v času, ko smo priča krčenju prostora za civilno družbo v več državah članicah;

31.

poudarja zaskrbljujoče in rastoče upiranje enakosti spolov in pravicam žensk ter pomen instrumentov EU, vključno z instrumentom za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI), za boj proti temu pojavu; obžaluje, da Komisija v svoj predlog ni vključila posebnega programa za enakost spolov, in poziva, naj se ambiciozna in posebna proračunska sredstva namenijo za podporo zagovornikom človekovih pravic žensk ter za varstvo in spodbujanje spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic; zato poudarja, da je treba okrepiti proračunska sredstva, namenjena podpori splošnega spoštovanja in dostopa do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic;

32.

poudarja, da sta skupna kmetijska politika (SKP) in skupna ribiška politika (SRP) temelj evropskega povezovanja in sta namenjeni zagotavljanju varne preskrbe s kakovostno hrano in neodvisnosti pri preskrbi s hrano za Evropejce, pravilnega delovanja trgov s hrano, trajnostnega razvoja podeželskih regij, generacijske prenove in trajnostnega upravljanja naravnih virov ter ohranjanja biotske raznovrstnosti; opozarja na ključno vlogo teh politik pri prispevanju k stabilnim in sprejemljivim dohodkom kmetov in ribičev, zlasti v sedanjih težkih razmerah; opozarja na svoje stališče za pogajanja o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, da se ohranita proračuna za SKP in SRP; poziva, naj se ti politiki okrepita in naj se posebna pozornost nameni malemu kmetijstvu in malemu ribolovu; ugotavlja, da bo SKP, skupaj z drugimi politikami Unije, imela pomembno vlogo pri uresničevanju ciljev zelenega dogovora;

33.

poziva Komisijo, naj v svojem predlogu in poznejšem aktu o spremembi predloga proračuna za leto 2021 upošteva rezultat političnega dogovora, ki ga je treba doseči o prehodnih ukrepih za leto 2021 (predstavljeni v predlogu Komisije z dne 31. oktobra 2019 (COM(2019)0581)); nadalje poziva države članice, naj zagotovijo pravočasno dodelitev zadostnih sredstev za stalno izboljševanje kakovosti podatkov in kazalnikov, ki se posredujejo Uniji, da bodo v celoti skladni s pobudo „v rezultate usmerjenega proračuna EU“; vztraja pri visoki kakovosti podatkov in kazalnikov za ustrezno oceno SKP;

34.

je seznanjen z najnovejšimi spremembami, kar zadeva položaj migrantov na zunanji meji EU s Turčijo, ki so privedle do nedavnega sprejetja dopolnitve proračuna št. 1/2020 za odzivanje na povečan migracijski pritisk; poudarja, da je treba v proračunu za leto 2021 zagotoviti ustrezno raven sredstev, da bi bili pripravljeni, če se te razmere ne bi popravile ali bi se celo poslabšale; opozarja na potrebo po solidarnosti in sodelovanju med vsemi državami članicami na tem področju ter po skupni azilni politiki; poudarja dodatne potrebe, ki so posledica pandemije COVID-19, in sicer za sprejetje posebnih ukrepov za migrante, ki sodijo med posebej ranljive ljudi, vključno s preventivno evakuacijo in premestitvijo; opozarja na redno potrebo po okrepitvi sklada za migracije in azil v zadnjem obdobju, da bi državam članicam pomagali pri odzivanju na begunsko krizo, in da je treba v ta namen uporabiti posebne instrumente, saj je bila zgornja meja iz razdelka 3 prenizka, ali sprejeti dopolnitev proračuna; pričakuje, da bodo države članice prepoznale svoje interese in nadomestile posledice zamude pri sprejetju uredbe Dublin IV s podporo za potrebna proračunska sredstva in izvajanjem načela solidarnosti na tem področju; opozarja, da je potrebno ustrezno financiranje za izboljšanje življenjskih razmer migrantov in beguncev v begunskih taboriščih v EU, za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, usposabljanje mejnih uradnikov in pripadnikov obalne straže ter za učinkovite ukrepe za vključevanje migrantov in beguncev;

35.

poudarja, da je dobro upravljanje zakonitih migracij pomembno za zagotavljanje ustreznega odziva na spremembe na trgu dela;

36.

ugotavlja, da Turčija še naprej gosti največje število beguncev na svetu in da trenutno potekajo razprave o tem, kako bi EU še naprej podpirala Turčijo po tem, ko se iztečejo njene zaveze v okviru instrumenta EU za begunce v Turčiji;

37.

poudarja, da bi bilo treba uvesti takojšnje solidarnostne ukrepe, zlasti program za premestitve, dokler ne bodo azilna pravila EU občutno reformirana; poleg tega zahteva, da v proračunu EU ostane predvideno financiranje za podporo beguncem v Turčiji;

38.

poziva k ambicioznemu proračunu za leto 2021 na področju zunanjih politik EU, ki bo Uniji omogočil, da bo kos izzivom, s katerimi se sooča; opozarja, da sta mir in solidarnost osrednji vrednoti, ki bi ju moral proračun EU dosledno podpirati; poudarja, da je treba povečati sredstva za države Zahodnega Balkana ter za vzhodno in južno sosedstvo, da bi podprli politične in gospodarske reforme, pa tudi za druge regije, ki potrebujejo finančno podporo za svoj razvoj;

39.

meni, da bi se morala sredstva instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III) osredotočati na področja delovanja demokratičnih institucij, pravne države, dobrega upravljanja in javne uprave; pozdravlja zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo, in poziva, naj se zagotovijo ustrezna finančna sredstva za podporo političnim reformam in uskladitev s pravnim redom Unije;

40.

poudarja, da bi morala biti finančna sredstva v okviru IPA III pogojena s spoštovanjem evropskih vrednot, kot so načela pravne države, neodvisnost sodstva, demokratični proces, spoštovanje temeljnih vrednot in dobri sosedski odnosi; poziva Komisijo, naj spremlja izvajanje pogojevanja; poziva Komisijo, naj uporabi sredstva, ki so trenutno dodeljena v okviru IPA III, da bi prek neposrednega upravljanja EU pomagala civilni družbi Turčije, zagovornikom človekovih pravic in novinarjem, ter povečala priložnosti za stike med ljudmi, akademski dialog, dostop turških študentov do evropskih univerz in medijske platforme za novinarje, da bi zaščitili in spodbujali demokratične vrednote in načela, človekove pravice in načelo pravne države;

41.

poudarja, da je Parlament stališče o instrumentu NDICI sprejel v prvi obravnavi 4. marca 2019, mandat v zvezi s tem instrumentom pa potrdil 8. oktobra 2019; opominja na svoje stališče o tem, da se 45 % vsega proračuna instrumenta NDICI nameni za podnebne cilje, upravljanje in varstvo okolja, biotsko raznovrstnost in boj proti dezertifikaciji, odpravljanje glavnih vzrokov za migracije in prisilno razseljevanje, ter opozarja zlasti na spodbujanje demokracije, pravne države in človekovih pravic, tudi pravic žensk, otrok, beguncev, razseljenih oseb, oseb LGTBI, invalidov, domorodnih ljudstev ter pripadnikov etničnih in verskih manjšin;

42.

opozarja, da je ključ do dolgoročne rešitve sedanjega pojava migracij v političnem, gospodarskem in družbenem razvoju držav, iz katerih migracijski tokovi izvirajo; poziva, naj se ustreznim programom na področju zunanje politike zagotovijo zadostna finančna sredstva, da bodo lahko podpirala pravično in vzajemno koristno partnerstvo med EU ter državami izvora in tranzitnimi državami, tudi tistimi na afriški celini; v zvezi s tem glede na težavne finančne razmere, s katerimi se sooča Agencija Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA), poziva EU, naj v letu 2021 poveča finančno podporo za agencijo, da bi lahko ta brez prekinitve zagotavljala ključne storitve milijonom palestinskih beguncev;

43.

je zaskrbljen zaradi hitrega širjenja pandemije COVID-19 po vsem svetu in njenega vpliva na prizadete države; je prepričan, da je mednarodno sodelovanje bistveno za premostitev te svetovne krize; meni, da bi morala EU prevzeti vodilno vlogo pri svetovnih prizadevanjih za zajezitev pandemije in ublažitev njenega vpliva; meni, da mora EU pokazati solidarnost do prizadetih tretjih držav, tudi z uporabo dodatnih sredstev, da bi jim pomagala obnoviti njihova gospodarstva, blažiti socialno-ekonomske posledice te krize in okrepiti zmogljivosti sistemov javnega zdravja po vsem svetu;

44.

opozarja, da so človekove pravice sestavni del politike zunanjega delovanja EU; ponavlja, da je treba zagotoviti več sredstev za človekove pravice po vsem svetu, s posebnim poudarkom na zaščiti zagovornikov človekovih pravic, zlasti najbolj ogroženih; v zvezi s tem poudarja, da je treba še naprej razvijati mehanizem EU za zagovornike človekovih pravic (Protectdefenders.eu) in povečati sredstva zanj; meni, da EU v državah, ki še zdaleč ne izpolnjujejo mednarodnih standardov na področju človekovih pravic in demokracije ali ne izkazujejo zavezanosti boju proti korupciji, ne bi smela v nobenem primeru zagotavljati pomoči prek proračunske podpore; poudarja, kako pomembne so misije za opazovanje volitev, zlasti kadar jih izvajajo lokalne skupine civilne družbe, in poziva k ustrezni ravni financiranja;

45.

poziva, naj se priskrbijo dodatna sredstva za ukrepe strateškega komuniciranja, da bi se zoperstavili dezinformacijskim kampanjam, s katerimi se vse pogosteje ruši demokratični red v Uniji in državah njenega bližnjega sosedstva; poudarja, kako pomemben je vodilni projekt projektne skupine East StratCom – EU proti dezinformacijam, ki deluje pod okriljem Evropske službe za zunanje delovanje, v boju proti dezinformacijam, propagandi in tujim vplivom;

46.

poudarja, kako pomembno je zagotoviti ustrezno finančno podporo, da bi oblikovali dejansko evropsko obrambno unijo, spodbujali strateško avtonomijo in okrepili vlogo EU na svetovni ravni; poudarja zlasti, kako pomembno je, da Parlament ne spreminja svojega stališča glede sredstev za Evropski obrambni sklad in zneska, namenjenega vojaški mobilnosti; poudarja, da bi bilo treba poskrbeti za nenehno podporo in boljše usklajevanje obrambne politike in ukrepov v sklopu Evropske obrambne agencije, stalnega strukturnega sodelovanja, Evropskega obrambnega sklada in drugih pobud; poziva Komisijo, naj poskrbi, da se bodo upravni in operativni odhodki Evropske obrambne agencije in stalnega strukturnega sodelovanja financirali iz proračuna Unije ter tako Parlamentu povrne proračunska pooblastila, zagotovljena s členom 41 PEU;

47.

ponovno poudarja, da bi morala nova struktura instrumentov za zunanje financiranje povečati skladnost, odgovornost, učinkovitost in demokratični nadzor; poudarja, da mora imeti Parlament večjo vlogo pri strateškem usmerjanju novih instrumentov; pričakuje, da bo že od zgodnje faze vključen v (predhodno) načrtovanje novih instrumentov;

48.

poziva Komisijo, naj oceni in se pripravi na vse mogoče scenarije, da bi za proračun Unije zagotovila dobro finančno poslovodenje, pri tem pa naj sprejme jasne zaveze, opredeli mehanizme ter zaščiti proračun EU; poziva jo tudi, naj poskrbi, da se bo pri sodelovanju Združenega kraljestva v programih EU v prihodnje ohranjalo pravično ravnotežje med prispevki in koristmi;

49.

izraža željo, da bi Združeno kraljestvo še naprej tesno sodelovalo v čim več programih EU, zlasti v programih Erasmus+ in Obzorje Evropa;

50.

opozarja, da imajo agencije EU pri izvajanju ciljev politike EU izjemno pomembno nalogo, in znova poudarja, kako pomembno je, da imajo ti organi na voljo dovolj sredstev, ki jim omogočajo zanesljivo načrtovanje, pa tudi osebja, da lahko učinkovito izvajajo svoje naloge, obenem pa zavrača vsakršno neutemeljeno in samovoljno zmanjševanje sredstev v realni vrednosti; poudarja ključno vlogo Evropske agencije za okolje pri ozaveščanju o podnebnih spremembah, Evropskega organa za delo pri spodbujanju mobilnosti delovne sile ter Evropskega azilnega podpornega urada in Agencije za temeljne pravice pri zagotavljanju podpore prosilcem za azil, ki iščejo zaščito v Evropi;

51.

hkrati poudarja, da se je treba odločno boriti proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju, prav tako pa podpirati agencije EU na področju pravosodja in notranjih zadev, ki zagotavljajo pomoč državam članicam na zunanjih mejah, na primer Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex); je seznanjen z vlogo agencije Frontex v sedanji migracijski krizi, ki se odvija na zunanjih mejah EU s Turčijo; poziva, naj se v proračunu za leto 2021 zagotovijo ustrezna sredstva za upravljanje meja;

52.

ugotavlja, da se agencijam, ki delujejo na področju varnosti, kazenskega pregona in sodelovanja na področju kazenskega pravosodja, dodeljuje vse več nalog; poziva, naj se povečajo finančna sredstva in število delovnih mest za te agencije, predvsem za Agencijo Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust), Evropski policijski urad (Europol), Evropsko policijsko akademijo (CEPOL), Agencijo Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) in Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, prav tako pa naj se zagotovijo tudi ustrezna sredstva in kadrovski viri za tiste, ki bodo delovale na področju pranja denarja in financiranja terorizma;

53.

je zaskrbljen, ker Evropskemu javnemu tožilstvu (EPPO) v proračunskem postopku za leto 2020 ni bilo dodeljenih dovolj sredstev in kadrovskih virov, zato poziva Komisijo, naj za leto 2021 poveča število uslužbencev in sredstva za ta institucionalni organ in zaščiti njegovo proračunsko avtonomijo; poudarja, da se z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva ne sme poslabšati zmožnost ustreznega delovanja Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF);

54.

zaradi nedavnega izbruha COVID-19 v Evropi in potrebe po hitrem, usklajenem in doslednem odzivu EU odločno poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezna in potrebna sredstva za agencije EU, ki s svojimi dejavnostmi podpirajo Komisijo in države članice pri prizadevanjih za zajezitev pandemije, zlasti za Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in Evropsko agencijo za zdravila (EMA); vztraja, da Komisija in Svet ne bi smela zmanjševati sredstev za Evropsko agencijo za kemikalije (ECHA) in Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA);

55.

poudarja, da je treba občutno okrepiti Evropsko agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), pri tem pa upoštevati dodatne naloge, ki jih je dobila na podlagi nedavno sprejete zakonodaje, vključno s svežnjem za čisto energijo; poleg tega opozarja na potrebo po dodatnih sredstvih za urad BEREC, da bo lahko opravljal naloge iz uredbe BEREC in Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah;

56.

opozarja, da brez podpore posebne javne službe Unije in zadostnih sredstev ni mogoče izvajati nobene politike Unije, ne glede na to, ali gre za odziv na krizo zaradi COVID-19 ali izvajanje evropskega zelenega dogovora;

57.

meni, da bi bilo treba v sedanjih političnih in gospodarskih razmerah ustrezno podpreti konferenco o prihodnosti Evrope, tudi s proračunskega vidika, in da bi bilo treba Komisiji, ki je med institucijami, ki sodelujejo pri tem projektu, zagotoviti ustrezna sredstva, da bo konferenca uspešna;

58.

poziva Komisijo, naj bo za zgled ter poskrbi za izjemno kakovostna in družbeno odgovorna javna naročila, ki bodo oddana podjetjem, ki spoštujejo okoljske in temeljne delovne standarde, in za uporabo izboljšanih in strožjih meril za preprečevanje nasprotij interesov;

59.

poziva k oceni vidika spola v prejšnjem proračunskem obdobju in vključevanju vidika spola v proračun EU za leto 2021; zato pričakuje, da bo Komisija v svoj predlog proračuna vključila prilogo, v kateri bodo zbrane po spolu razvrščene informacije o ciljih, vhodnih in izhodnih podatkih ter rezultatih, in da bo predstavila zaveze za financiranje enakosti spolov in s tem povezanih ukrepov sledenja;

Zadostna in realistična raven plačil

60.

je odločen preprečiti novo plačilno krizo, zlasti v okviru pandemije COVID-19; ponavlja, da je treba pri skupni zgornji meji za plačila upoštevati doslej največji obseg neporavnanih obveznosti do konca leta 2020, ki jih je treba poravnati v naslednjem večletnem finančnem okviru; ugotavlja tudi, da se bodo sredstva za plačila v letu 2021 osredotočala predvsem na zaključitev programov iz obdobja 2014–2020; vztraja pa, da to ne bi smelo ovirati začetka izvajanja novih programov;

61.

zato v skladu z ukrepi iz leta 2020 vztraja, da je treba v okviru odziva na pandemijo COVID-19 še naprej zagotavljati visoko raven likvidnosti v državah članicah;

62.

poudarja, da bi sodelovanje med državami članicami na področju obdavčitve v nacionalne proračune vrnilo precej več kot pa zmanjševanje odhodkov v letnih proračunih EU;

63.

poziva Komisijo, naj poskrbi, da stranke, za katere veljajo omejevalni ukrepi EU (vključno z izvajalci ali podizvajalci, udeleženci delavnic in/ali tečajev usposabljanja ter prejemniki finančne podpore tretjim osebam), ne bodo prejemale sredstev EU;

64.

je prepričan, da je treba vsem pravnim osebam, v katerih lasti so pravni subjekti, ki prejemajo sredstva iz proračuna EU, prepovedati prejemanje vsakršnih sredstev iz sedanjega in prihodnjih evropskih proračunov v skladu s pravili iz uredbe o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, vključno z neposrednimi plačili za kmetijstvo in morebitnimi izplačili, odhodki, jamstvi ali drugimi koristmi, ki jih ta uredba obravnava, če povzročajo očitno nasprotje interesov, kakor je opredeljeno v členu 61 finančne uredbe (EU, Euratom) 2018/1046;

65.

ponavlja stališče, ki ga zagovarja že vrsto let, da bi bilo treba nove politične prednostne naloge in prihodnje izzive za EU financirati z novimi proračunskimi sredstvi, ne pa z zmanjševanjem sredstev za obstoječe programe; meni, da bi moralo to načelo veljati tudi za spremembe proračuna;

66.

ugotavlja, da bo v proračunu 2021, ki se bo izvajal v prvem letu naslednjega večletnega finančnega okvira, če bo sklenjen dogovor o njem, prvič uporabljena nova proračunska nomenklatura; poziva Komisijo, naj v priprave ustrezno vključi proračunski organ; meni, da bi morala biti nova nomenklatura po eni strani bolje usklajena s političnimi prednostnimi nalogami, po drugi strani pa dovolj podrobna, da bo lahko proračunski organ učinkovito sprejemal odločitve, Parlament pa opravljal demokratični nadzor in preglede;

67.

ugotavlja, da bo Parlament kot veja proračunskega organa, ki jo neposredno izvolijo državljani, izpolnil svojo politično vlogo in pripravil predloge za pilotne projekte in pripravljalne ukrepe, v katerih bo izrazil svojo politično vizijo za prihodnost; se glede tega zavezuje, da bo predlagal sveženj pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, pripravljenih v tesnem sodelovanju z vsemi svojimi odbori, da bi se tako poiskalo pravšnje ravnovesje med politično voljo in tehnično izvedljivostjo po oceni Komisije;

o o

68.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču.

(1) https://www.ipcc.ch/sr15/

(2) UL L 193, 30.7.2018, str. 1.

(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.

(4) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(5) UL L 168, 7.6.2014, str. 105.

(6) UL L 57, 27.2.2020, str. 1.

(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0449.

(8) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0032.

(9) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0054.