This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52020AR5356
Opinion of the European Committee of the Regions on the Digital Services Act and the Digital Markets Act
Mnenje Evropskega odbora regij – Akt o digitalnih storitvah in akt o digitalnih trgih
Mnenje Evropskega odbora regij – Akt o digitalnih storitvah in akt o digitalnih trgih
COR 2020/05356
UL C 440, 29.10.2021, p. 67–98
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
|
29.10.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 440/67 |
Mnenje Evropskega odbora regij – Akt o digitalnih storitvah in akt o digitalnih trgih
(2021/C 440/13)
|
I. PREDLOGI SPREMEMB
Predlog spremembe 1
COM(2020) 825 final – del 1
Uvodna izjava 5
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Ta uredba bi se morala uporabljati za ponudnike nekaterih storitev informacijske družbe, kot so opredeljene v Direktivi (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta26, torej katerih koli storitev, ki se običajno opravljajo odplačno, na daljavo, elektronsko in na posamezno zahtevo prejemnika storitev. Natančneje, ta uredba bi se morala uporabljati za ponudnike posredniških storitev, zlasti tistih, ki vključujejo storitve, znane kot „izključni prenos“, „predpomnjenje“ in „gostovanje“, saj se je z eksponentno rastjo uporabe navedenih storitev, večinoma za vsakovrstne zakonite in družbeno koristne namene, povečala tudi njihova vloga pri posredovanju in širjenju nezakonitih ali drugače škodljivih informacij in dejavnosti. |
Ta uredba bi se morala uporabljati za ponudnike nekaterih storitev informacijske družbe, kot so opredeljene v Direktivi (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta26, torej katerih koli storitev, ki se običajno opravljajo odplačno, na daljavo, elektronsko in na posamezno zahtevo prejemnika storitev. Natančneje, ta uredba bi se morala uporabljati za ponudnike posredniških storitev, zlasti tistih, ki vključujejo storitve, znane kot „izključni prenos“, „predpomnjenje“ in „gostovanje“, pa tudi iskalnike, saj se je z eksponentno rastjo uporabe navedenih storitev, večinoma za vsakovrstne zakonite in družbeno koristne namene, povečala tudi njihova vloga pri posredovanju in širjenju nezakonitih ali drugače škodljivih informacij in dejavnosti. |
Predlog spremembe 2
COM(2020) 825 final – del 1
Uvodna izjava 8
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Domneva se, da taka pomembna povezava z Unijo obstaja, če ima ponudnik storitev v Uniji sedež, če ga nima, pa na podlagi pomembnega števila uporabnikov v eni ali več državah članicah ali na podlagi ciljnega usmerjanja dejavnosti v eno ali več držav članic. Ciljno usmerjanje dejavnosti v eno ali več držav članic je mogoče ugotoviti na podlagi vseh zadevnih okoliščin, vključno z dejavniki, kot so uporaba jezika ali denarne valute, ki se v taki državi članici na splošno uporablja, ali možnost naročanja produktov ali storitev ali uporaba nacionalne vrhnje domene. O ciljnem usmerjanju dejavnosti v posamezno državo članico je mogoče sklepati tudi iz razpoložljivosti aplikacije v zadevni nacionalni trgovini za aplikacije, iz lokalnega oglaševanja ali oglaševanja v jeziku, ki se uporablja v navedeni državi članici , ali iz vzdrževanja odnosov s strankami, na primer z zagotavljanjem storitev za pomoč strankam v jeziku, ki se na splošno uporablja v navedeni državi članici . O pomembni povezavi je mogoče sklepati tudi, kadar ponudnik storitev svoje dejavnosti usmeri v eno ali več držav članic, kot je opredeljeno v členu 17(1)(c) Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta. Po drugi strani zgolj tehnična dostopnost spletnega mesta iz Unije sama po sebi ne zadošča za ugotovitev pomembne povezave z Unijo. |
Domneva se, da taka pomembna povezava z Unijo obstaja, če ima ponudnik storitev v Uniji sedež, če ga nima, pa na podlagi pomembnega števila uporabnikov v eni ali več državah članicah ali na podlagi ciljnega usmerjanja dejavnosti v eno ali več držav članic. Ciljno usmerjanje dejavnosti v eno ali več držav članic je mogoče ugotoviti na podlagi vseh zadevnih okoliščin, vključno z dejavniki, kot so uporaba jezika ali denarne valute, ki se v taki državi članici uradno uporablja, ali možnost naročanja produktov ali storitev ali uporaba nacionalne vrhnje domene. O ciljnem usmerjanju dejavnosti v posamezno državo članico je mogoče sklepati tudi iz razpoložljivosti aplikacije v zadevni nacionalni trgovini za aplikacije, iz lokalnega oglaševanja ali oglaševanja v katerem koli uradnem jeziku ali jeziku , ki se na splošno uporablja na območju navedene države članice , ali iz vzdrževanja odnosov s strankami, na primer z zagotavljanjem storitev za pomoč strankam v katerem koli uradnem jeziku ali jeziku , ki se na splošno uporablja na območju navedene države članice . O pomembni povezavi je mogoče sklepati tudi, kadar ponudnik storitev svoje dejavnosti usmeri v eno ali več držav članic, kot je opredeljeno v členu 17(1)(c) Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta. Po drugi strani zgolj tehnična dostopnost spletnega mesta iz Unije sama po sebi ne zadošča za ugotovitev pomembne povezave z Unijo. |
Obrazložitev
Namen amandmaja je odpraviti dvoumnost in izboljšati objektivnost besedila uredbe s sklicevanjem na uradni značaj valut in jezikov; poleg tega bi bilo treba pri jezikih upoštevati tako uradne jezike kot tiste, ki se na splošno uporabljajo na območju države članice.
Predlog spremembe 3
COM(2020) 825 final – del 1
Uvodna izjava 12
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Da se izpolni cilj zagotavljanja varnega, predvidljivega in zaupanja vrednega spletnega okolja, bi bilo treba za namene te uredbe pojem „nezakonita vsebina“ opredeliti široko ter vključiti tudi informacije, ki se nanašajo na nezakonito vsebino, proizvode, storitve in dejavnosti. Ta pojem bi bilo treba zlasti razumeti tako, da se nanaša na informacije (ne glede na njihovo obliko), ki so na podlagi prava, ki se uporablja, same po sebi nezakonite, na primer nezakonit sovražni govor ali teroristična vsebina in nezakonita diskriminatorna vsebina, ali ki se nanašajo na nezakonite dejavnosti, na primer izmenjava fotografij, ki prikazujejo spolno zlorabo otrok, nezakonita izmenjava zasebnih fotografij brez privolitve, spletno zalezovanje, prodaja neskladnih ali ponarejenih proizvodov, neodobrena uporaba gradiva, zaščitenega z avtorskimi pravicami, ali dejavnosti, ki vključujejo kršitve prava varstva potrošnikov. V tem smislu ni pomembno, ali nezakonitost informacij ali dejavnosti izhaja iz prava Unije ali iz nacionalnega prava, ki je skladno s pravom Unije, prav tako ni pomembna podrobna narava ali področje zadevnega prava. |
Da se izpolni cilj zagotavljanja varnega, predvidljivega in zaupanja vrednega spletnega okolja, bi bilo treba za namene te uredbe pojem „nezakonita vsebina“ opredeliti široko ter vključiti tudi informacije, ki se nanašajo na nezakonito vsebino, proizvode, storitve in dejavnosti. Ta pojem bi bilo treba zlasti razumeti tako, da se nanaša na informacije (ne glede na njihovo obliko), ki so na podlagi prava, ki se uporablja, same po sebi nezakonite, na primer nezakonit sovražni govor ali teroristična vsebina in nezakonita diskriminatorna vsebina, ali ki se nanašajo na nezakonite dejavnosti, na primer zagotavljanje nezakonitih storitev, kot so nastanitvene storitve na platformah za kratkoročni najem, ki niso v skladu z evropskim in nacionalnim pravom (vključno z regionalno in lokalno zakonodajo), izmenjava fotografij, ki prikazujejo spolno zlorabo otrok, nezakonita izmenjava zasebnih fotografij brez privolitve, spletno zalezovanje, prodaja neskladnih ali ponarejenih proizvodov, prodaja proizvodov in zagotavljanje storitev, ki niso v skladu s pravom varstva potrošnikov, neodobrena uporaba gradiva, zaščitenega z avtorskimi pravicami, ali dejavnosti, ki vključujejo kršitve prava varstva potrošnikov , ali zagotavljanje storitev, ki bi lahko močno ogrozile telesni, duševni ali moralni razvoj mladoletnikov in vključujejo kršitve zakonodaje o avdiovizualnih medijih . V tem smislu ni pomembno, ali nezakonitost informacij ali dejavnosti izhaja iz prava Unije ali iz nacionalnega prava, ki je skladno s pravom Unije, prav tako ni pomembna podrobna narava ali področje zadevnega prava. |
Obrazložitev
Natančneje je treba obravnavati nezakonite storitve, ki niso v skladu s pravom Unije ali nacionalnim, regionalnim ali lokalnim pravom.
Predlog spremembe 4
COM(2020) 825 final – del 1
Nova uvodna izjava za uvodno izjavo 12
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
|
Preskok na tehnološke rešitve, ki temeljijo na digitalni infrastrukturi, med pandemijo COVID-19 je še povečal razkorak v informacijski asimetriji med vratarji ter poslovnimi in končnimi uporabniki. Pri pripravljenosti na prihodnje krize bi bilo treba upoštevati spoznanja, pridobljena s takšno odvisnostjo od digitalne infrastrukture in tehnoloških rešitev. V Evropi bi bilo treba priznati digitalno odpornost, jo krepiti in si usklajeno prizadevati za njeno uresničevanje. |
Obrazložitev
Digitalno odpornost bi bilo treba močneje priznati kot temeljno vrednoto. Za to bi se lahko zavzemale lokalne in regionalne oblasti. Amandma se nanaša na omembo pandemije COVID-19 in dodaja pojasnitev v zvezi s pripravljenostjo na krize.
Predlog spremembe 5
COM(2020) 825 final – del 1
Uvodna izjava 13
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
V zvezi s posebnimi značilnostmi zadevnih storitev in glede na dejstvo, da morajo njihovi ponudniki zato prevzeti nekatere specifične obveznosti, je treba v širši kategoriji ponudnikov storitev gostovanja, kot je opredeljeno v tej uredbi, razlikovati podkategorijo spletnih platform. Spletne platforme, kot so družbena omrežja ali spletne tržnice, bi morale biti opredeljene kot ponudniki storitev gostovanja, ki na zahtevo prejemnikov storitev shranjujejo njihove informacije in ki take informacije na zahtevo prejemnikov tudi razširjajo v javnosti. Da pa bi se preprečila uvedba preširokih obveznosti, se ponudniki storitev gostovanja ne bi smeli šteti za spletne platforme, če je razširjanje v javnost le manjša in povsem pomožna funkcija druge storitve ter je iz objektivnih tehničnih razlogov ni mogoče uporabljati brez navedene druge, primarne storitve, njena vključitev v storitev pa ni namenjena izogibanju uporabi pravil iz te uredbe, ki se uporabljajo za spletne platforme. Oddelek s komentarji uporabnikov v spletnem časopisu je na primer taka funkcija, pri kateri je jasno, da gre za pomožno funkcijo glavne storitve, ki je objava novic v okviru uredniške odgovornosti založnika. |
V zvezi s posebnimi značilnostmi zadevnih storitev in glede na dejstvo, da morajo njihovi ponudniki zato prevzeti nekatere specifične obveznosti, je treba v širši kategoriji ponudnikov storitev gostovanja, kot je opredeljeno v tej uredbi, razlikovati podkategorijo spletnih platform. Spletne platforme, kot so družbena omrežja , platforme za izmenjavo vsebin ali spletne tržnice, bi morale biti opredeljene kot ponudniki storitev gostovanja, ki na zahtevo prejemnikov storitev shranjujejo njihove informacije in ki take informacije na zahtevo prejemnikov tudi razširjajo v javnosti. Da pa bi se preprečila uvedba preširokih obveznosti, se ponudniki storitev gostovanja ne bi smeli šteti za spletne platforme, če je razširjanje v javnost le manjša in povsem pomožna funkcija druge storitve ter je iz objektivnih tehničnih razlogov ni mogoče uporabljati brez navedene druge, primarne storitve, njena vključitev v storitev pa ni namenjena izogibanju uporabi pravil iz te uredbe, ki se uporabljajo za spletne platforme. Oddelek s komentarji uporabnikov v spletnem časopisu je na primer taka funkcija, pri kateri je jasno, da gre za pomožno funkcijo glavne storitve, ki je objava novic v okviru uredniške odgovornosti založnika. |
Predlog spremembe 6
COM(2020) 825 final – del 1
Nova uvodna izjava za uvodno izjavo 13
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
|
Države članice lahko na ustreznih ravneh upravljanja in po potrebi odvisno od porazdelitve zakonodajnih pristojnosti zaprosijo ponudnike posredniških storitev za pošiljanje informacij. Pravica, da pravosodni ali upravni organi zahtevajo informacije, kot je določeno v členu 9 te uredbe, je združljiva z Uredbo (EU) 2016/679. |
Predlog spremembe 7
COM(2020) 825 final – del 1
Nova uvodna izjava za uvodno izjavo 38
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
|
Ker je cilj te uredbe zagotoviti varno, predvidljivo in zaupanja vredno spletno okolje, se uporablja temeljno načelo „kar je nezakonito zunaj spleta, je nezakonito tudi na spletu“. |
Obrazložitev
„Kar je nezakonito zunaj spleta, je nezakonito tudi na spletu,“ je ključno načelo za zakonsko ureditev spletnih storitev, zato bi ga bilo treba v predlogu izrecno navesti.
Predlog spremembe 8
COM(2020) 825 final – del 1
Uvodna izjava 50
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Da se zagotovi učinkovita in ustrezna uporaba navedene obveznosti in da se ne naloži nesorazmerno breme, bi si morale spletne platforme, na katere se nanaša, razumno prizadevati za preverjanje zanesljivosti informacij, ki jih zagotavljajo zadevni trgovci, zlasti z uporabo prosto dostopnih uradnih spletnih podatkovnih zbirk in spletnih vmesnikov, kot so nacionalni poslovni registri in sistem izmenjave podatkov o DDV45, ali tako da od zadevnih trgovcev zahtevajo predložitev zaupanja vrednih dokazil, kot so kopije osebnih dokumentov, overjeni bančni izpiski, potrdila družb in izpiski iz poslovnega registra. Uporabijo lahko tudi druge vire, ki so na voljo prek oddaljenega odstopa in ki zagotavljajo podobno stopnjo zanesljivosti za zagotavljanje izpolnjevanja te obveznosti. Vendar pa spletne platforme, na katere se nanaša, ne bi smele izvajati čezmernih ali dragih spletnih dejavnosti iskanja dejstev ali izvajati takojšnjih preverjanj. Prav tako se ne bi smelo razumeti, da take spletne platforme, ki so si razumno prizadevale, kot zahteva ta uredba, zagotavljajo zanesljivost informacij do potrošnikov ali drugih zainteresiranih strani. Take spletne platforme bi morale tudi oblikovati in organizirati svoje spletne vmesnike tako, da trgovcem omogočajo zagotavljanje skladnosti z obveznostmi, ki jih imajo na podlagi prava Unije, zlasti zahtev iz členov 6 in 8 Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta46, člena 7 Direktive 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta 47 ter člena 3 Direktive 98/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta48. |
Da se zagotovi učinkovita in ustrezna uporaba navedene obveznosti in da se ne naloži nesorazmerno breme, bi si morale spletne platforme, na katere se nanaša, razumno prizadevati za preverjanje zanesljivosti informacij, ki jih zagotavljajo zadevni trgovci, zlasti z uporabo prosto dostopnih uradnih spletnih podatkovnih zbirk in spletnih vmesnikov, kot so nacionalni poslovni registri in sistem izmenjave podatkov o DDV45, ali tako da od zadevnih trgovcev zahtevajo predložitev zaupanja vrednih dokazil, kot so kopije osebnih dokumentov, overjeni bančni izpiski, potrdila družb in izpiski iz poslovnega registra. Uporabijo lahko tudi druge vire, ki so na voljo prek oddaljenega odstopa in ki zagotavljajo podobno stopnjo zanesljivosti za zagotavljanje izpolnjevanja te obveznosti. Take spletne platforme bi morale tudi oblikovati in organizirati svoje spletne vmesnike tako, da trgovcem omogočajo zagotavljanje skladnosti z obveznostmi, ki jih imajo na podlagi prava Unije, zlasti zahtev iz členov 6 in 8 Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta46, člena 7 Direktive 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta 47 ter člena 3 Direktive 98/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta48. |
Obrazložitev
Pojem „čezmernih ali dragih spletnih dejavnosti iskanja dejstev“ je preveč nejasen za pravno zavezujoče besedilo. Prav tako ne bi smeli predlagati, da bi bilo treba spletnim platformam prihraniti vsa možna prizadevanja za preverjanje zanesljivosti informacij, ki jih zagotovijo trgovci.
Predlog spremembe 9
COM(2020) 825 final – del 1
Uvodna izjava 72
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Načeloma bi morale države članice prevzeti nalogo zagotavljanja ustreznega nadzora in izvrševanja obveznosti iz te uredbe. V ta namen bi morale imenovati vsaj en organ, ki bi bil zadolžen za uporabo in izvrševanje te uredbe. Vendar pa bi morale države članice imeti možnost, da pooblastijo več kot en pristojni organ za opravljanje specifičnih nadzornih ali izvršilnih nalog in pristojnosti v zvezi z uporabo te uredbe, na primer na posameznih področjih, kot so regulatorji elektronskih komunikacij, regulatorji medijev ali organi za varstvo potrošnikov, odvisno od ustavne, organizacijske in upravne strukture v posamezni državi članici. |
Načeloma bi morale države članice prevzeti nalogo zagotavljanja ustreznega nadzora in izvrševanja obveznosti iz te uredbe. V ta namen bi morale imenovati vsaj en organ, ki bi bil zadolžen za uporabo in izvrševanje te uredbe. Vendar pa bi morale države članice imeti možnost, da pooblastijo več kot en pristojni organ za opravljanje specifičnih nadzornih ali izvršilnih nalog in pristojnosti v zvezi z uporabo te uredbe, na primer na posameznih področjih, kot so regulatorji elektronskih komunikacij, regulatorji medijev ali organi za varstvo potrošnikov, odvisno od ustavne, organizacijske in upravne strukture v posamezni državi članici. Države članice bi morale za opravljanje nadzornih in izvršilnih nalog pooblastiti lokalne in regionalne oblasti, če bi menile, da je to primerno, in jim za to nameniti ustrezna sredstva. |
Obrazložitev
Vključiti bi bilo treba lokalne in regionalne oblasti ter jih redno obveščati o izvrševanju in nadzoru.
Zagotoviti bi bilo treba tudi ustrezna sredstva za izvajanje teh dejavnosti.
Predlog spremembe 10
COM(2020) 825 final – del 1
Uvodna izjava 76
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Ob odsotnosti splošne zahteve, da ponudniki posredniških storitev zagotovijo fizično prisotnost na ozemlju ene od držav članic, je treba jasno določiti, katera država članica je pristojna za navedene ponudnike glede pravil iz poglavij III in IV, ki jih izvršujejo pristojni nacionalni organi. Ponudnik bi moral spadati pod pristojnost države članice, v kateri ima glavni sedež, torej, v kateri ima sedež ali statutarni sedež, na katerem se izvajajo glavne finančne funkcije in operativni nadzor. Za ponudnike, ki nimajo sedeža v Uniji, vendar v Uniji ponujajo storitve in zato spadajo na področje uporabe te uredbe, je pristojna država članica, v kateri je tak ponudnik imenoval svojega pravnega zastopnika ob upoštevanju funkcije pravnega zastopnika iz te uredbe. Za učinkovito uporabo te uredbe bi morale biti vse države članice pristojne za ponudnike, ki ne imenujejo pravnega zastopnika, če se upošteva načelo ne bis in idem. Zato bi morala vsaka država članica, ki izvršuje pristojnost nad takimi ponudniki, brez nepotrebnega odlašanja obvestiti vse druge države članice o ukrepih, ki jih je sprejela pri izvrševanju take pristojnosti. |
Ob odsotnosti splošne zahteve, da ponudniki posredniških storitev zagotovijo fizično prisotnost na ozemlju ene od držav članic, je treba jasno določiti, katera država članica je pristojna za navedene ponudnike glede pravil iz poglavij III in IV, ki jih izvršujejo pristojni nacionalni organi. Ponudnik bi moral spadati pod pristojnost države članice, v kateri ima glavni sedež, torej, v kateri ima sedež ali statutarni sedež, na katerem se izvajajo glavne finančne funkcije in operativni nadzor. Za ponudnike, ki nimajo sedeža v Uniji, vendar v Uniji ponujajo storitve in zato spadajo na področje uporabe te uredbe, je pristojna država članica, v kateri je tak ponudnik imenoval svojega pravnega zastopnika ob upoštevanju funkcije pravnega zastopnika iz te uredbe. Za učinkovito uporabo te uredbe bi morale biti vse države članice pristojne za ponudnike, ki ne imenujejo pravnega zastopnika, če se upošteva načelo ne bis in idem. Zato bi morala vsaka država članica, ki izvršuje pristojnost nad takimi ponudniki, brez nepotrebnega odlašanja obvestiti vse druge države članice ter po potrebi lokalne in regionalne oblasti o ukrepih, ki jih je sprejela pri izvrševanju take pristojnosti. |
Obrazložitev
Lokalne in regionalne oblasti bi morale biti obveščene o ukrepih, ki zadevajo storitve, ponujene na njihovem ozemlju.
Predlog spremembe 11
COM(2020) 825 final – del 1
Uvodna izjava 88
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Za zagotovitev dosledne uporabe te uredbe je treba vzpostaviti neodvisno svetovalno skupino na ravni Unije, ki bi bila v podporo Komisiji in bi ji pomagala pri usklajevanju ukrepov koordinatorjev digitalnih storitev. Navedeni Evropski odbor za digitalne storitve bi morali sestavljati koordinatorji digitalnih storitev brez poseganja v možnost, da na svoja srečanja povabijo ali imenujejo začasne delegate iz drugih pristojnih organov, ki so jim zaupane posebne naloge na podlagi te uredbe, če je to potrebno na podlagi nacionalne dodelitve nalog in pristojnosti. Če je več sodelujočih iz posamezne države članice, bi morale biti glasovalne pravice omejene na enega predstavnika na državo članico. |
Za zagotovitev dosledne uporabe te uredbe je treba vzpostaviti neodvisno svetovalno skupino na ravni Unije, ki bi bila v podporo Komisiji in bi ji pomagala pri usklajevanju ukrepov koordinatorjev digitalnih storitev. Navedeni Evropski odbor za digitalne storitve bi morali sestavljati koordinatorji digitalnih storitev brez poseganja v možnost, da na svoja srečanja povabijo ali imenujejo začasne delegate iz drugih pristojnih organov, ki so jim zaupane posebne naloge na podlagi te uredbe, če je to potrebno na podlagi nacionalne dodelitve nalog in pristojnosti. Če je več sodelujočih iz posamezne države članice, bi morale biti glasovalne pravice omejene na enega predstavnika na državo članico. Evropski odbor za digitalne storitve bi morale sestavljati usposobljene osebe za te naloge ob uravnoteženi zastopanosti spolov. |
Predlog spremembe 12
COM(2020) 825 final – del 1
Člen 2(r)(novo)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
|
„nujni razlogi v javnem interesu“ pomeni zlasti tiste nujne razloge v javnem interesu, ki jih kot takšne priznava sodna praksa Sodišča, vključno z naslednjimi razlogi: javna politika, javna varnost, javna zaščita, javno zdravje, ohranjanje finančnega ravnovesja sistemov socialne varnosti, varstvo potrošnikov, prejemnikov storitev in delavcev, varstvo mladih, zagotavljanje poštenih poslovnih transakcij, boj proti goljufijam, varstvo okolja in mestnega okolja, zdravje živali, intelektualna lastnina, ohranjanje zgodovinske, kulturne in umetnostne dediščine, uresničevanje ciljev socialne in kulturne politike, stanovanja, spodbujanje kulture, raziskav in znanosti, zagotavljanje pluralnosti medijev ter enakost spolov; |
Obrazložitev
Opredeliti je treba nujne razloge v javnem interesu, ki bi morali biti sestavni del te uredbe. Med temi razlogi bi morali biti enakost spolov in drugi elementi.
Predlog spremembe 13
COM(2020) 825 final – del 1
Člen 2(s) (novo)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
|
„pristojni organ“ pomeni pristojne organe na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, imenovane v skladu z ustrezno zakonodajo na nacionalni ravni, ki so pristojni za izvrševanje te uredbe in zaščito zakonitih interesov, vključno z bojem proti nezakonitim spletnim vsebinam. Država članica lahko imenuje tudi več pristojnih organov. |
Obrazložitev
Pojem „pristojnega organa“ bi bilo treba vključiti med opredelitve v členu 2, saj so v členu 38(1) določene le pristojnosti koordinatorjev digitalnih storitev.
Predlog spremembe 14
COM(2020) 825 final – del 1
Člen 5(1)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
Kadar se zagotavlja storitev informacijske družbe, ki vključuje shranjevanje informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, ponudnik storitve ni odgovoren za informacije, shranjene na zahtevo prejemnika storitve, če tak ponudnik: |
Kadar se zagotavlja storitev informacijske družbe, ki vključuje shranjevanje informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, ponudnik storitve ni odgovoren za informacije, shranjene na zahtevo prejemnika storitve, če tak ponudnik: |
||||
|
|
||||
|
|
Obrazložitev
Roke je treba opredeliti in ne smejo ostati nedorečeni. Predlagani roki so podobni tistim iz več nacionalnih zakonodaj. Nemški zakon o izboljšanju kazenskega pregona na družbenih omrežjih celo določa le 24 ur za očitno nezakonito vsebino.
Predlog spremembe 15
COM(2020) 825 final – del 1
Člen 8(1)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Ponudniki posredniških storitev ob prejetju odločbe, da morajo ukrepati zoper specifično nezakonito vsebino, ki jo izda ustrezni nacionalni pravosodni ali upravni organ na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, ki se uporablja, v skladu s pravom Unije brez nepotrebnega odlašanja obvestijo organ, ki je odločbo izdal, o ukrepanju na podlagi odločbe ter navedejo sprejete ukrepe in trenutek, ko so bili sprejeti. |
Ponudniki posredniških storitev ob prejetju odločbe, da morajo ukrepati zoper specifično nezakonito vsebino, ki jo izda ustrezni nacionalni pravosodni ali upravni organ na podlagi prava Unije ali nacionalnega , regionalnega ali lokalnega prava, ki se uporablja, ter po potrebi odvisno od porazdelitve zakonodajnih pristojnosti, v skladu s pravom Unije brez nepotrebnega odlašanja obvestijo organ, ki je odločbo izdal, o ukrepanju na podlagi odločbe ter navedejo sprejete ukrepe in trenutek, ko so bili sprejeti. |
Obrazložitev
Z amandmajem se natančneje določi izraz „veljavno pravo“.
Predlog spremembe 16
COM(2020) 825 final – del 1
Člen 8(2)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||||||
|
Države članice zagotovijo, da odločbe iz odstavka 1 izpolnjujejo naslednje pogoje: |
Države članice zagotovijo, da odločbe iz odstavka 1 izpolnjujejo naslednje pogoje: |
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
Obrazložitev
Sedanji predlog daje ponudniku storitev nesprejemljivo možnost umika, in sicer zgolj z izbiro poslovno neobičajnega jezika, in predstavlja nerazumno oviro za pristojni organ. Z amandmajem se to tveganje odpravi, saj se izbira jezika omeji na vsaj enega od treh uradnih delovnih jezikov.
Predlog spremembe 17
COM(2020) 825 final – del 1
Člen 9
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||||||
|
1. Ponudnik posredniških storitev na podlagi prejete odločbe o predložitvi specifične informacije o enem ali več specifičnih posameznih prejemnikih storitve, ki jo izda zadevni nacionalni pravosodni ali upravni organ na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, ki se uporablja, v skladu s pravom Unije brez nepotrebnega odlašanja obvesti organ, ki je odločbo izdal, da jo je prejel, in navede svoje ukrepe na podlagi odločbe. |
1. Ponudnik posredniških storitev na podlagi prejete odločbe o predložitvi specifične informacije o enem ali več specifičnih posameznih prejemnikih storitve, ki jo izda zadevni nacionalni pravosodni ali upravni organ na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, ki se uporablja, v skladu s pravom Unije brez nepotrebnega odlašanja obvesti organ, ki je odločbo izdal, da jo je prejel, in navede svoje ukrepe na podlagi odločbe. |
||||||||
|
2. Države članice zagotovijo, da odločbe iz odstavka 1 izpolnjujejo naslednje pogoje: |
2. Države članice zagotovijo, da odločbe iz odstavka 1 izpolnjujejo naslednje pogoje: |
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
3. Koordinator digitalnih storitev iz države članice, katere nacionalni pravosodni ali upravni organ je izdal odločbo, brez nepotrebnega odlašanja pošlje kopijo odločbe iz odstavka 1 vsem drugim koordinatorjem digitalnih storitev prek sistema, vzpostavljenega v skladu s členom 67. |
3. Koordinator digitalnih storitev iz države članice, katere nacionalni pravosodni ali upravni organ je izdal odločbo, brez nepotrebnega odlašanja pošlje kopijo odločbe iz odstavka 1 vsem drugim koordinatorjem digitalnih storitev prek sistema, vzpostavljenega v skladu s členom 67. |
||||||||
|
4. Pogoji in zahteve iz tega člena ne posegajo v zahteve iz nacionalnega prava o kazenskem postopku, ki so v skladu s pravom Unije. |
4. Pogoji in zahteve iz tega člena ne posegajo v zahteve iz nacionalnega prava o kazenskem postopku, ki so v skladu s pravom Unije. |
||||||||
|
|
5. Države članice lahko določijo, da morajo ponudniki posredniških storitev obvestiti pristojne nacionalne, regionalne ali lokalne organe o informacijah, ki jih predložijo prejemniki njihove storitve, ali da morajo pristojnim organom na zahtevo sporočiti informacije, na podlagi katerih je možno identificirati prejemnike njihove storitve, s katerimi so sklenili dogovor o shranjevanju. |
Obrazložitev
V aktu o digitalnih storitvah bi bilo treba pojasniti, da lahko države članice platformam naložijo obveznost obveščanja organov (nacionalnih, regionalnih, lokalnih), da je možno prejemnike identificirati, kadar je to upravičeno.
Predlog spremembe 18
COM(2020) 825 final
Člen 10(2)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Ponudniki posredniških storitev javno objavijo informacije, potrebne za preprosto identifikacijo enotnih kontaktnih točk in komunikacijo z njimi. |
Ponudniki posredniških storitev brez nepotrebnega odlašanja javno objavijo informacije, potrebne za preprosto identifikacijo enotnih kontaktnih točk in komunikacijo z njimi. |
Obrazložitev
Pojasnilo zaradi pravilnega izvrševanja.
Predlog spremembe 19
COM(2020) 825 final
Člen 12(1)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
1. Ponudniki posredniških storitev v pogojih poslovanja navedejo informacije o morebitnih omejitvah, ki jih uvedejo glede uporabe svojih storitev in se nanašajo na informacije, ki jih zagotovijo prejemniki storitve. Navedene informacije vključujejo informacije o morebitnih politikah, postopkih, ukrepih in orodjih, uporabljenih za moderiranje vsebin, vključno z algoritemskim odločanjem in človeškim pregledom. Predstavljene so v jasnem in nedvoumnem jeziku ter so na voljo javnosti v preprosto dostopni obliki. |
1. Ponudniki posredniških storitev v pogojih poslovanja navedejo informacije o morebitnih omejitvah, ki jih uvedejo glede uporabe svojih storitev in se nanašajo na informacije, ki jih zagotovijo prejemniki storitve. Navedene informacije vključujejo informacije o morebitnih politikah, postopkih, ukrepih in orodjih, uporabljenih za moderiranje vsebin, vključno z algoritemskim odločanjem in človeškim pregledom. Predstavljene so v jasnem in nedvoumnem jeziku ter so na voljo javnosti v preprosto dostopni obliki. To vključuje ukrepe za zagotovitev, da se lahko prejemnik storitve neovirano odjavi od posredniških storitev. V praksi odjava za prejemnika storitve ne sme biti zahtevnejša od prijave. |
Obrazložitev
Odjava z jedrne platforme bi morala biti enako preprosta kot prijava nanjo. Informacije o postopku odjave bi morale biti javnosti na voljo v preprosto dostopni obliki.
Predlog spremembe 20
COM(2020) 825 final – del 1
Člen 14(5)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Poleg tega navedenega posameznika ali subjekt brez nepotrebnega odlašanja obvesti o svoji odločitvi v zvezi z informacijo, na katero se nanaša prijava, in sporoči informacije o možnih pravnih sredstvih v zvezi z navedeno odločitvijo. |
Poleg tega navedenega posameznika ali subjekt brez nepotrebnega odlašanja in v vsakem primeru v petih delovnih dneh obvesti o svoji odločitvi v zvezi z informacijo, na katero se nanaša prijava, in sporoči informacije o možnih pravnih sredstvih v zvezi z navedeno odločitvijo. |
Obrazložitev
Za obvezni odziv na prijavo iz člena 14 je treba določiti jasen časovni okvir.
Predlog spremembe 21
COM(2020) 825 final – del 1
Člen 19(1)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Spletne platforme sprejmejo tehnične in organizacijske ukrepe, potrebne za zagotovitev, da se prijave, ki jih zaupanja vredni prijavitelji predložijo prek mehanizmov iz člena 14, obravnavajo, odločitve o njih pa sprejemajo prednostno in brez odlašanja. |
Spletne platforme sprejmejo tehnične in organizacijske ukrepe, potrebne za zagotovitev, da se prijave, ki jih zaupanja vredni prijavitelji predložijo prek mehanizmov iz člena 14, obravnavajo, odločitve o njih pa sprejemajo prednostno, brez odlašanja in v vsakem primeru v 48 urah . |
Obrazložitev
Kratek časovni okvir za obvezen odziv spletnih platform na prijavo iz člena 19 je bistven za zagotovitev visoke stopnje spoštovanja.
Predlog spremembe 22
COM(2020) 825 final – del 1
Člen 22
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||||||||||||||
|
1. Kadar spletna platforma potrošnikom dovoli , da s trgovci sklepajo pogodbe na daljavo, zagotovi, da lahko trgovci uporabljajo njene storitve za promoviranje sporočil ali ponujanje proizvodov ali storitev potrošnikom v Uniji le, če pred uporabo storitev pridobi naslednje informacije: |
1. Kadar spletna platforma dovoli sklepanje pogodb na daljavo s potrošniki , zagotovi, da lahko pravne in fizične osebe, ki ponujajo proizvode ali storitve na platformi, uporabljajo njene storitve za promoviranje sporočil ali ponujanje proizvodov ali storitev potrošnikom v Uniji le, če pred uporabo storitev pridobi naslednje informacije: |
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
|
2 . Spletna platforma si po pridobitvi navedenih informacij razumno prizadeva presoditi, ali so informacije iz točk (a) , (d) in ( e ) odstavka 1 zanesljive, pri čemer uporabi vsako prosto dostopno uradno spletno podatkovno zbirko ali spletni vmesnik, ki ga da na voljo država članica ali Unija, ali od trgovca zahteva predložitev dokazil iz zanesljivih virov. |
2. Kadar se ponudnik proizvodov ali storitev v skladu s pravom Unije šteje za trgovca in so izpolnjene obveznosti iz odstavka 1, spletna platforma zagotovi, da lahko trgovci uporabljajo njene storitve za promoviranje sporočil ali ponujanje proizvodov ali storitev potrošnikom v Uniji le, če pred uporabo storitev pridobi naslednje informacije: |
||||||||||||||||
|
|
|
||||||||||||||||
|
3 . Kadar spletna platforma ugotovi, da je katera koli informacija iz odstavka 1, ki jo je predložil zadevni trgovec , netočna ali nepopolna, od trgovca zahteva, naj nemudoma ali v roku, določenem v pravu Unije in nacionalnem pravu, popravi informacijo toliko, kolikor je potrebno za zagotovitev točnosti in popolnosti vseh informacij. Če trgovec ne popravi ali dopolni navedene informacije, spletna platforma začasno prekine zagotavljanje svoje storitve trgovcu , dokler ta ne izpolni zahteve. |
3 . Spletna platforma si po pridobitvi navedenih informacij po najboljših močeh prizadeva presoditi, ali so informacije iz točk (a) in ( b ) odstavka 1 ter točk (c) in (d) odstavka 2 zanesljive, pri čemer uporabi vsako prosto dostopno uradno spletno podatkovno zbirko ali spletni vmesnik, ki ga da na voljo država članica ali Unija, ali od prejemnika zahteva predložitev dokazil iz zanesljivih virov. |
||||||||||||||||
|
4 . Spletna platforma varno shrani informacije, pridobljene v skladu z odstavkoma 1 in 2, za celotno trajanje pogodbenega razmerja z zadevnim trgovcem . Nato informacije izbriše. |
4 . Kadar spletna platforma ugotovi, da je katera koli informacija iz odstavka 1 ali 2 , ki jo je prejela od prejemnika , netočna ali nepopolna, od prejemnika zahteva, naj nemudoma popravi informacijo toliko, kolikor je potrebno za zagotovitev točnosti in popolnosti vseh informacij. Če prejemnik ne popravi ali dopolni navedene informacije, spletna platforma začasno prekine zagotavljanje svoje storitve prejemniku , dokler ta ne izpolni zahteve. |
||||||||||||||||
|
5 . Brez poseganja v odstavek 2 platforma razkrije informacije tretjim osebam le, kadar se to zahteva v skladu s pravom, ki se uporablja, vključno z odločbami iz člena 9 in morebitnimi odločbami, ki jih pristojni organi držav članic ali Komisija izdajo zaradi opravljanja nalog na podlagi te uredbe. |
5 . Spletna platforma varno shrani informacije, pridobljene v skladu z odstavki 1, 2 in 3 , za celotno trajanje pogodbenega razmerja z zadevnim prejemnikom . Nato informacije izbriše. |
||||||||||||||||
|
6 . Spletna platforma da prejemnikom storitve na voljo informacije iz točk (a) , (d), (e) in (f) odstavka 1 na jasen, zlahka dostopen in razumljiv način. |
6 . Brez poseganja v odstavek 3 platforma razkrije informacije tretjim osebam le, kadar se to zahteva v skladu s pravom, ki se uporablja, vključno z odločbami iz člena 9 in morebitnimi odločbami, ki jih pristojni organi držav članic ali Komisija izdajo zaradi opravljanja nalog na podlagi te uredbe. |
||||||||||||||||
|
7 . Spletna platforma oblikuje in organizira svoj spletni vmesnik tako, da lahko trgovci izpolnijo svoje obveznosti v zvezi s predpogodbenimi informacijami in informacijami o varnosti proizvodov na podlagi prava Unije, ki se uporablja. |
7 . Spletna platforma da prejemnikom storitve na voljo informacije iz točk (a) in (b) odstavka 1 in točk (c), (d) in (e) odstavka 2 na jasen, zlahka dostopen in razumljiv način. |
||||||||||||||||
|
|
8 . Spletna platforma oblikuje in organizira svoj spletni vmesnik tako, da lahko prejemniki izpolnijo svoje obveznosti v zvezi s predpogodbenimi informacijami in informacijami o varnosti proizvodov na podlagi prava Unije, ki se uporablja. |
Obrazložitev
Precejšen del storitev ponujajo fizične osebe in ne poslovni subjekti, ki so opredeljeni s pojmom „trgovec“. Te fizične osebe običajno ne spoštujejo nacionalnih ali lokalnih predpisov o denimo kratkoročnem najemu in izvajajo neprijavljeno dejavnost brez upoštevanja področne zakonodaje.
Predlog spremembe 23
COM(2020) 825 final – del 1
Člen 25(2)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 69 za prilagoditev števila povprečnih mesečnih prejemnikov storitve v Uniji iz odstavka 1, kadar se število prebivalstva Unije poveča ali zmanjša za najmanj 5 % glede na število prebivalstva leta 2020, po prilagoditvi z delegiranim aktom pa na število prebivalstva v letu, v katerem je bil sprejet najnovejši delegirani akt. V tem primeru prilagodi število tako, da ustreza 10 % prebivalstva Unije v letu, v katerem sprejme delegirani akt, in ga zaokroži navzgor ali navzdol tako, da je število mogoče izraziti v milijonih. |
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 69 za prilagoditev števila povprečnih mesečnih prejemnikov storitve v Uniji iz odstavka 1, kadar se število prebivalstva Unije poveča ali zmanjša za najmanj 5 % glede na število prebivalstva leta 2020, po prilagoditvi z delegiranim aktom pa na število prebivalstva v letu, v katerem je bil sprejet najnovejši delegirani akt. V tem primeru prilagodi število tako, da ustreza 7 % prebivalstva Unije v letu, v katerem sprejme delegirani akt, in ga zaokroži navzgor ali navzdol tako, da je število mogoče izraziti v milijonih. |
Obrazložitev
V aktu o digitalnih storitvah bi morale biti navedene ožje omejitve za zelo velike spletne platforme.
Predlog spremembe 24
COM(2020) 825 final – del 1
Člen 31(1)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Zelo velike spletne platforme koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža ali Komisiji na obrazloženo zahtevo in v razumnem roku, določenem v zahtevi, zagotovijo dostop do podatkov, potrebnih za spremljanje in oceno skladnosti s to uredbo. Navedeni koordinator digitalnih storitev in Komisija uporabljata navedene podatke le za ta namen. |
Zelo velike spletne platforme koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža ali Komisiji na obrazloženo zahtevo in v razumnem roku, določenem v zahtevi, v vsakem primeru pa v največ 72 urah, zagotovijo dostop do podatkov, potrebnih za spremljanje in oceno skladnosti s to uredbo. Navedeni koordinator digitalnih storitev in Komisija uporabljata navedene podatke le za ta namen. |
Obrazložitev
Kratko obdobje za obvezen odziv na zahtevo koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža je bistveno za zagotovitev visoke stopnje spoštovanja.
Predlog spremembe 25
COM(2020) 825 final – del 1
člen 41(1)(a)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
Kadar je to potrebno za opravljanje njihovih nalog, imajo koordinatorji digitalnih storitev vsaj naslednja pooblastila za preiskovanje v zvezi z ravnanjem ponudnikov posredniških storitev v pristojnosti zadevne države članice:
|
Kadar je to potrebno za opravljanje njihovih nalog, imajo koordinatorji digitalnih storitev vsaj naslednja pooblastila za preiskovanje v zvezi z ravnanjem ponudnikov posredniških storitev v pristojnosti zadevne države članice:
|
Obrazložitev
Uvedba konkretnih obveznih časovnih okvirov zagotavlja hitro ukrepanje ponudnika, da se omeji škoda.
Predlog spremembe 26
COM(2020) 825 final – del 1
Člen 45(1)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Kadar koordinator digitalnih storitev utemeljeno sumi, da je ponudnik posredniških storitev, ki ni v pristojnosti zadevne države članice, kršil to uredbo, od koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža zahteva, naj oceni zadevo ter sprejme preiskovalne in izvršilne ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnosti s to uredbo. |
Kadar koordinator digitalnih storitev utemeljeno sumi, da je ponudnik posredniških storitev, ki ni v pristojnosti zadevne države članice, kršil to uredbo, od koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža zahteva, naj oceni zadevo ter sprejme preiskovalne in izvršilne ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnosti s to uredbo. |
|
Kadar odbor utemeljeno sumi, da je ponudnik posredniških storitev kršil to uredbo tako, da so vključene vsaj tri države članice, lahko priporoči, naj koordinator digitalnih storitev v državi sedeža oceni zadevo ter sprejme preiskovalne in izvršilne ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnost s to uredbo. |
Kadar odbor utemeljeno sumi, da je ponudnik posredniških storitev kršil to uredbo tako, da so vključene vsaj tri države članice, zahteva, da koordinator digitalnih storitev v državi sedeža oceni zadevo ter sprejme preiskovalne in izvršilne ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnost s to uredbo. |
Obrazložitev
Odbor bi moral zahtevati, ne priporočati, naj koordinator digitalnih storitev v državi sedeža oceni zadevo ter sprejme preiskovalne in izvršilne ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnost s to uredbo.
Predlog spremembe 27
COM(2020) 825 final – del 1
Člen 45(2)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
Zahteva ali priporočilo na podlagi odstavka 1 vključuje vsaj: |
Zahteva na podlagi odstavka 1 vključuje vsaj: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
Obrazložitev
To ne bi smelo biti zgolj priporočilo, temveč zahteva.
Predlog spremembe 28
COM(2020) 825 final – del 1
Člen 46(2)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Kadar koordinator digitalnih storitev v državi sedeža utemeljeno sumi , da je zelo velika spletna platforma kršila to uredbo, lahko od Komisije zahteva , da v skladu z oddelkom 3 sprejme preiskovalne in izvršilne ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnosti s to uredbo. Taka zahteva vsebuje vse informacije iz člena 45(2) in razloge za zahtevo po posredovanju Komisije. |
Kadar koordinator digitalnih storitev v državi sedeža ali koordinatorji digitalnih storitev v najmanj treh državah članicah utemeljeno sumijo , da je zelo velika spletna platforma kršila to uredbo, lahko od Komisije zahtevajo , da v skladu z oddelkom 3 sprejme preiskovalne in izvršilne ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnosti s to uredbo. Taka zahteva vsebuje vse informacije iz člena 45(2) in razloge za zahtevo po posredovanju Komisije. |
Obrazložitev
Namen te uredbe bi moral biti koordinatorjem digitalnih storitev omogočiti, da skupaj ukrepajo, če obstajajo razlogi za sum, da je zelo velika spletna platforma kršila njene določbe.
Predlog spremembe 29
COM(2020) 842 final – del 1
Za uvodno izjavo 1 se doda nova uvodna izjava:
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
|
Ni dvoma, da evropski trg obvladujejo platforme vratarji, ki že več let zagotavljajo jedrne platformne storitve. Čeprav gradnja uspešnega podjetja ni protikonkurenčno ravnanje, je treba odpraviti preveliko tržno moč in možnosti njene zlorabe. |
Obrazložitev
Pri gradnji uspešnega podjetja, kar številne platforme so, ne gre za protikonkurenčno ravnanje. Vendar je treba izpostaviti splošno pomembnost in posledice poslovnih modelov, ki temeljijo na podatkih, ter omeniti informacijske asimetrije med vratarji in končnimi uporabniki ter poslovnimi uporabniki, saj so glavni razlog, zaradi katerega se je predlog štel za nujnega.
Predlog spremembe 30
COM(2020) 842 final – del 1
Uvodna izjava 9
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Razdrobljenost notranjega trga se lahko učinkovito prepreči le, če se državam članicam onemogoči uporaba nacionalnih pravil, specifičnih za vrste podjetij in storitev iz te uredbe . Ker je namen te uredbe dopolniti izvrševanje konkurenčnega prava, bi bilo treba tudi navesti, da ta uredba ne posega v člena 101 in 102 PDEU, ustrezna nacionalna pravila o konkurenci in druga nacionalna pravila o konkurenci glede enostranskega ravnanja, ki temeljijo na individualizirani oceni položajev in ravnanja na trgu, vključno z verjetnimi učinki in natančnim obsegom prepovedanega ravnanja, ter ki podjetjem omogočajo, da učinkovito in objektivno utemeljijo zadevno ravnanje. Vendar uporaba zadnjenavedenih pravil ne bi smela vplivati na obveznosti, ki se s to uredbo nalagajo vratarjem, ter na enotno in učinkovito izpolnjevanje teh obveznosti na notranjem trgu. |
Nič v tej uredbi državam članicam ne preprečuje, da bi podjetjem naložile enake, strožje ali drugačne obveznosti v legitimnem javnem interesu, skladne s pravom Unije . Legitimni javni interes lahko med drugim obsega varstvo potrošnikov, boj proti dejanjem nelojalne konkurence ter zaščito svobode in pluralnosti medijev. Zlasti pa nič v tej uredbi državam članicam ne preprečuje, da bi si za tovrstni legitimni interes prizadevale z naložitvijo obveznosti podjetjem, ki imajo status vratarja v smislu te uredbe, in tudi drugim podjetjem. Ker je namen te uredbe dopolniti izvrševanje konkurenčnega prava, bi bilo treba navesti, da ta uredba ne posega v člena 101 in 102 PDEU, ustrezna nacionalna pravila o konkurenci in druga nacionalna pravila o konkurenci glede enostranskega ravnanja, ki temeljijo na individualizirani oceni položajev in ravnanja na trgu, vključno z verjetnimi učinki in natančnim obsegom prepovedanega ravnanja, ter ki podjetjem omogočajo, da učinkovito in objektivno utemeljijo zadevno ravnanje. |
Predlog spremembe 31
COM(2020) 842 final – del 1
Uvodna izjava 11
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Ta uredba bi morala brez poseganja v uporabo dopolnjevati tudi pravila, ki izhajajo iz drugih zakonodajnih aktov Unije, ki urejajo določene vidike zagotavljanja storitev iz te uredbe, in sicer zlasti Uredbo (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta (1), Uredbo (EU) xx/xx/EU [akt o digitalnih storitvah] Evropskega parlamenta in Sveta (2), Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (3), Direktivo (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta (4), Direktivo (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta (5) in Sveta in Direktivo (EU) 2010/13 Evropskega parlamenta in Sveta[ (6)] ter nacionalna pravila , katerih namen je izvrševanje, v nekaterih primerih pa izvajanje te zakonodaje Unije. |
Ta uredba bi morala brez poseganja v uporabo dopolnjevati tudi pravila, ki izhajajo iz drugih zakonodajnih aktov Unije, ki urejajo določene vidike zagotavljanja storitev iz te uredbe, in sicer zlasti Uredbo (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbo (EU) xx/xx/EU [akt o digitalnih storitvah] Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta, Direktivo (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta, Direktivo (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta in Direktivo (EU) 2010/13 Evropskega parlamenta in Sveta (1) ter nacionalna pravila, sprejeta v skladu s to zakonodajo Unije. |
Predlog spremembe 32
COM(2020) 842 final – del 1
Uvodna izjava 13
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Zlasti spletne posredniške storitve, spletni iskalniki, operacijski sistemi, spletne storitve družbenega mreženja, platformne storitve platform za souporabo videov, medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, storitve računalništva v oblaku in storitve spletnega oglaševanja lahko vplivajo na veliko število končnih uporabnikov in podjetij, kar vključuje tveganje nepoštenih poslovnih praks. Zato bi jih bilo treba vključiti v opredelitev jedrnih platformnih storitev in zato spadajo na področje uporabe te uredbe. Spletne posredniške storitve se lahko uporabljajo tudi na področju finančnih storitev in lahko posredujejo ali se uporabljajo za zagotavljanje takih storitev, ki so neizčrpno navedene v Prilogi II k Direktivi (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta[ (1)]. V nekaterih okoliščinah bi moral pojem končnih uporabnikov zajemati uporabnike, ki se običajno štejejo za poslovne uporabnike, vendar v danih razmerah jedrnih platformnih storitev ne uporabljajo za zagotavljanje blaga ali storitev drugim končnim uporabnikom, na primer podjetja, ki za lastne namene uporabljajo storitve računalništva v oblaku. |
Zlasti spletne posredniške storitve, med njimi (spletne) tržnice, trgovine z aplikacijami, digitalni glasovni pomočniki in platforme, ki vsebujejo tehnologijo glasovnih pomočnikov, in spletne posredniške storitve v drugih sektorjih, kot so mobilnost, prevoz in energetika, pa tudi spletni iskalniki, operacijski sistemi , spletni brskalniki , spletne storitve družbenega mreženja, platformne storitve platform za souporabo videov, medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, storitve računalništva v oblaku in storitve spletnega oglaševanja lahko vplivajo na veliko število končnih uporabnikov in podjetij, kar vključuje tveganje nepoštenih poslovnih praks. Zato bi jih bilo treba vključiti v opredelitev jedrnih platformnih storitev in zato spadajo na področje uporabe te uredbe. Spletne posredniške storitve se lahko uporabljajo tudi na področju finančnih storitev in lahko posredujejo ali se uporabljajo za zagotavljanje takih storitev, ki so neizčrpno navedene v Prilogi II k Direktivi (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta[ (1)]. V nekaterih okoliščinah bi moral pojem končnih uporabnikov zajemati uporabnike, ki se običajno štejejo za poslovne uporabnike, vendar v danih razmerah jedrnih platformnih storitev ne uporabljajo za zagotavljanje blaga ali storitev drugim končnim uporabnikom, na primer podjetja, ki za lastne namene uporabljajo storitve računalništva v oblaku. |
Predlog spremembe 33
COM(2020) 842 final – del 1
Uvodna izjava 43
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Vratar ima lahko v nekaterih okoliščinah dvojno vlogo, in sicer je ponudnik jedrnih platformnih storitev, pri čemer svojim poslovnim uporabnikom zagotavlja jedrno platformno storitev, hkrati pa istim poslovnim uporabnikom konkurira pri zagotavljanju enakih ali podobnih storitev ali proizvodov istim končnim uporabnikom. V takih okoliščinah lahko vratar izkoristi svojo dvojno vlogo, tako da podatke, pridobljene v okviru transakcij svojih poslovnih uporabnikov na osnovni platformi, uporabi za namene svojih storitev, pri katerih ponuja podobne storitve kot njegovi poslovni uporabniki. Tako je lahko na primer, kadar vratar poslovnim uporabnikom zagotavlja spletno tržnico ali trgovino z aplikacijami, hkrati pa ponuja storitve kot spletni trgovec na drobno ali ponudnik aplikacijske programske opreme, pri čemer konkurira istim poslovnim uporabnikom. Da bi se vratarjem preprečilo nepravično izkoriščanje njihove dvojne vloge, bi bilo treba zagotoviti, da se pri ponujanju podobnih storitev, kot jih zagotavljajo njihovi poslovni uporabniki, vzdržijo uporabe vseh zbirnih ali nezbirnih podatkov, ki lahko vključujejo anonimizirane in osebne podatke , ki niso javno dostopni . Ta obveznost bi se morala uporabljati za vratarja kot celoto, med drugim tudi za njegovo poslovno enoto, ki konkurira poslovnim uporabnikom jedrne platformne storitve. |
Vratar ima lahko v nekaterih okoliščinah dvojno vlogo, in sicer je ponudnik jedrnih platformnih storitev, pri čemer svojim poslovnim uporabnikom zagotavlja jedrno platformno storitev, hkrati pa istim poslovnim uporabnikom konkurira pri zagotavljanju enakih ali podobnih storitev ali proizvodov istim končnim uporabnikom. V takih okoliščinah lahko vratar izkoristi svojo dvojno vlogo, tako da podatke, pridobljene v okviru transakcij svojih poslovnih uporabnikov na osnovni platformi, uporabi za namene svojih storitev, pri katerih ponuja podobne storitve kot njegovi poslovni uporabniki. Tako je lahko na primer, kadar vratar poslovnim uporabnikom zagotavlja spletno tržnico ali trgovino z aplikacijami, hkrati pa ponuja storitve kot spletni trgovec na drobno ali ponudnik aplikacijske programske opreme, pri čemer konkurira istim poslovnim uporabnikom. Da bi se vratarjem preprečilo nepravično izkoriščanje njihove dvojne vloge, bi bilo treba zagotoviti, da se pri ponujanju podobnih storitev, kot jih zagotavljajo njihovi poslovni uporabniki, vzdržijo uporabe vseh zbirnih ali nezbirnih podatkov, ki lahko vključujejo anonimizirane in osebne podatke. Ta obveznost bi se morala uporabljati za vratarja kot celoto, med drugim tudi za njegovo poslovno enoto, ki konkurira poslovnim uporabnikom jedrne platformne storitve. |
Obrazložitev
Ta opredelitev bi vratarjem omogočila veliko preveč manevrskega prostora.
Predlog spremembe 34
COM(2020) 842 final – del 1
Člen 1(5)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Države članice ne nalagajo vratarjem nadaljnjih obveznosti na podlagi zakonov, uredb ali upravnih ukrepov, katerih namen je zagotoviti tekmovalne in pravične trge. To ne posega v pravila, ki v skladu s pravom Unije stremijo k drugim legitimnim javnim interesom. Zlasti pa nič v tej uredbi državam članicam ne preprečuje, da bi podjetjem, vključno s ponudniki jedrnih platformnih storitev, naložile obveznosti, združljive s pravom Unije, katerih namen je varstvo potrošnikov ali boj proti dejanjem nelojalne konkurence , če te obveznosti niso povezane s tem, da imajo zadevna podjetja status vratarja v smislu te uredbe . |
Države članice ne nalagajo vratarjem nadaljnjih obveznosti na podlagi zakonov, uredb ali upravnih ukrepov, katerih namen je zagotoviti tekmovalne in pravične trge. To ne posega v pravila, ki v skladu s pravom Unije stremijo k drugim legitimnim javnim interesom. Zlasti pa nič v tej uredbi državam članicam ne preprečuje, da bi podjetjem, vključno s ponudniki jedrnih platformnih storitev, naložile obveznosti, združljive s pravom Unije, katerih namen je varstvo potrošnikov, boj proti dejanjem nelojalne konkurence , spodbujanje pluralnosti medijev ali prizadevanje za legitimne interese . |
Predlog spremembe 35
COM(2020) 842 final – del 1
Člen 1(6)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Ta uredba ne posega v uporabo členov 101 in 102 PDEU. Prav tako ne posega v uporabo: nacionalnih pravil, ki prepovedujejo protikonkurenčne sporazume, sklepe podjetniških združenj, usklajena ravnanja in zlorabe prevladujočega položaja; nacionalnih pravil o konkurenci, ki prepovedujejo druge oblike enostranskega ravnanja , kolikor se uporabljajo za podjetja, ki niso vratarji, ali vratarjem ne nalagajo dodatnih obveznosti ; Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1) in nacionalnih pravil o nadzoru združitev; Uredbe (EU) 2019/1150 in Uredbe (EU) …./.. Evropskega parlamenta in Sveta (1). |
Ta uredba ne posega v uporabo členov 101 in 102 PDEU. Prav tako ne vpliva na uporabo: nacionalnih pravil, ki prepovedujejo protikonkurenčne sporazume, sklepe podjetniških združenj, usklajena ravnanja in zlorabe prevladujočega položaja; nacionalnih pravil o konkurenci, ki prepovedujejo druge oblike enostranskega ravnanja; Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 in nacionalnih pravil o nadzoru združitev; Uredbe (EU) 2019/1150 in Uredbe (EU) …./.. Evropskega parlamenta in Sveta. Zlasti pa nič v tej uredbi državam članicam ne preprečuje, da bi naložile obveznosti podjetjem, ki niso vratarji, ali dodatne obveznosti vratarjem. |
Predlog spremembe 36
COM(2020) 842 final – del 1
Člen 1(7)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Nacionalni organi ne sprejemajo sklepov, ki bi bili v nasprotju s sklepom, ki ga je Komisija sprejela v skladu s to uredbo. Komisija in države članice pri izvršilnih ukrepih tesno sodelujejo in se usklajujejo. |
Nacionalni organi ne sprejemajo sklepov, ki bi bili v nasprotju s sklepom, ki ga je Komisija sprejela v skladu s to uredbo. Komisija in države članice, ki se notranje uskladijo s pristojnimi podnacionalnimi organi, če se to zdi potrebno, pri izvršilnih ukrepih tesno sodelujejo in se usklajujejo. |
Obrazložitev
Poudariti bi bilo treba vlogo lokalnih in regionalnih oblasti. Nekatere posebne platforme, kot so tiste, namenjene nastanitvam, delujejo na ravni vasi in mest. Lokalne in regionalne oblasti so pri izvajanju ustreznih izvršilnih ukrepov odvisne od podpore na nacionalni in evropski ravni.
Predlog spremembe 37
COM(2020) 842 final – del 1
Člen 2(2)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
„jedrna platformna storitev“ pomeni kar koli od naslednjega: |
„jedrna platformna storitev“ pomeni kar koli od naslednjega: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
|
Predlog spremembe 38
COM(2020) 842 final – del 1
Člen 2(24) (novo)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
|
„spletni brskalniki“ pomenijo odjemalske programe, ki delujejo v povezavi s spletnim strežnikom ali drugim internetnim strežnikom in uporabniku omogočajo, da z brskanjem po svetovnem spletu dostopa do podatkov in jih prikazuje ali da se interaktivno odziva na vsebine, ki gostujejo na strežnikih, povezanih s tem omrežjem; izraz se nanaša tako na samostojne spletne brskalnike kot na spletne brskalnike, vgrajene v programsko opremo ali podobno. |
Predlog spremembe 39
COM(2020) 842 final – del 1
Člen 3(8)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Vratar izpolni obveznosti iz členov 5 in 6 v šestih mesecih po vključitvi jedrne platformne storitve na seznam iz odstavka 7 tega člena. |
Vratar izpolni obveznosti iz členov 5 in 6 takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v treh mesecih po vključitvi jedrne platformne storitve na seznam iz odstavka 7 tega člena. |
Predlog spremembe 40
COM(2020) 842 final – del 1
Člen 4(2)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Komisija redno in najmanj vsaki dve leti pregleda, ali imenovani vratarji še naprej izpolnjujejo zahteve iz člena 3(1) oziroma ali navedene zahteve izpolnjujejo novi ponudniki jedrnih platformnih storitev. Z rednim pregledom se tudi preveri, ali je treba prilagoditi seznam zadevnih jedrnih platformnih storitev vratarja. |
Komisija redno in najmanj vsaki dve leti pregleda, ali imenovani vratarji še naprej izpolnjujejo zahteve iz člena 3(1) . Poleg tega Komisija redno in vsaj vsakih 12 mesecev pregleda, ali novi ponudniki jedrnih platformnih storitev , ne glede na državo, v kateri imajo sedež, izpolnjujejo navedene zahteve . Z rednim pregledom se tudi preveri, ali je treba prilagoditi seznam zadevnih jedrnih platformnih storitev vratarja. |
Obrazložitev
Redno pregledovanje se šteje za nujno, ker se trg hitro razvija.
Predlog spremembe 41
COM(2020) 842 final – del 1
Člen 4(3)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Komisija objavi in posodobi seznam vratarjev ter seznam jedrnih platformnih storitev, v zvezi s katerimi morajo stalno izpolnjevati obveznosti iz členov 5 in 6. |
Komisija objavi in posodobi seznam vratarjev ter seznam jedrnih platformnih storitev, v zvezi s katerimi morajo stalno izpolnjevati obveznosti iz členov 5 in 6. Komisija bi morala objavljati letna poročila, v katerih so navedene ugotovitve njenih dejavnosti spremljanja, in jih predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije. |
Obrazložitev
Da bi zagotovili visoko raven preglednosti izvrševanja uredbe o aktu o digitalnih trgih, bi to letno poročilo moralo vključevati vse sklepe, odločitve in rezultate preiskav, ki jih je izvedla Komisija, pa tudi vse informacije, ki jih je sporočil vratar.
Predlog spremembe 42
COM(2020) 842 final – del 1
Člen 5(b)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
|
Obrazložitev
Vključitev pridruženih storitev.
Predlog spremembe 43
COM(2020) 842 final – del 1
Člen 5(h) (novo)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
|
Vratar se po svoji naravi šteje za ponudnika jedrne infrastrukture, zato mu ni dovoljeno zavrniti dostopa do storitev za podjetja in končne uporabnike. Če je podjetju ali končnemu uporabniku zavrnjen dostop do jedrnih platformnih storitev, ki jih ponuja vratar, lahko uporabnik vloži pritožbo. Svetovalni odbor za digitalne trge iz člena 32 te uredbe v ta namen služi kot enotna kontaktna točka. |
Obrazložitev
Navesti je treba, da je potrebna enotna kontaktna točka.
Predlog spremembe 44
COM(2020) 842 final – del 1
Člen 6(1)(l) (novo)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
|
zagotavlja stalen standardiziran in avtomatiziran tok informacij, da poskrbi za združljivost vmesnikov za aplikacijsko programiranje vratarjev z lastniškimi sistemi upravnih organov in organov za izvrševanje, ter ne ustvarja dodatnega upravnega bremena z oblikovanjem okolja vmesnikov za aplikacijsko programiranje, ki onemogoča učinkovito sodelovanje in izvrševanje v smislu te uredbe. |
Obrazložitev
Države članice se za učinkovito izpolnjevanje svojih upravnih dolžnosti zanašajo na vratarje, da jim zagotovijo ustrezne podatke. Zato je pomembno, da vratarji zagotovijo tehnološka sredstva za interoperabilnost njihovih vmesnikov z ustreznimi lastniškimi sistemi organov držav članic, da bi zagotovili stalen, avtomatiziran in standardiziran tok informacij za učinkovito sodelovanje.
Predlog spremembe 45
COM(2020) 842 final – del 1
Člen 7(8) (novo)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
|
Za zagotovitev, da vratarji izpolnjujejo svoje obveznosti, je svetovalni odbor za digitalne trge določen kot enotna kontaktna točka, pri čemer ga je treba spodbujati, da v svoje postopke vključi nacionalne socialne partnerje. |
Obrazložitev
Vzpostavitev enotne kontaktne točke, v katero so vključeni nacionalni socialni partnerji.
II. POLITIČNA PRIPOROČILA
EVROPSKI ODBOR REGIJ
Uvod
|
1. |
pozdravlja predloga Evropske komisije o aktu o digitalnih storitvah in aktu o digitalnih trgih, katerih namen je uvesti harmonizirana in horizontalna pravila za posodobitev zakonodaje EU o digitalnih storitvah in spletnih platformah; |
|
2. |
meni, da predloga sorazmerno uravnoteženo obravnavata zlorabe trga in nedelovanje trga in spodbujata enake konkurenčne pogoje na evropskem enotnem digitalnem trgu ter obenem preprečujeta zaviranje inovacij in učinkovitega delovanja evropskega enotnega digitalnega trga; |
|
3. |
svari pred kakršnimi koli spremembami predlogov, ki bi povzročile zelo strogo ureditev in s tem preprečevale inovacije in ustvarile dodatno regulativno breme za podjetja; poudarja, da lahko le dobro uravnoteženo in podjetjem prijazno regulativno okolje pomaga EU, da v celoti doseže svoj cilj digitalnega prehoda; |
|
4. |
meni, da predloga o aktu o digitalnih storitvah in aktu o digitalnih trgih obravnavata pravno varnost in upravno breme, ki izhaja iz razdrobljenosti nacionalne in evropske zakonodaje, ki ureja digitalne storitve, vključno z nedavno sodno prakso. Dosleden in usklajen pravni pristop je osnovna zahteva, ki med lokalnimi in regionalnimi oblastmi omogoča razumevanje in uporabo horizontalnih pravil, ki opredeljujejo odgovornosti in dolžnosti ponudnikov digitalnih storitev, ter krepi enotni (digitalni) trg; |
|
5. |
ugotavlja, da imata predloga o aktu o digitalnih storitvah in aktu o digitalnih trgih močno lokalno in regionalno razsežnost. Digitalne storitve vplivajo na vsakodnevno življenje državljanov in nekateri sektorji, v katerih delujejo nekatere platforme, kot so stanovanja in turistične nastanitve, mestni prevoz in zagotavljanje javnih storitev, so urejeni na lokalni in regionalni ravni; pri tem poudarja, da je potreben regulativni pristop, ki omogoča inovacije, konkurenčnost Evrope in lojalno konkurenco; |
|
6. |
z veseljem ugotavlja, da predloga obravnavata tudi številne pomisleke, ki jih je izrazil OR v mnenju o evropskem okviru za regulativne odzive v zvezi s sodelovalnim gospodarstvom (1); |
|
7. |
meni, da poslovni modeli informacijskih storitev temeljijo na podatkih in informacijah in so časovno občutljivi; zato poziva k učinkovitemu zagotavljanju informacij o dostopu do podatkov ter odstranjevanju nezakonite vsebine, da bi zagotovili pregledno spremljanje in poročanje Evropske komisije; |
|
8. |
opozarja na priložnosti, ki jih nudijo spletne platforme za spodbujanje javnih razprav in zagotavljanje informacij državljanom; ugotavlja, da so lokalne in regionalne oblasti zaradi pandemije COVID-19 začele še več uporabljati spletne platforme in da je pandemija dokazala zmogljivosti tradicionalnih MSP in zagonskih podjetij, da razvijejo prodorne inovacije za zadovoljitev dejanskih potreb, ustvarijo nova delovna mesta in izkoristijo sinergije; |
|
9. |
poudarja, da so enaki konkurenčni pogoji v digitalnem sektorju ključnega pomena, zlasti za MSP, ki ponujajo svoje proizvode in storitve na platformah ter katerih trženje in prodaja sta odvisna od digitalnih platform (2); v tem okviru pozdravlja načrtovano prepoved dajanja prednosti lastnim izdelkom in storitvam; |
Odgovornost za nezakonito vsebino in dejanja
|
10. |
meni, da je ključni izziv za predlog akta o digitalnih storitvah zaščita ključnih načel direktive o elektronskem poslovanju, ki je dobro delovala, in zlasti ohranitev splošnega koncepta, na katerem temeljita člena 13 in 14, sedanjih postopkov prijave in ukrepanja ter potrebe po upoštevanju tržne dinamike in nedelovanja trga; |
|
11. |
ugotavlja, da uredba opredeljuje le formalni postopek obravnave nezakonite vsebine in da morajo države članice same določiti, kaj je nezakonita vsebina v smislu te uredbe; |
|
12. |
z veseljem ugotavlja, da bodo ponudniki spletnih storitev odgovorni za nezakonita dejanja ali razširjanje nezakonite vsebine, kar bo osnovna zahteva za zagotavljanje storitev na evropskem enotnem digitalnem trgu. To bo temeljilo na harmoniziranih pravilih o izjemah od odgovornosti in moderiranju vsebin, jasnem poročanju, odgovornosti za preglednost in obveznostih glede potrebne skrbnosti za nekatere posredniške storitve; pri tem poudarja velikost in obseg platform, ki znatno vplivata na njihovo zmožnost izvajanja proaktivnih ukrepov zoper nezakonito spletno vsebino; |
|
13. |
poudarja, da je pravica uporabnikov do anonimnosti vključena v splošno uredbo o varstvu podatkov (3), vendar opozarja, da bi moralo prevladati načelo „kar je nezakonito zunaj spleta, je nezakonito tudi na spletu“; |
|
14. |
pri tem razlikuje med popolno anonimnostjo in popolno neprepoznavnostjo in opozarja na tehnologije veriženja blokov, ki spodbujajo ta pristop; poudarja, da bi vse ukrepe glede moderiranja vsebine morali spremljati ustrezni zaščitni ukrepi za zagotovitev sorazmernosti teh praks; |
Nadzor in preiskovanje
|
15. |
podpira uvedbo kontrol, ki bodo temeljile na algoritmih, in obveznosti glede preglednosti v primeru težav med pogodbenimi stranmi ter potrjuje, da bi ti ukrepi lahko zagotovili znatno podporo lokalnim in regionalnim oblastem, ki ugotovijo, da se na njihovem ozemlju izvajajo spletne storitve, pri katerih se ne spoštujejo ustrezni zakoni; |
Izvrševanje
|
16. |
podpira predlog, v skladu s katerim bo izvrševanje vključevalo sistem, ki ga bodo sestavljali Evropski odbor za digitalne storitve, koordinator digitalnih storitev in nacionalni koordinatorji digitalnih storitev, Evropska komisija pa bo imela nadzorno vlogo. Ta sistem bo zagotovil podporo lokalnim in regionalnim oblastem, ki so zaradi pomanjkanja sredstev in zmogljivosti za pravdne postopke v drugih državah članicah EU imele težave pri izvrševanju lokalne zakonodaje zoper digitalne storitve s sedežem v drugi državi članici EU; |
|
17. |
poudarja, da je treba vzpostaviti učinkovito sodelovanje med organi držav članic, da bi ustanovili koordinatorje digitalnih storitev, izmenjevali podatke in izvrševali veljavna pravila; poudarja tudi, da bi lokalne in regionalne oblasti morale poročati ustreznim koordinatorjem digitalnih storitev v drugih državah članicah in biti vključene v postopke; |
|
18. |
je zaskrbljen, ker so postopki prijave in ukrepanja vključeni v poglavje II (člena 8 in 9), pristojnost pa v poglavje III, zaradi česar bi se lahko pojavile pravne težave pri izvrševanju teh določb; zaskrbljen je tudi, da mehanizem čezmejnega sodelovanja morda ne bo dovolj; |
Dostop do podatkov
|
19. |
priznava, kako pomembna je izmenjava podatkov za učinkovito izvrševanje na nacionalni in podnacionalni ravni, ter poudarja, da je dostop do podatkov ključen za javne organe, zlasti na lokalni in regionalni ravni, saj je brez dostopa do ustreznih podatkov platform, ki delujejo na zadevnem ozemlju, nemogoče izvrševati veljavna pravila in zaščititi nadzorne mehanizme; opozarja na svoje nedavno izraženo stališče, da neusklajeni pristopi vodijo v nadaljnjo razdrobitev in jih je treba preprečiti (4); |
|
20. |
pozdravlja uvedbo ustreznih zahtev za izmenjavo podatkov, saj prostovoljna samoregulacija ne zadošča za zagotovitev dostopa do podatkov za lokalne in regionalne oblasti; |
|
21. |
poziva Evropsko komisijo, naj svetuje o skupnem nizu standardnih zahtev za interoperabilnost lastniških sistemov organov. Razmisliti bi bilo treba o vzpostavitvi vmesnikov za aplikacijsko programiranje; |
|
22. |
podpira določbe o prenosljivosti podatkov in poudarja, da odjava od storitve ne bi smela biti bistveno težja kot prijava nanjo; |
Lokalno gospodarstvo
|
23. |
poudarja, kako pomembni sta predlagani uredbi za lokalno gospodarstvo, saj bodo harmonizirana pravila koristila MSP in zagonskim podjetjem. Uredbi tvorita okvir, v katerem se lahko MSP širijo na enotnem trgu. Združenje Eurochambres je v raziskavi, v kateri je bil izpostavljen potencial dejavnosti širitve na enotnem trgu, ugotovilo, da so MSP bolj kot kdaj koli dejavna na področju digitalne trgovine, vendar podatki iz raziskave Eurobarometer iz septembra 2020 kažejo, da samo 4 % prodajajo svoje blago po spletu strankam iz drugih držav članic (5); |
|
24. |
z veseljem ugotavlja, da predloga spodbujata konkurenčno, živahno in odporno industrijo in inovacije v Evropi, ter poudarja, kako pomembna sta za lokalne in regionalne oblasti, ki lokalne akterje podpirajo s financiranjem in podpornimi mehanizmi; |
|
25. |
upa, da bosta predloga prelomna dejavnika za storitve, kot so ustanavljanje podjetij, predložitev davčnih napovedi, sodelovanje na javnih razpisih, elektronska identifikacija in digitalni podpisi; |
|
26. |
ugotavlja, da so številni manjši akterji pri poslovnih transakcijah odvisni od ekosistemov uveljavljenih spletnih platform, pandemija COVID-19 pa je še povečala odvisnost malih podjetij, ki se zanašajo na ekosisteme uveljavljenih spletnih platform, da bi dosegla poslovne uporabnike in potrošnike; |
|
27. |
poziva Evropsko komisijo, naj v svoje zakonodajne predloge bolj učinkovito vključi različne stopnje digitalne preobrazbe na regionalni ravni. V zvezi s tem naj sodeluje z ustreznimi institucijami in centri znanja, ki ji bodo pomagali razumeti kompleksnost gonil spremembe na nacionalni in regionalni ravni, da bi pripravila trdne, a prožne inovativne strategije za digitalno preobrazbo. Te strategije bodo zmanjšale ugotovljene razlike med državami članicami in regijami ter razkorak med izoliranimi, podeželskimi in obrobnimi območji ter mestnimi območji; |
|
28. |
meni, da so v okviru gospodarskega okrevanja Evrope digitalna kohezija, kakor tudi okoljska in podnebna kohezija, bistveni dodatni vidiki tradicionalnega koncepta ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, vključenega v Pogodbo o EU, in poziva, naj se ob prehodu na bolj trajnostne gospodarske modele priznajo kot temeljne vrednote; |
|
29. |
meni, da je treba preprečiti „dvojni digitalni razkorak“ zaradi pomanjkanja infrastrukture in računalniške pismenosti ter veščin in znanj. Na območjih, na katerih so se razlike zaradi pandemije COVID-19 še povečale, je nujno podpreti krepitev zmogljivosti za državljane in podjetja, zlasti tradicionalne MSP, zagonska podjetja in javni sektor; |
Vpliv na novinarstvo in medije
|
30. |
meni, da je treba podrobno proučiti financiranje oglasov v plačanih informativnih vsebinah; regulativne spremembe lahko močno vplivajo na vzdržne poslovne modele ponudnikov novic v prihodnosti, zato poziva k večji osredotočenosti na medijski pluralizem; |
|
31. |
opozarja, kako pomembna sta kar največja jasnost in zakonodajna skladnost, da bi preprečili nenamerne posledice, in poudarja, da bi akt o digitalnih storitvah moral vključevati horizontalni okvir, ki bi bil posebej pomemben za zakonodajo s posameznih področij, na primer v zvezi s kršitvami avtorskih pravic, terorističnimi vsebinami, posnetki spolne zlorabe otrok ali nezakonitim sovražnim govorom in nezakonitimi proizvodi; meni da bi se direktiva o avtorski pravici (6), direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah (7) in splošna uredba o varstvu podatkov načeloma morale upoštevati kot lex specialis glede na akt o digitalnih storitvah in akt o digitalnih trgih; |
|
32. |
meni, da bi bilo treba spoštovati pristojnosti na nacionalni ali podnacionalni ravni – ob upoštevanju porazdelitve zakonodajnih pristojnosti – in instrumente v zvezi z medijskim in informacijskim trgom, da bi upoštevali kulturne identitete, zaščitili pluralizem ter se učinkovito borili proti sovražnemu govoru in škodljivim informacijam na spletu, tako kot se to počne zunaj spleta. Pristojni organi v državah članicah bi morali še naprej imeti možnost, da v prizadevanju za legitimne interese ohranijo ali sprejmejo strožje zakone. |
Subsidiarnost
|
33. |
meni, da predloga, katerih pravna podlaga je člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije o uvedbi ukrepov za zagotovitev delovanja notranjega trga, izpolnjujeta načelo subsidiarnosti. Da bi preprečili razdrobitev enotnega trga, so potrebni harmonizirani pogoji za čezmejne storitve, ki jih lahko zagotovijo mehanizmi za usklajen nadzor in sodelovanje na področju digitalni storitev med organi na ravni EU; |
|
34. |
meni, da so ti ukrepi namenjeni doseganju skladnosti v celotni EU in zadoščajo, da bi prisilili ponudnike iz tretjih držav, da imenujejo pravnega zastopnika za interese potrošnikov, po zgledu splošne uredbe o varstvu podatkov; |
|
35. |
poudarja, da mora vsaka evropska ureditev vedno spoštovati jamstvo glede regionalne in lokalne samouprave, ki je zapisano v primarni zakonodaji, in sicer v členu 4(2) PEU; |
Izjeme, predvidene v predlogih: obdavčitev in delovni pogoji
|
36. |
poudarja, da predloga ne obravnavata neposredno lokalne obdavčitve digitalnih storitev, na primer s turističnimi taksami; |
|
37. |
meni, da je treba predloga akta o digitalnih storitvah in akta o digitalnih trgih obravnavati tudi s širšega političnega vidika. Sem sodi predvsem pravična obdavčitev digitalnega gospodarstva, na primer posodobljeni davčni predpisi, ki upoštevajo, da lahko digitalizirana podjetja s svojimi poslovnimi modeli poslujejo v jurisdikciji, ne da bi bila tam fizično prisotna; pri tem želi spomniti na potrebo, da se prizna vloga končnih uporabnikov pri ustvarjanju vrednosti za podjetja; zato podpira poziv Evropskega parlamenta, naj Komisija do junija 2021 predstavi predloge za pojasnitev in uskladitev obdavčitve digitalnih poslovnih dejavnosti vseh akterjev, vključno s tistimi, ki so ustanovljeni zunaj EU. Takšno reformno bi bilo treba obravnavati in jo izvesti v širšem mednarodnem okviru, zlasti vključujočem okviru G20/OECD; poudarja pomen spodbujanja enakih konkurenčnih pogojev za ponudnike tradicionalnih storitev in digitalnih storitev v EU, in sicer tako da se poskrbi, da so davčni predpisi skladni z realnostjo sodobnega globalnega gospodarstva in da ščitijo konkurenčnost in privlačnost Evrope za vhodne naložbe; |
|
38. |
ugotavlja, da naj bi Evropska komisija v letu 2021 predstavila tudi ločen zakonodajni predlog o delovnih pogojih platformnih delavcev, in poudarja, da je OR jasno izrazil stališča o lokalnih in regionalnih regulativnih izzivih in težavah v zvezi s platformnim delom (8), zlasti tistih, ki so nastali zaradi pandemije COVID-19 (9); |
|
39. |
se veseli sodelovanja z Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in Svetom za nadaljnjo izpopolnitev evropskega okvira za regulativne odzive na spletne storitve tako, da se bo izkoristil potencial evropskih inovacij ter rasti, širitve in uspeha zagonskih podjetij in obenem v ospredje postavila evropska odprta in konkurenčna trgovina, ki je vedno spodbujala rast. |
V Bruslju, 30. junija 2021
Predsednik Evropskega odbora regij
Apostolos TZITZIKOSTAS
(1) Uredba (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev (UL L 186, 11.7.2019, str. 57).
(2) Uredba (EU) …/.. Evropskega parlamenta in Sveta – predlog o enotnem trgu digitalnih storitev (Akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES.
(3) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(4) Direktiva (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES (UL L 130, 17.5.2019, str. 92).
(5) Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).
(6) Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L 95, 15.4.2010, str. 1).
(1) Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L 95, 15.4.2010, str. 1).
(1) Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L 241, 17.9.2015, str. 1).
(1) Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L 241, 17.9.2015, str. 1).
(1) Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (uredba ES o združitvah) (UL L 24, 29.1.2004, str. 1).
(1) Uredba (EU) …/.. Evropskega parlamenta in Sveta – predlog o enotnem trgu digitalnih storitev (Akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES.
(1) Mnenje OR Evropski okvir za regulativne odzive v zvezi s sodelovalnim gospodarstvom, poročevalec: Peter Florianschütz (AT/PES), dosje ECON-VI-048.
(2) Raziskava agencije Bundesnetzagentur (nemška zvezna omrežna agencija za električno energijo, plin, telekomunikacije, pošto in železnico) iz oktobra 2020 kaže, da so MSP zelo odvisna od spletnih platform, zlasti pri trženju in prodaji, Bundesnetzagentur – Vmesni rezultati – javno posvetovanje o digitalnih platformah.
(3) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(4) Mnenje OR Strategija za oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope in evropska strategija za podatke, poročevalec: Mark Weinmeister (DE/EPP), dosje ECON-VII-004.
(5) Raziskava Flash Eurobarometer 486, kot je bila navedena v splošnih priporočilih združenja Eurochambres za akt o digitalnih storitvah, 9. december 2020: Akt o digitalnih storitvah – PRIPOROČILA ZDRUŽENJA EUROCHAMBERS.
(6) Direktiva (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES (UL L 130, 17.5.2019, str. 92).
(7) Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L 95, 15.4.2010, str. 1).
(8) Mnenje OR Platformno delo – regulativni izzivi na lokalni in regionalni ravni, poročevalec: Dimitrios Birmpas, dosje SEDEC-VI/051.
(9) Mnenje OR Strategija za oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope in evropska strategija za podatke, poročevalec: Mark Weinmeister (DE/EPP), dosje ECON-VII-004.