EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52020AR3318

Mnenje Evropskega odbora regij – Sveženj REACT-EU

COR 2020/03318

UL C 440, 18.12.2020, p. 191–212 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

18.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 440/191


Mnenje Evropskega odbora regij – Sveženj REACT-EU

(2020/C 440/26)

Glavni poročevalec:

Mieczysław STRUK (PL/EPP), predsednik Pomorjanskega vojvodstva

Referenčni dokumenti:

COM(2020) 451 final

COM(2020) 450 final

COM(2020) 452 final

COM(2020) 447 final

I.   PREDLOGI SPREMEMB

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013, kar zadeva izredne dodatne vire in ureditev izvrševanja v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“, da se zagotovi pomoč spodbujanju odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in pripravi zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva (REACT-EU)

COM(2020) 451 final

Predlog spremembe 1

COM(2020) 451 final, del 1

Naslov akta

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013, kar zadeva izredne dodatne vire in ureditev izvrševanja v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“, da se zagotovi pomoč spodbujanju odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in pripravi zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva (REACT-EU)

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013, kar zadeva izredne dodatne vire in ureditev izvrševanja v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ in cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ , da se zagotovi pomoč spodbujanju odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in pripravi zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva (REACT-EU)

Obrazložitev

Pandemija COVID-19 in enostransko zapiranje meja v številnih državah članicah sta povzročila veliko škodo obmejnim regijam, ki jo je treba ustrezno odpraviti.

Predlog spremembe 2

COM(2020) 451 final, del 1

Uvodna izjava 1

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Kriza zaradi posledic pandemije COVID-19 je države članice prizadela na način brez primere. Kriza ovira rast v državah članicah, kar še poslabšuje resne težave s pomanjkanjem likvidnosti zaradi nenadnega velikega povečanja potreb po javnih naložbah v zdravstvenih sistemih in drugih sektorjih gospodarstev. Zaradi tega so nastale izredne razmere, ki jih je treba reševati s specifičnimi ukrepi.

Kriza zaradi posledic pandemije COVID-19 je države članice prizadela na način brez primere. Kriza je povečala tveganje revščine in poglobila socialne razlike v EU, prav tako pa ovira rast v državah članicah, kar še poslabšuje resne težave s pomanjkanjem likvidnosti zaradi nenadnega velikega povečanja potreb po javnih naložbah v zdravstvenih sistemih in drugih sektorjih gospodarstev. Zaradi tega so nastale izredne razmere, ki jih je treba reševati s specifičnimi ukrepi.

Predlog spremembe 3

COM(2020) 451 final, del 1

Uvodna izjava 4

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

V skladu z Uredbo [o instrumentu Evropske unije za okrevanje] in v mejah virov, dodeljenih v okviru navedenega instrumenta, bi bilo treba izvesti ukrepe za okrevanje in odpornost v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov, da se obravnavajo neprimerljive posledice krize zaradi COVID-19. Takšne dodatne vire bi bilo treba uporabiti tako, da se zagotovi skladnost z roki iz uredbe [o evropskem instrumentu za okrevanje]. Poleg tega bi bilo treba z revizijo večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 dati na voljo tudi dodatne vire za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo.

V skladu z Uredbo [o instrumentu Evropske unije za okrevanje] in v mejah virov, dodeljenih v okviru navedenega instrumenta, bi bilo treba izvesti ukrepe za okrevanje in odpornost v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov, da se obravnavajo neprimerljive posledice krize zaradi COVID-19. Poleg tega bi bilo treba z revizijo večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 dati na voljo tudi dodatne vire za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo.

Obrazložitev

Potrebna je večja prožnost.

Predlog spremembe 4

COM(2020) 451 final, del 1

Uvodna izjava 5

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Dodaten izreden znesek v višini 58 272 800 000 EUR (v tekočih cenah) za proračunsko postavko iz strukturnih skladov v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ za leta 2020, 2021 in 2022 bi moral biti dan na voljo najbolj prizadetim državam članicam in regijam za odpravo posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva, da bi se dodatni viri hitro prek obstoječih operativnih programov dovedli v realno gospodarstvo. Viri za leto 2020 izhajajo iz povečanja virov, ki so v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 na voljo za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, medtem ko viri za leti 2021 in 2022 izhajajo iz Instrumenta Evropske unije za okrevanje. Del dodatnih virov bi bilo treba dodeliti za tehnično podporo na pobudo Komisije. Komisija bi morala določiti razdelitev preostalih dodatnih virov za vsako državo članico v skladu z metodo dodelitve na podlagi najnovejših razpoložljivih objektivnih statističnih podatkov v zvezi z relativno blaginjo držav članic in obsegom posledic trenutne krize za njihova gospodarstva in družbe. Glede na specifično ranljivost gospodarstev in družb najbolj oddaljenih regij, bi morala metoda dodelitve vključevati namenski dodatni znesek za te regije. Da bi se zajela spreminjajoča se narava učinkov krize, bi bilo treba v letu 2021 razdelitev revidirati na podlagi iste metode dodelitve ob uporabi najnovejših statističnih podatkov, ki bodo na voljo 19. oktobra 2021, da se razdeli tranša dodatnih virov za leto 2022.

Dodaten izreden znesek v višini 58 272 800 000 EUR (v tekočih cenah) za proračunsko postavko iz strukturnih skladov v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ in cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ za leta 2020, 2021 in 2022 ter tudi za leti 2023 in 2024, kadar bi tako zahteval organ upravljanja in bi država članica to upravičila, bi moral biti dan na voljo najbolj prizadetim državam članicam in regijam za odpravo posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva, da bi se dodatni viri hitro prek obstoječih operativnih programov dovedli v realno gospodarstvo. Viri za leto 2020 izhajajo iz povečanja virov, ki so v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 na voljo za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, medtem ko viri za leti 2021 in 2022 ter tudi za leti 2023 in 2024, kadar je to primerno, izhajajo iz Instrumenta Evropske unije za okrevanje. Del dodatnih virov bi bilo treba dodeliti za tehnično podporo na pobudo Komisije. Komisija bi morala določiti razdelitev preostalih dodatnih virov za vsako državo članico v skladu z metodo dodelitve na podlagi najnovejših razpoložljivih objektivnih statističnih podatkov v zvezi z relativno blaginjo držav članic in obsegom posledic trenutne krize za njihova gospodarstva in družbe. Glede na specifično ranljivost gospodarstev in družb najbolj oddaljenih regij, bi morala metoda dodelitve vključevati namenski dodatni znesek za te regije. Da bi se zajela spreminjajoča se narava učinkov krize, bi bilo treba v letu 2021 razdelitev revidirati na podlagi iste metode dodelitve ob uporabi najnovejših statističnih podatkov, ki bodo na voljo 19. oktobra 2021, da se razdeli tranša dodatnih virov za leto 2022 ter, kadar je to primerno, tranši za leti 2023 in 2024 .

Obrazložitev

Organi upravljanja bodo potrebovali več časa in prožnosti za izvajanje tako obsežnega novega programa.

Predlog spremembe 5

COM(2020) 451 final, del 1

Uvodna izjava 7

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Da se državam članicam omogoči kar največja prožnost pri oblikovanju ukrepov za odpravo posledic krize v okviru pandemije COVID-19 ali pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva, bi morala Komisija dodelitve določiti na ravni držav članic. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti tudi možnost uporabe katerih koli dodatnih virov za podporo pomoči najbolj prikrajšanim. Treba je tudi določiti zgornje meje za dodelitev tehnične podpore na pobudo držav članic ter pri tem zagotoviti kar največjo prožnost državam članicam, da svojo dodelitev izvedejo v okviru operativnih programov, ki jih podpirata ESRR in ESS. Pojasniti bi bilo treba, da pri dodatnih virih ni treba upoštevati minimalnega deleža ESS. Glede na to, da se bodo dodatni viri najverjetneje hitro porabili, bi morale obveznosti, povezane s temi dodatnimi viri, prenehati šele ob zaključku operativnih programov.

Da se državam članicam omogoči kar največja prožnost pri oblikovanju ukrepov za odpravo posledic krize v okviru pandemije COVID-19 ali pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva, bi morala Komisija dodelitve določiti na ravni držav članic. Vendar bi morale biti lokalne in regionalne oblasti močno vpete v pripravo in izvajanje projektov z izrazitimi elementi upravljanja na več ravneh. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti tudi možnost uporabe katerih koli dodatnih virov za podporo pomoči najbolj prikrajšanim. Treba je tudi določiti zgornje meje za dodelitev tehnične podpore na pobudo držav članic ter pri tem zagotoviti kar največjo prožnost državam članicam, da svojo dodelitev izvedejo v okviru operativnih programov, ki jih podpirata ESRR in ESS. Glede na to, da se bodo dodatni viri najverjetneje hitro porabili, bi morale obveznosti, povezane s temi dodatnimi viri, prenehati šele ob zaključku operativnih programov.

Obrazložitev

ESS ne bi smeli oslabiti.

Predlog spremembe 6

COM(2020) 451 final, del 1

Uvodna izjava 14

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Da se državam članicam omogoči uporaba dodatnih virov za hitro odpravo posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva v sedanjem programskem obdobju, je upravičeno izjemoma države članice izvzeti iz potrebe po izpolnjevanju predhodnih pogojenosti ter zahtev v zvezi z rezervo za uspešnost in uporabo okvira uspešnosti, zahtev o tematski osredotočenosti, tudi v povezavi s pragovi, določenimi za trajnostni urbani razvoj za ESRR, ter zahtev glede priprave komunikacijske strategije za dodatne vire. Kljub temu morajo države članice do 31. decembra 2024 izvesti vsaj eno oceno uspešnosti, učinkovitosti in učinka dodatnih virov ter oceniti, kako so ti viri prispevali k doseganju ciljev novega namenskega tematskega cilja. Da se omogoči razpoložljivost primerljivih informacij na ravni Unije, se države članice spodbujajo k uporabi kazalnikov za posamezne programe, ki jih je dala na voljo Komisija. Poleg tega morajo države članice in organi upravljanja pri izvajanju svojih odgovornosti, povezanih z informiranjem, komuniciranjem in prepoznavnostjo, okrepiti prepoznavnost izjemnih ukrepov in virov, ki jih je uvedla Unija, zlasti z zagotavljanjem, da so potencialni upravičenci, upravičenci, udeleženci, končni prejemniki sredstev finančnih instrumentov in širša javnost seznanjeni z obstojem in obsegom dodatnih virov ter dodatno podporo, ki so jo ti omogočili.

Da se državam članicam omogoči uporaba dodatnih virov za hitro odpravo posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva v sedanjem programskem obdobju, je upravičeno izjemoma države članice izvzeti iz potrebe po izpolnjevanju predhodnih pogojenosti ter zahtev v zvezi z rezervo za uspešnost in uporabo okvira uspešnosti, zahtev o tematski osredotočenosti, tudi v povezavi s pragovi, določenimi za trajnostni urbani razvoj za ESRR, ter zahtev glede priprave komunikacijske strategije za dodatne vire. Kljub temu morajo države članice do 31. decembra 2024 ali – kadar so na voljo dodatni viri za proračunsko postavko za leti 2023 in 2024 – do 31. decembra 2026 izvesti vsaj eno oceno uspešnosti, učinkovitosti in učinka dodatnih virov ter oceniti, kako so ti viri prispevali k doseganju ciljev novega namenskega tematskega cilja. Da se omogoči razpoložljivost primerljivih informacij na ravni Unije, se države članice spodbujajo k uporabi kazalnikov za posamezne programe, ki jih je dala na voljo Komisija. Poleg tega morajo države članice in organi upravljanja pri izvajanju svojih odgovornosti, povezanih z informiranjem, komuniciranjem in prepoznavnostjo, okrepiti prepoznavnost izjemnih ukrepov in virov, ki jih je uvedla Unija, zlasti z zagotavljanjem, da so potencialni upravičenci, upravičenci, udeleženci, končni prejemniki sredstev finančnih instrumentov in širša javnost seznanjeni z obstojem in obsegom dodatnih virov ter dodatno podporo, ki so jo ti omogočili.

Obrazložitev

Organi upravljanja bodo potrebovali več časa in prožnosti za izvajanje tako obsežnega novega programa.

Predlog spremembe 7

COM(2020) 451 final, del 1

Uvodna izjava 21

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 135(2) Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo določa, da se spremembe Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 ali Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom, sprejete na datum začetka veljavnosti navedenega sporazuma ali po njem, ne uporabljajo za Združeno kraljestvo, kolikor vplivajo na njegove finančne obveznosti. Podpora iz te uredbe za leto 2020 se financira iz povečanja zgornje meje večletnega finančnega okvira, podpora za leti 2021 in 2022 pa iz povečanja zgornje meje virov lastnih sredstev Unije, kar bi vplivalo na finančno obveznost Združenega kraljestva. Zato se ta uredba ne bi smela uporabljati za Združeno kraljestvo in v njem

Člen 135(2) Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (1) določa, da se spremembe Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (2) ali Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom (3), sprejete na datum začetka veljavnosti navedenega sporazuma ali po njem, ne uporabljajo za Združeno kraljestvo, kolikor vplivajo na njegove finančne obveznosti. Podpora iz te uredbe za leto 2020 se financira iz povečanja zgornje meje večletnega finančnega okvira, podpora za leti 2021 in 2022 ter, kadar je to primerno, za leti 2023 in 2024 pa iz povečanja zgornje meje virov lastnih sredstev Unije, kar bi vplivalo na finančno obveznost Združenega kraljestva. Zato se ta uredba ne bi smela uporabljati za Združeno kraljestvo in v njem

Obrazložitev

Organi upravljanja bodo potrebovali več časa in prožnosti za izvajanje tako obsežnega novega programa.

Predlog spremembe 8

COM(2020) 451 final, del 1

Člen 1, odstavek 1, točka 1

Uredba (EU) št. 1303/2013

Člen 91(1a)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

v členu 91 se doda nov odstavek 1a:

v členu 91 se doda nov odstavek 1a:

„1a.   Poleg skupnih virov iz odstavka 1 se dajo dodatni viri za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo v višini 5 000 000 000 EUR v  tekočih cenah na voljo za proračunsko postavko za leto 2020 ter se dodelijo ESRR in ESS.“

„1a.   Poleg skupnih virov iz odstavka 1 se dajo dodatni viri za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo v višini 5 000 000 000 EUR v  stalnih cenah (iz leta 2018) na voljo za proračunsko postavko za leto 2020 ter se dodelijo ESRR in ESS.“

Obrazložitev

Uporaba stalnih cen iz leta 2018 je v skladu s sklepi izrednega zasedanja Evropskega sveta 17.–21. julija 2020 (1).

Predlog spremembe 9

COM(2020) 451 final, del 1

Člen 1, odstavek 1, točka 2

Uredba (EU) št. 1303/2013

Prvi in drugi odstavek člena 92a

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ukrepi iz člena 2 uredbe [o evropskem instrumentu za okrevanje] se izvajajo v okviru strukturnih skladov v višini 53 272 800 000 EUR v tekočih cenah zneska iz člena 3(2)(a)(i) navedene uredbe ob upoštevanju člena 4(3), (4) in (8) navedene uredbe.

Ukrepi iz člena 2 uredbe [o evropskem instrumentu za okrevanje] se izvajajo v okviru strukturnih skladov v višini 53 272 800 000 EUR v tekočih cenah zneska iz člena 3(2)(a)(i) navedene uredbe ob upoštevanju člena 4(3), (4) in (8) navedene uredbe.

Ti dodatni viri za leto 2021 in 2022 so zunanji namenski prejemki v skladu s členom 21(5) finančne uredbe.

Ti dodatni viri za leto 2021 in 2022 so zunanji namenski prejemki v skladu s členom 21(5) finančne uredbe. Sklep o podaljšanju ukrepov za prožnost v okviru REACT-EU na leti 2023 in 2024 se lahko sprejme z delegiranim aktom.

Obrazložitev

Organi upravljanja bodo potrebovali več časa in prožnosti za izvajanje tako obsežnega novega programa.

Predlog spremembe 10

COM(2020) 451 final, del 1

Uredba (EU) št. 1303/2013

Naslov

Člen 92b

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Izredni dodatni viri in ureditev izvrševanja za cilj „naložbe za rast in delovna mesta“, da se zagotovi pomoč spodbujanju odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in pripravi zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva (REACT-EU)

Izredni dodatni viri in ureditev izvrševanja za cilj „naložbe za rast in delovna mesta“ in cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ , da se zagotovi pomoč spodbujanju odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in pripravi zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva (REACT-EU)

Obrazložitev

Pandemija COVID-19 in enostransko zapiranje meja v številnih državah članicah sta povzročila veliko škodo obmejnim regijam, ki jo je treba ustrezno odpraviti.

Predlog spremembe 11

COM(2020) 451 final, del 1

Uredba (EU) št. 1303/2013

Člen 92b(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Dodatni viri iz člena 91(1a) in člena 92a (v nadaljnjem besedilu: dodatni viri) se dajo na voljo v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“, da se zagotovi pomoč spodbujanju odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in pripravi zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva (REACT-EU). Dodatni viri se uporabijo za izvajanje tehnične podpore v skladu z odstavkom 6 tega člena in za operacije, s katerimi se izvaja tematski cilj iz odstavka 10 tega člena.

Dodatni viri iz člena 91(1a) in člena 92a (v nadaljnjem besedilu: dodatni viri) se dajo na voljo v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ in cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ , da se zagotovi pomoč spodbujanju odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in pripravi zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva (REACT-EU). Dodatni viri se uporabijo za izvajanje tehnične podpore v skladu z odstavkom 6 tega člena in za operacije, s katerimi se izvaja tematski cilj iz odstavka 10 tega člena.

Obrazložitev

Pandemija COVID-19 in začetne zaustavitve javnega življenja so imele uničujoče posledice za čezmejno sodelovanje. Projekti v okviru cilja teritorialnega sodelovanja, vključno s čezmejnim sodelovanjem, bi morali biti upravičeni do financiranja.

Predlog spremembe 12

COM(2020) 451 final, del 1

Člen 1, odstavek 1, točka 2

Uredba (EU) št. 1303/2013

Člen 92b(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Dodatni viri se dajo na voljo za proračunsko postavko za leta 2020–2022 poleg skupnih virov iz člena 91, kot sledi:

Dodatni viri se dajo na voljo za proračunsko postavko za leta 2020–2022 poleg skupnih virov iz člena 91, kot sledi:

za leto 2020: 5 000 000 000 EUR;

za leto 2021: 42 434 400 000 EUR;

za leto 2022: 10 820 400 000 EUR.

za leto 2020: 5 000 000 000 EUR;

za leto 2021: 34 615 620 000 EUR;

za leto 2022: 18 639 180 000 EUR.

Dodatni viri za leto 2020 se dajo na voljo iz dodatnih virov, kot so določeni v členu 91(1a).

Dodatni viri za leto 2020 se dajo na voljo iz dodatnih virov, kot so določeni v členu 91(1a).

Dodatni viri za leto 2021 in 2022 se dajo na voljo iz dodatnih virov, kot so določeni v členu 92a. Dodatni viri iz člena 92a podpirajo tudi upravne odhodke v višini do 18 000 000 EUR v  tekočih cenah.

Dodatni viri za leto 2021 in 2022 se dajo na voljo iz dodatnih virov, kot so določeni v členu 92a. Z revizijo te uredbe z delegiranim aktom se lahko dodatni viri dajo na voljo tudi za proračunsko postavko za leti 2023 in 2024, kadar bi tako zahteval organ upravljanja in bi država članica to upravičila. Dodatni viri iz člena 92a podpirajo tudi upravne odhodke v višini do 18 000 000 EUR v  stalnih cenah iz leta 2018 .

Obrazložitev

Dodeljevanje razpoložljivih virov bi bilo treba bolj enakomerno porazdeliti na leti 2021 in 2022 (65 oziroma 35 %), da bi zmanjšali upravno breme organov upravljanja in upravičencev ob zaključku operativnih programov za obdobje 2014–2020 in začetku operativnih programov za obdobje 2021–2027. Dodatni viri, ki podpirajo upravne odhodke, bi morali biti podani v stalnih cenah. Organi upravljanja bodo potrebovali več časa in prožnosti za izvajanje tako obsežnega novega programa.

Predlog spremembe 13

COM(2020) 451 final, del 1

Člen 1, odstavek 1, točka 2

Uredba (EU) št. 1303/2013

Člen 92b(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Komisija z izvedbenimi akti sprejme odločitev, v kateri določi razdelitev dodatnih virov v odobritvah za prevzem obveznosti iz strukturnih skladov za leti 2020 in 2021 za vsako državo članico v skladu z merili in metodologijo iz Priloge VIIa. Ta odločitev se v letu 2021 pregleda, da se določi razdelitev dodatnih virov za leto 2022 na podlagi podatkov, ki bodo na voljo 19. oktobra 2021.

Komisija z izvedbenimi akti sprejme odločitev, v kateri določi razdelitev dodatnih virov v odobritvah za prevzem obveznosti iz strukturnih skladov za leti 2020 in 2021 za vsako državo članico v skladu z merili in metodologijo iz Priloge VIIa. Ta odločitev se v letu 2021 pregleda, da se določi razdelitev dodatnih virov za leto 2022 na podlagi podatkov, ki bodo na voljo 19. oktobra 2021. Odločitev se lahko po potrebi pregleda tudi v letu 2022 v povezavi s proračunskimi postavkami za leti 2023 in 2024. Poskrbeti je treba, da spremembe ne vplivajo negativno na operativne programe.

Obrazložitev

Organi upravljanja bodo potrebovali več časa in prožnosti za izvajanje tako obsežnega novega programa.

Predlog spremembe 14

COM(2020) 451 final, del 1

Člen 1, odstavek 1, točka 2

Uredba (EU) št. 1303/2013

Člen 92b(5)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Z odstopanjem od prvega pododstavka člena 76 se proračunske obveznosti za dodatne vire za vsak zadevni operativni program izvajajo za vsak sklad za leta 2020, 2021 in 2022.

Z odstopanjem od prvega pododstavka člena 76 se proračunske obveznosti za dodatne vire za vsak zadevni operativni program izvajajo za vsak sklad za leta 2020, 2021 in 2022.

Pravna obveznost iz drugega pododstavka člena 76 za leti 2021 in 2022 začne veljati od datuma iz člena 4(3) [uredbe o evropskem instrumentu za okrevanje].

Pravna obveznost iz drugega pododstavka člena 76 za leti 2021 in 2022 začne veljati od datuma iz člena 4(3) [uredbe o evropskem instrumentu za okrevanje].

Tretji in četrti pododstavek člena 76 se za dodatne vire ne uporabljata.

Tretji in četrti pododstavek člena 76 se za dodatne vire ne uporabljata.

Z odstopanjem od člena 14(3) finančne uredbe se pravila o prenehanju obveznosti iz poglavja IV naslova IX dela II in člena 136 uporabljajo za proračunske obveznosti, ki temeljijo na dodatnih virih iz člena 92a. Z odstopanjem od člena 12(4)(c) finančne uredbe se dodatni viri ne uporabijo za naslednika zadevnega programa ali ukrepa.

Z odstopanjem od člena 14(3) finančne uredbe se pravila o prenehanju obveznosti iz poglavja IV naslova IX dela II in člena 136 uporabljajo za proračunske obveznosti, ki temeljijo na dodatnih virih iz člena 92a. Z odstopanjem od člena 12(4)(c) finančne uredbe se dodatni viri ne uporabijo za naslednika zadevnega programa ali ukrepa.

Z odstopanjem od člena 86(2) in člena 136(1) obveznosti za dodatne vire prenehajo v skladu s pravili o zaključku programov.

Z odstopanjem od člena 86(2) in člena 136(1) obveznosti za dodatne vire prenehajo v skladu s pravili o zaključku programov.

Vsaka država članica dodatne vire, ki so v okviru ESRR in ESS na voljo za načrtovanje programov, dodeli operativnim programom.

Vsaka država članica dodatne vire, ki so v okviru ESRR in ESS na voljo za načrtovanje programov, dodeli operativnim programom.

Z odstopanjem od člena 92(7) se lahko predlaga, da se delež dodatnih virov uporabi za povečanje podpore Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim (v nadaljnjem besedilu: sklad FEAD) pred ali hkrati z dodelitvijo ESRR in ESS.

Z odstopanjem od člena 92(7) se lahko predlaga, da se delež dodatnih virov uporabi za povečanje podpore Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim (v nadaljnjem besedilu: sklad FEAD) in pobudi za zaposlovanje mladih pred ali hkrati z dodelitvijo ESRR in ESS.

Po njihovi prvotni dodelitvi se lahko dodatni viri na podlagi zahtevka države članice za spremembo operativnega programa v skladu s členom 30(1) prenesejo med ESRR in ESS ne glede na odstotke iz točk (a), (b) in (c) člena 92(1).

Po njihovi prvotni dodelitvi se lahko dodatni viri na podlagi zahtevka države članice za spremembo operativnega programa v skladu s členom 30(1) prenesejo med ESRR in ESS ne glede na odstotke iz točk (a), (b) in (c) člena 92(1).

Člen 30(5) se ne uporablja za dodatne vire. Ti viri so izključeni iz osnove za izračun zgornjih mej iz navedenega odstavka.

Člen 30(5) se ne uporablja za dodatne vire. Ti viri so izključeni iz osnove za izračun zgornjih mej iz navedenega odstavka.

Za namene uporabe točke (f) člena 30(1) finančne uredbe se za navedene prenose ne uporablja pogoj glede uporabe odobritev za isti cilj. Prenosi se lahko nanašajo samo na tekoče leto ali na prihodnja leta v finančnem načrtu.

Za namene uporabe točke (f) člena 30(1) finančne uredbe se za navedene prenose ne uporablja pogoj glede uporabe odobritev za isti cilj. Prenosi se lahko nanašajo samo na tekoče leto ali na prihodnja leta v finančnem načrtu.

Zahteve iz člena 92(4) se ne uporabljajo za prvotno dodelitev ali njihove nadaljnje prenose.

Zahteve iz člena 92(4) se ne uporabljajo za prvotno dodelitev ali njihove nadaljnje prenose.

To ne vpliva na zneske, dodeljene pobudi za zaposlovanje mladih v skladu s členom 92(5) v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“.

To ne vpliva na zneske, dodeljene pobudi za zaposlovanje mladih v skladu s členom 92(5) v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“.

Dodatni viri se izvršujejo v skladu s pravili sklada, v katerega se dodelijo ali prenesejo.

Dodatni viri se izvršujejo v skladu s pravili sklada, v katerega se dodelijo ali prenesejo.

Predlog spremembe 15

COM(2020) 451 final, del 1

Člen 1, odstavek 1, točka 2

Uredba (EU) št. 1303/2013

Šesti pododstavek člena 92b(5)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Vsaka država članica dodatne vire, ki so v okviru ESRR in ESS na voljo za načrtovanje programov, dodeli operativnim programom.

Vsaka država članica dodatne vire, ki so v okviru ESRR in ESS na voljo za načrtovanje programov, dodeli operativnim programom v skladu z načeloma partnerstva in upravljanja na več ravneh iz člena 5 .

Obrazložitev

Lokalne in regionalne oblasti ter drugi ustrezni deležniki morajo biti aktivno udeleženi pri odločanju o dodeljevanju dodatnih virov.

Predlog spremembe 16

COM(2020) 451 final, del 1

Člen 1, odstavek 1, točka 2

Uredba (EU) št. 1303/2013

Drugi in tretji pododstavek člena 92b(7)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za namene uporabe člena 134(2) za letna predplačila v letih 2021, 2022 in 2023 znesek podpore iz skladov za celotno programsko obdobje za operativni program vključuje dodatne vire.

Za namene uporabe člena 134(2) za letna predplačila v letih 2021, 2022, 2023 in 2024 znesek podpore iz skladov za celotno programsko obdobje za operativni program vključuje dodatne vire.

Znesek, plačan kot dodatno začetno predplačilo iz prvega pododstavka, Komisija v celoti obračuna najpozneje ob zaključku operativnega programa.

Znesek, plačan kot dodatno začetno predplačilo iz prvega pododstavka, Komisija v celoti obračuna najpozneje ob zaključku operativnega programa.

Obrazložitev

Organi upravljanja bodo potrebovali več časa in prožnosti za izvajanje tako obsežnega novega programa. Zato predlagamo ohranitev predloga Komisije, ki je usklajen s sprejetim poročilom odbora REGI Evropskega parlamenta.

Predlog spremembe 17

COM(2020) 451 final, del 1

Člen 1, odstavek 1, točka 2

Uredba (EU) št. 1303/2013

Člen 92b(8)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Dodatni viri, ki ne bodo dodeljeni za tehnično podporo, se bodo uporabili v okviru tematskega cilja iz odstavka 10 za podporo operacijam spodbujanja odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in priprave zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva.

Dodatni viri, ki ne bodo dodeljeni za tehnično podporo, se bodo uporabili v okviru tematskega cilja iz odstavka 10 za podporo operacijam spodbujanja odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in priprave zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva.

Države članice lahko dodelijo dodatne vire eni ali več ločenim prednostnim osem v okviru obstoječega operativnega programa oziroma programov ali pa novemu operativnemu programu iz odstavka 11. Z odstopanjem od člena 26(1) program zajema obdobje do 31. decembra 2022 ob upoštevanju odstavka 4 zgoraj .

Države članice lahko dodelijo dodatne vire eni ali več ločenim prednostnim osem v okviru obstoječega operativnega programa oziroma programov ali pa novemu operativnemu programu iz odstavka 11. Z odstopanjem od člena 26(1) program zajema obdobje do 31. decembra 2022 ali v primeru izjeme iz odstavka 2 do 31. decembra 2024 ob upoštevanju odstavka 4 tega člena .

Kar zadeva ESRR, se dodatni viri porabijo predvsem za podporo naložbam v izdelke in storitve za zdravstvene službe, za zagotovitev podpore v obliki obratnih sredstev ali naložbene podpore za MSP, za naložbe, ki prispevajo k prehodu na digitalno in zeleno gospodarstvo, naložbe v infrastrukturo, prek katere se zagotavljajo osnovne storitve državljanom, in za gospodarske ukrepe v tistih regijah, ki so najbolj odvisne od sektorjev, ki so bili v krizi najbolj prizadeti.

Kar zadeva ESRR, se dodatni viri porabijo predvsem za podporo naložbam v izdelke in storitve za zdravstvene službe, za zagotovitev podpore v obliki obratnih sredstev ali naložbene podpore za MSP, za naložbe, ki prispevajo k prehodu na digitalno in zeleno gospodarstvo, naložbe v infrastrukturo, prek katere se zagotavljajo osnovne storitve državljanom, in za gospodarske ukrepe v tistih regijah, ki so najbolj odvisne od sektorjev, ki so bili v krizi najbolj prizadeti.

Kar zadeva ESS, se dodatni viri porabijo predvsem za podporo ohranjanju delovnih mest, vključno s shemami skrajšanega delovnega časa in podporo samozaposlenim, tudi, če se ta podpora ne kombinira z ukrepi aktivne politike zaposlovanja, razen če slednje določa nacionalna zakonodaja. Dodatni viri bodo namenjeni tudi podpori ustvarjanju delovnih mest, zlasti za osebe v ranljivem položaju, in ukrepom za zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje mladih, razvoj znanj in spretnosti, zlasti da se podpre dvojni zeleni in digitalni prehod, ter izboljšanje dostopa do storitev splošnega pomena na področju socialne varnosti, tudi za otroke.

Kar zadeva ESS, se dodatni viri porabijo predvsem za podporo ohranjanju delovnih mest, vključno s shemami skrajšanega delovnega časa in podporo samozaposlenim, tudi, če se ta podpora ne kombinira z ukrepi aktivne politike zaposlovanja, razen če slednje določa nacionalna zakonodaja. Dodatni viri bodo namenjeni tudi podpori ustvarjanju delovnih mest, zlasti za osebe v ranljivem položaju, in ukrepom za zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje mladih, razvoj znanj in spretnosti, zlasti da se podpre dvojni zeleni in digitalni prehod, ter izboljšanje dostopa do storitev splošnega pomena na področju socialne varnosti, tudi za otroke.

Obrazložitev

Organi upravljanja bodo potrebovali več časa in prožnosti za izvajanje tako obsežnega novega programa.

Predlog spremembe 18

COM(2020) 451 final, del 1

Člen 1, odstavek 1, točka 2

Uredba (EU) št. 1303/2013

Člen 92b(9)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Z izjemo tehnične podpore iz odstavka 6 in dodatnih virov, uporabljenih za FEAD iz sedmega pododstavka odstavka 5, bodo dodatni viri namenjeni podpori operacijam v okviru novega tematskega cilja „spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in priprava zelenega, digitalnega in odpornega gospodarstva“, ki dopolnjuje tematske cilje iz člena 9.

Z izjemo tehnične podpore iz odstavka 6 in dodatnih virov, uporabljenih za FEAD ali pobudo za zaposlovanje mladih iz sedmega pododstavka odstavka 5, bodo dodatni viri namenjeni podpori operacijam v okviru novega tematskega cilja „spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in priprava zelenega, digitalnega in odpornega gospodarstva“, ki dopolnjuje tematske cilje iz člena 9.

Tematski cilj iz prvega pododstavka je na voljo izključno za načrtovanje programov za dodatne vire. Z odstopanjem od točk (b), (c) in (d) člena 96(1) se ne združuje z drugimi prednostnimi naložbami.

Tematski cilj iz prvega pododstavka je na voljo izključno za načrtovanje programov za dodatne vire. Z odstopanjem od točk (b), (c) in (d) člena 96(1) se ne združuje z drugimi prednostnimi naložbami.

Tematski cilj iz prvega pododstavka pomeni tudi enotno prednostno naložbo za načrtovanje programov za dodatne vire iz ESRR in ESS ter njihovo izvrševanje.

Tematski cilj iz prvega pododstavka pomeni tudi enotno prednostno naložbo za načrtovanje programov za dodatne vire iz ESRR in ESS ter njihovo izvrševanje.

Kadar se določi ena ali več ločenih prednostnih osi, ki ustrezajo tematskemu cilju iz prvega pododstavka v okviru obstoječega operativnega programa, se elementi iz točk (b)(v) in (vii) člena 96(2) ne navedejo v opisu prednostne osi v spremenjenem operativnem programu.

Kadar se določi ena ali več ločenih prednostnih osi, ki ustrezajo tematskemu cilju iz prvega pododstavka v okviru obstoječega operativnega programa, se elementi iz točk (b)(v) in (vii) člena 96(2) ne navedejo v opisu prednostne osi v spremenjenem operativnem programu.

Revidirani finančni načrt iz člena 96(2)(d) določa dodelitev dodatnih virov za leta 2020, 2021 in po potrebi 2022 brez navedbe zneskov za rezervo za uspešnost in brez razčlenitve po kategorijah regij.

Revidirani finančni načrt iz člena 96(2)(d) določa dodelitev dodatnih virov za leta 2020, 2021 in po potrebi 2022 brez navedbe zneskov za rezervo za uspešnost in brez razčlenitve po kategorijah regij.

Z odstopanjem od člena 30(1) se zahtevki za spremembo programa, ki jih predloži država članica, ustrezno utemeljijo in zlasti določajo pričakovani učinek sprememb programa na spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva. Priloži se jim spremenjeni program.

Z odstopanjem od člena 30(1) se zahtevki za spremembo programa, ki jih predloži država članica, ustrezno utemeljijo in zlasti določajo pričakovani učinek sprememb programa na spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva. Priloži se jim spremenjeni program.

Predlog spremembe 19

COM(2020) 451 final, del 1

Člen 1, odstavek 1, točka 2

Uredba (EU) št. 1303/2013

Novi pododstavek za četrtim pododstavkom člena 92b(10)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

Z odstopanjem od člena 29(3) in (4) ter člena 30(2) Komisija odobri vsako spremembo obstoječega operativnega programa ali vsak nov namenski operativni program najpozneje v desetih delovnih dneh od dneva, ko ga država članica predloži.

Obrazložitev

Spremenjene ali nove operativne programe v povezavi s cilji REACT-EU je treba odobriti čim prej.

Predlog spremembe 20

COM(2020) 451 final, del 1

Člen 1, odstavek 1, točka 2

Uredba (EU) št. 1303/2013

Drugi pododstavek člena 92b(11)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Z odstopanjem od člena 56(3) in člena 114(2) države članice zagotovijo, da se do 31. decembra 2024 izvede vsaj ena ocena uspešnosti, učinkovitosti in učinka uporabe dodatnih virov ter se oceni, kako so ti viri prispevali k tematskemu cilju iz odstavka 10 tega člena.

Z odstopanjem od člena 56(3) in člena 114(2) države članice zagotovijo, da se do 31. decembra 2024 ali v primeru izjeme iz tretjega pododstavka odstavka 2 tega člena do 31. decembra 2026 izvede vsaj ena ocena uspešnosti, učinkovitosti in učinka uporabe dodatnih virov ter se oceni, kako so ti viri prispevali k tematskemu cilju iz odstavka 10 tega člena.

Obrazložitev

Organi upravljanja bodo potrebovali več časa in prožnosti za izvajanje tako obsežnega novega programa. Zato pri pravilu o prenehanju obveznosti in podaljšanju do leta 2024 predlagamo ohranitev predloga Komisije, ki je usklajen s sprejetim poročilom odbora REGI Evropskega parlamenta.

Predlog spremembe 21

COM(2020) 451 final, del 2

Uredba (EU) št. 1303/2013

Priloga, odstavek 2

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Na podlagi pravil iz odstavka 1 se ne izvedejo dodelitve po državah članicah za celotno obdobje 2020– 2022 , ki presegajo:

Na podlagi pravil iz odstavka 1 se ne izvedejo dodelitve po državah članicah za celotno obdobje 2020– 2024 , ki presegajo:

(a)

za države članice, katerih povprečni BND na prebivalca (po paritetah kupne moči) v obdobju 2015–2017 je višji od 109 % povprečja EU-27: 0,07  % njihovega realnega GDP v letu 2019;

(a)

za države članice, katerih povprečni BND na prebivalca (po paritetah kupne moči) v obdobju 2015–2017 je višji od 109 % povprečja EU-27: 0,07  % njihovega realnega GDP v letu 2019;

(b)

za države članice, katerih povprečni BND na prebivalca (po paritetah kupne moči) v obdobju 2015–2017 je enak ali nižji od 90 % povprečja EU-27: 2,60  % njihovega realnega GDP v letu 2019;

(b)

za države članice, katerih povprečni BND na prebivalca (po paritetah kupne moči) v obdobju 2015–2017 je enak ali nižji od 90 % povprečja EU-27: 2,60  % njihovega realnega GDP v letu 2019;

(c)

za države članice, katerih povprečni BND na prebivalca (po paritetah kupne moči) v obdobju 2015–2017 je višji od 90 % in enak ali nižji od 109 % povprečja EU-27: odstotek se izračuna z linearno interpolacijo med 0,07  % in 2,60  % njihovega realnega BDP v letu 2019, kar povzroči sorazmerno zmanjšanje odstotka zgornje meje glede na povečanje blaginje.

(c)

za države članice, katerih povprečni BND na prebivalca (po paritetah kupne moči) v obdobju 2015–2017 je višji od 90 % in enak ali nižji od 109 % povprečja EU-27: odstotek se izračuna z linearno interpolacijo med 0,07  % in 2,60  % njihovega realnega BDP v letu 2019, kar povzroči sorazmerno zmanjšanje odstotka zgornje meje glede na povečanje blaginje.

Zneski nad ravnjo iz točk (a) in (c) na državo članico se sorazmerno prerazporedijo med dodelitve vseh drugih držav članic, katerih povprečni BND na prebivalca (po paritetah kupne moči) je nižji od 100 % povprečja EU-27. BND na prebivalca (po paritetah kupne moči) v obdobju 2015–2017 je BND, ki se je uporabil za kohezijsko politiko v pogajanjih o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027.

Zneski nad ravnjo iz točk (a) in (c) na državo članico se sorazmerno prerazporedijo med dodelitve vseh drugih držav članic, katerih povprečni BND na prebivalca (po paritetah kupne moči) je nižji od 100 % povprečja EU-27. BND na prebivalca (po paritetah kupne moči) v obdobju 2015–2017 je BND, ki se je uporabil za kohezijsko politiko v pogajanjih o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027.

Obrazložitev

Organi upravljanja bodo potrebovali več časa in prožnosti za izvajanje tako obsežnega novega programa.

Predlog spremembe 22

COM(2020) 451 final, del 2

Uredba (EU) št. 1303/2013

Priloga, odstavek 3

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za namene izračuna razdelitve izrednih dodatnih virov za leti 2020 in 2021:

Za namene izračuna razdelitve izrednih dodatnih virov za leti 2020 in 2021:

(a)

je referenčno obdobje za BDP: prva polovica leta 2020;

(a)

je referenčno obdobje za BDP: prva polovica leta 2020;

(b)

je referenčno obdobje za število brezposelnih in število brezposelnih mladih: povprečje od junija do avgusta 2020;

(b)

je referenčno obdobje za število brezposelnih in število brezposelnih mladih: povprečje od junija do avgusta 2020;

(c)

najvišji dodeljeni znesek, ki se dobi z uporabo odstavka 2, se pomnoži z deležem dodatnih virov za leti 2020 in 2021 v skupnih dodatnih virih za leta 2020, 2021 in 2022.

(c)

najvišji dodeljeni znesek, ki se dobi z uporabo odstavka 2, se pomnoži z deležem dodatnih virov za leti 2020 in 2021 v skupnih dodatnih virih za leta 2020, 2021 in 2022 ter, kadar je to primerno, tudi za leti 2023 in 2024 .

Preden se uporabi metoda iz odstavkov 1 in 2 v zvezi z dodatnimi viri za leto 2020, se bo najbolj oddaljenim regijam na ravni NUTS 2 iz dodelitve namenil znesek, ki ustreza intenzivnosti pomoči v višini 30 EUR na prebivalca. Ta dodelitev bo razdeljena po regijah in državah članicah, in sicer sorazmerno glede na celotno prebivalstvo teh regij. Preostali znesek za leto 2020 se bo razdelil med države članice v skladu z metodo iz odstavkov 1 in 2.

Preden se uporabi metoda iz odstavkov 1 in 2 v zvezi z dodatnimi viri za leto 2020, se bo najbolj oddaljenim regijam na ravni NUTS 2 iz dodelitve namenil znesek, ki ustreza intenzivnosti pomoči v višini 30 EUR na prebivalca. Ta dodelitev bo razdeljena po regijah in državah članicah, in sicer sorazmerno glede na celotno prebivalstvo teh regij. Preostali znesek za leto 2020 se bo razdelil med države članice v skladu z metodo iz odstavkov 1 in 2.

Obrazložitev

Organi upravljanja bodo potrebovali več časa in prožnosti za izvajanje tako obsežnega novega programa.

Predlog spremembe 23

COM(2020) 451 final, del 2

Uredba (EU) št. 1303/2013

Priloga, odstavek 4

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za namene izračuna razdelitve izrednih dodatnih virov za leto 2022:

Za namene izračuna razdelitve izrednih dodatnih virov za leto 2022 in, kadar je to primerno, za leti 2023 in 2024 :

(a)

je referenčno obdobje za BDP: prva polovica leta 2021;

(a)

je referenčno obdobje za BDP: prva polovica leta 2021;

(b)

je referenčno obdobje za število brezposelnih in število brezposelnih mladih: povprečje od junija do avgusta 2021;

(b)

je referenčno obdobje za število brezposelnih in število brezposelnih mladih: povprečje od junija do avgusta 2021;

(c)

najvišji dodeljeni znesek, ki se dobi z uporabo odstavka 2, se pomnoži z deležem dodatnih virov za leto 2022 v skupnih dodatnih virih za leta 2020, 2021 in 2022.“

(c)

najvišji dodeljeni znesek, ki se dobi z uporabo odstavka 2, se pomnoži z deležem dodatnih virov za leto 2022 v skupnih dodatnih virih za leta 2020, 2021, 2022 , 2023 in 2024 .“

Obrazložitev

Organi upravljanja bodo potrebovali več časa in prožnosti za izvajanje tako obsežnega novega programa.

Spremenjeni predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in o finančnih pravilih zanje ter za Sklad za azil in migracije, Sklad za notranjo varnost in Instrument za upravljanje meja in vizume

COM(2020) 450 final

Predlog spremembe 24

COM(2020) 450 final

Točka 1

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

vstavi se naslednja uvodna izjava 15a:

„(15a)

Da se državam članicam omogoči prožnost pri dodeljevanju in prilagajanju dodelitev finančnih sredstev glede na njihove posebne potrebe, jim je treba zagotoviti možnost, da zahtevajo omejene prerazporeditve sredstev iz skladov v kateri koli drug instrument v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja ali med skladi na začetku programskega obdobja ali v fazi izvajanja.“

vstavi se naslednja uvodna izjava 15a:

„(15a)

Da se državam članicam omogoči prožnost pri dodeljevanju in prilagajanju dodelitev finančnih sredstev v odziv na neposredne učinke večje krize in glede na njihove posebne potrebe, jim je v skladu s kodeksom dobre prakse za partnerstvo in upravljanje na več ravneh treba zagotoviti možnost, da zahtevajo tematsko omejene in začasne prerazporeditve sredstev iz skladov v kateri koli drug instrument v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja ali med skladi na začetku programskega obdobja ali v fazi izvajanja.“

Obrazložitev

Razlog za vsakršno prerazporejanje virov iz skladov in/ali med njimi bi morala biti večja kriza, pri tem pa bi bilo treba v celoti spoštovati načeli partnerstva in upravljanja na več ravneh.

Predlog spremembe 25

COM(2020) 450 final

Točka 6

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

člen 21 se spremeni:

člen 21 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Države članice lahko v okviru sporazuma o partnerstvu ali zahteve za spremembo programa zahtevajo prerazporeditev do 5 % vseh začetnih nacionalnih dodelitev za vsak sklad kateremu koli drugemu instrumentu v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja.

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Države članice lahko v soglasju s svojimi organi upravljanja in v skladu s kodeksom dobre prakse za partnerstvo in upravljanje na več ravneh v okviru sporazuma o partnerstvu ali zahteve za spremembo programa zahtevajo , če gre za odzivanje na večjo krizo, ki jo kot tako prizna Svet, prerazporeditev do 5 % vseh začetnih nacionalnih dodelitev za vsak sklad kateremu koli drugemu instrumentu v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja le za operacije, ki so v skladu s cilji kohezijske politike .

 

Države članice lahko v okviru sporazuma o partnerstvu ali zahteve za spremembo programa zahtevajo tudi prerazporeditev do 5 % vseh začetnih nacionalnih dodelitev za vsak sklad drugemu skladu ali skladom. Države članice lahko zahtevajo dodatno prerazporeditev do 5 % vseh začetnih nacionalnih dodelitev glede na sklad med ESRR, ESS+ ali Kohezijski sklad v okviru skupnih sredstev države članice v okviru cilja ‚naložbe za delovna mesta in rast‘.“

 

Države članice lahko v soglasju s svojimi organi upravljanja in v skladu s kodeksom dobre prakse za partnerstvo in upravljanje na več ravneh v okviru sporazuma o partnerstvu ali zahteve za spremembo programa zahtevajo , če gre za odzivanje na večjo krizo, ki jo kot tako prizna Svet, tudi prerazporeditev do 7 % vseh začetnih nacionalnih dodelitev za vsak sklad drugemu skladu ali skladom. Države članice lahko zahtevajo dodatno prerazporeditev do 7 % vseh začetnih nacionalnih dodelitev glede na sklad med ESRR, ESS+ ali Kohezijski sklad v okviru skupnih sredstev države članice v okviru cilja ‚naložbe za delovna mesta in rast‘.“

Obrazložitev

Ne glede na negativne posledice katere koli večje krize, vključno s pandemijo COVID-19, držav članic ne bi smeli pretirano spodbujati k umiku sredstev iz kohezijske politike. Po drugi strani bi morala biti kohezijska politika bolj prožna, da bi omogočala blažitev morebitnih negativnih šokov, kot je trenutna pandemija.

Predlog spremembe 26

COM(2020) 450 final

Točka 8, novi člen 15a, novi (zadnji) pododstavek)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

Zgoraj navedeni ukrepi se začnejo uporabljati v 24 mesecih ali, kadar je to primerno, v 48 mesecih od sprejetja sklepa Sveta iz prvega pododstavka. Za vsako podaljšanje teh ukrepov je potreben nov sklep Sveta, s katerim ta prizna večjo krizo.

Obrazložitev

Vsi izredni ukrepi, sprejeti v odziv na izredne okoliščine, morajo biti omejeni na jasno opredeljeno časovno obdobje. Svet bi moral te ukrepe podaljšati le v primeru nadaljevanja večje krize. Organi upravljanja bodo potrebovali več časa in prožnosti za izvajanje tako obsežnega novega programa.

Spremenjeni predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu

COM(2020) 452 final

Predlog spremembe 27

COM(2020) 452 final

Točka 2

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

vstavi se naslednja uvodna izjava 10b:

„(10b)

Da bi okrepili zmogljivosti sistemov javnega zdravstva za preprečevanje izrednih zdravstvenih razmer, hitro odzivanje nanje in okrevanje po njih, bi moral ESRR prispevati tudi k odpornosti zdravstvenih sistemov. Ker je doslej najhujša pandemija COVID-19 pokazala, kako pomembna je takojšnja razpoložljivost kritičnih zalog opreme za zagotavljanje učinkovitega odziva na izredne razmere, bi bilo treba področje uporabe podpore ESRR razširiti, da bi omogočalo nakup opreme, ki je potrebna za krepitev odpornosti na nesreče in odpornosti zdravstvenih sistemov. Pri oblikovanju zalog za okrepitev odpornosti zdravstvenih sistemov je treba ohraniti skladnost z  nacionalno zdravstveno strategijo in je ne presegati, hkrati pa zagotoviti dopolnjevanje s [Programom za zdravje] ter zmogljivostmi rescEU v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite.“

vstavi se naslednja uvodna izjava 10b:

„(10b)

Da bi okrepili zmogljivosti sistemov javnega zdravstva za preprečevanje izrednih zdravstvenih razmer, hitro odzivanje nanje in okrevanje po njih, bi moral ESRR prispevati tudi k odpornosti zdravstvenih sistemov. Ker je doslej najhujša pandemija COVID-19 pokazala, kako pomembna je takojšnja razpoložljivost kritičnih zalog opreme za zagotavljanje učinkovitega odziva na izredne razmere, bi bilo treba področje uporabe podpore ESRR razširiti, da bi omogočalo nakup opreme, ki je potrebna za krepitev odpornosti na nesreče in odpornosti zdravstvenih sistemov. Pri oblikovanju zalog za okrepitev odpornosti zdravstvenih sistemov je treba ohraniti skladnost z  nacionalnimi in po potrebi tudi regionalnimi zdravstvenimi strategijami ter jih ne presegati, hkrati pa zagotoviti dopolnjevanje s [Programom za zdravje] ter zmogljivostmi rescEU v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite.“

Obrazložitev

Obrazložitev je razvidna iz besedila.

II.   POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Splošne ugotovitve

1.

pozdravlja ciljno naravnane predloge iz svežnja REACT-EU, namenjene odpravi neposrednih negativnih socialno-ekonomskih učinkov trenutne pandemije in drugih večjih kriz v prihodnosti, in dodatne finančne vire za lažje odpravljanje posledic krize in spodbujanje zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja;

2.

poudarja pomen kohezijske politike in njene zmožnosti, da podpira mesta in regije v času krize, tudi prek obstoječih operativnih programov; v zvezi s tem tudi poudarja, da so za reševanje izzivov, obravnavanih v okviru REACT-EU, kot sta blažitev negativnih posledic COVID-19 in priprava na dolgoročno okrevanje, potrebne strategije po meri, ki so tudi prilagojene glede na posamezna območja, saj teritorialni učinki in priložnosti, ki izhajajo iz teh izzivov, niso enakomerno porazdeljeni po vsej EU;

3.

poudarja, da je treba poiskati ravnovesje med hitrim izplačevanjem novih razpoložljivih virov, uspešnimi in učinkovitimi vlaganji ter potrebo po izogibanju nepravilnostim, sistemskim napakam ali goljufijam;

4.

ponovno izraža zaskrbljenost zaradi začasnosti nekaterih povečanj finančnih sredstev v okviru kohezijske politike, ki ne bodo nadomestila prvotnih zmanjšanj, ki jih je Komisija predlagala leta 2018; v zvezi s tem vztraja, da pri kohezijski politiki ne bi smeli zanemariti njenih dolgoročnih ciljev in razvojnih potreb, ko se izvajajo kratkoročne prednostne naloge;

5.

pozdravlja ukrepe za zmanjšanje upravnega bremena pri izvajanju programov;

6.

se seznanja z izjemo pri zahtevi o tematski osredotočenosti v okviru REACT-EU, vendar priporoča vsaj minimalno tematsko osredotočenost, da bodo sredstva, porabljena za odpravljanje posledic krize, skladna s ciljem EU, da se do leta 2050 doseže podnebna nevtralnost; poziva države članice, naj z inovativno uporabo dodatnih virov svoja gospodarstva približajo zeleni, digitalni in odporni razvojni usmeritvi, ki zagotavlja dolgoročnejše okrevanje;

7.

poudarja, da je treba pri preoblikovanju ali ustvarjanju novih operativnih programov z namenom pokritja dodeljenih finančnih sredstev v okviru REACT-EU ali pri prerazporeditvi virov in spremembah programov kohezijske politike v obdobju po letu 2020 uporabiti načeli partnerstva in upravljanja na več ravneh, s čimer bi zagotovili, da se denar porabi tam, kjer je to najbolj potrebno;

8.

poudarja, da bo treba za splošno okrevanje po krizi nujno pripraviti in učinkovito izvesti veliko število projektov na različnih področjih. Vendar je lahko ovira pri tem pomanjkanje finančnih sredstev v lokalnih in regionalnih proračunih. Zato je treba z razpoložljivimi nacionalnimi viri in viri v okviru tehnične pomoči EU podpreti hiter zagon najpomembnejših projektov za ponovni zagon gospodarstva;

9.

poudarja, da sta pandemija COVID-19 in enostransko zapiranje meja v številnih državah članicah povzročila veliko škodo obmejnim regijam, ki jo je treba ustrezno odpraviti, tudi s financiranjem čezmejnih projektov; poudarja tudi, da bi se morali v primeru prihodnjih omejitev gibanja izogibati zapiranju meja in s tem nesorazmernim motnjam v življenju ljudi, ki živijo v obmejnih regijah;

V zvezi z uredbo REACT-EU:

10.

pozdravlja določitev novega tematskega cilja za dodatne vire, tj. „spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva“, s čimer naj bi se olajšalo načrtovanje programov in naknadno ocenjevanje ukrepov, izvedenih na podlagi REACT-EU;

11.

pozdravlja možnost, da se v primeru dodatnih virov v okviru REACT-EU zaprosi za do 100-odstotno sofinanciranje, poziva pa tudi k dovolj velikemu toku naložb in dodatni pozornosti na morebitne nepravilnosti;

12.

pozdravlja večji obseg začetnih predplačil za ukrepe, podprte z dodatnimi sredstvi v okviru REACT-EU, s čimer naj bi bilo možno hitro izplačilo prevzetih obveznosti;

13.

poziva, naj bodo dodatni viri porazdeljeni do leta 2024, da bodo imeli organi upravljanja dovolj časa in prožnosti za izvajanje tako obsežnega novega programa, s čimer bi spodbudili učinkovitost in uspešnost porabe ter zmanjšali upravno breme;

14.

poudarja, da bi bilo treba možnost prenosa med kategorijami regij uporabiti le takrat, ko ni drugih možnosti financiranja, in le v obsegu, ki je potreben za takojšen odziv na izbruh COVID-19, pri čemer bi bilo treba upoštevati splošni cilj ekonomske, socialne in teritorialne kohezije;

V zvezi s spremenjenim predlogom uredbe o skupnih določbah za obdobje 2021–2027:

15.

se seznanja z dodatno prožnostjo pri prenosu finančnih sredstev iz programov kohezijske politike v instrumente v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja, kadar gre za odziv na večjo krizo;

16.

ponovno poudarja, da bi morali biti takšni dodatni ukrepi omejeni časovno in po obsegu, pri čemer je treba upoštevati, da morebitni prenosi predvsem ne bi smeli ovirati izvajanja ali dokončanja bistvenih naložb v regijah, na katere vplivajo ti prenosi;

17.

poudarja tudi, da bi morala biti kohezijska politika v obdobju po letu 2020 prožnejša, da bi omogočala blažitev morebitnih negativnih šokov, kot je trenutna pandemija;

18.

pozdravlja znižanje praga za postopno izvajanje operacij v prihodnjem programskem obdobju;

19.

priporoča pojasnitev določb za izbiro fizično dokončanih ali popolnoma izvedenih operacij, ko gre za neposreden odziv na negativne učinke kriznih razmer;

V zvezi s spremenjenim predlogom uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu za obdobje 2021–2027:

20.

pozdravlja razširitev področja uporabe podpore, s čimer bodo države članice odpornejše na morebitne prihodnje krize. OR v zvezi s tem poudarja, da je za podjetja, ki jih je kriza najbolj prizadela, pomembno, da imajo boljši dostop do financiranja, pri tem pa je treba ohraniti osredotočenost na uporabo pravil o državni pomoči;

21.

pozdravlja razširitev podpore v obliki financiranja obratnih sredstev za mala in srednja podjetja, kar bi jim moralo omogočiti, da se hitro odzovejo na vse večje krize, do katerih bi lahko prišlo;

22.

se seznanja z možnostjo odstopanja od zahtev o tematski osredotočenosti in najnižjih dodeljenih sredstvih za trajnostni razvoj mest v izjemnih okoliščinah; OR hkrati poziva k večji ambicioznosti in razvoju teritorialnih instrumentov na lokalni in regionalni ravni v obdobju po letu 2020;

V zvezi s spremenjenim predlogom uredbe o Evropskem socialnem skladu za obdobje 2021–2027:

23.

pozdravlja predloge za odpravo revščine otrok in povečanje tematske osredotočenosti na zaposlovanje mladih, saj se je za ti skupini izkazalo, da sta še posebej izpostavljeni negativnim učinkom pandemije COVID-19 in zato zaslužita veliko več pozornosti;

24.

pozdravlja možnost začasnih ukrepov za uporabo sklada ESS+;

25.

opozarja, da bi lahko vsakršno zmanjšanje sredstev programa EU za zdravje pomenilo občutno zmanjšanje pripravljenosti EU na prihodnje pandemije, in izpostavlja sinergije med tem programom in skladom ESS+;

Sklepne ugotovitve:

26.

poudarja, da so se regije in mesta v pandemiji COVID-19 znašli v prvih vrstah in so najprimernejši za zagotovitev okrevanja po asimetričnih šokih, kot je ta kriza;

27.

zato poudarja, da ukrepi, ki jih upravičuje kriza zaradi COVID-19, nikakor ne bi smeli privesti do tega, da bi se skušalo centralizirati izvajanje kohezijske politike v obdobju po letu 2020;

28.

zato prav tako poudarja, da je decentralizirano financiranje EU za regije in mesta dobro ne le za spopadanje z negativnimi kratkoročnimi zdravstvenimi šoki, ampak tudi za vzpostavitev temeljev za srednje- in dolgoročno trajnostno okrevanje;

29.

v zvezi s tem poziva k popolni uskladitvi instrumentov kohezijske politike in drugih shem EU, vključno s Skladom za pravični prehod in mehanizmom za okrevanje in odpornost, da bi lahko čim bolj povečali njihov pozitivni srednje- in dolgoročni učinek ter usmerjali njihov učinkovit sistem izvajanja;

30.

ugotavlja, da so obravnavani štirje zakonodajni predlogi v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti;

31.

trdno podpira mehanizem EU za zaščito demokracije, pravne države in temeljnih pravic; poziva, naj se s tem mehanizmom v vsaki državi članici, regiji in občini doseže spoštovanje vseh temeljnih vrednot EU, vključno s spoštovanjem človekovega dostojanstva in človekovih pravic, svobode in enakosti.

V Bruslju, 14. oktobra 2020

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS


(1)   UL L 29, 31.1.2020, str. 7.

(2)   Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).

(3)   Sklep Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (UL L 168, 7.6.2014, str. 105).

(1)  https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10-2020-INIT/sl/pdf


Top