(2)

Izkazalo se je, da sistem, vzpostavljen z Uredbo  (EU) št. 182/2011, v praksi na splošno dobro deluje ter zagotavlja ustrezno institucionalno uravnoteženost vlog Komisije in drugih udeleženih akterjev. Navedeni sistem bi moral zato še naprej delovati brez sprememb, razen nekaterih ciljno usmerjenih sprememb , povezanih s posebnimi vidiki postopka na ravni odbora za pritožbe. Namen teh sprememb je zagotoviti širšo politično odgovornost in lastno odgovornost glede politično občutljivih izvedbenih aktov, vendar brez sprememb pravnih in institucionalnih pristojnosti glede izvedbenih aktov, urejenih z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(2)

Izkazalo se je, da Uredba  (EU) št. 182/2011 v praksi na splošno deluje učinkovito ter zagotavlja ustrezno institucionalno uravnoteženost vlog Komisije in drugih udeleženih akterjev. Glavni elementi sistema lahko zato še naprej delujejo brez sprememb . Vendar raven dodane vrednosti , ki jo določa Uredba (EU) št. 182/2011 v zvezi z ustreznim postopkom odločanja, še ni povsem zadovoljiva. Zato so potrebne nekatere ciljno usmerjene spremembe , povezane s posebnimi vidiki postopka na ravni odbora za pritožbe. Namen teh sprememb je zagotoviti širšo politično odgovornost in lastno odgovornost glede politično občutljivih izvedbenih aktov, vendar brez sprememb pravnih in institucionalnih pristojnosti glede izvedbenih aktov, urejenih z Uredbo (EU) št. 182/2011. Dodatni namen tega akta o spremembi je izboljšati seznanjenost državljanov Unije s postopki, povezanimi z izvedbenimi akti. Da bi izboljšali zaupanje v institucije in organe Unije, je bistveno, da so njeni državljani obveščeni o sprejemanju odločitev in tudi o razlogih za odločitve teh institucij in organov.

(3)

V Uredbi (EU) št. 182/2011 je določeno, da se v več posebnih primerih zadeva predloži odboru za pritožbe. V praksi se je odbor za pritožbe sestal, kadar odbor v postopku pregleda ni dosegel kvalificirane večine niti za niti proti, zaradi česar ni podal mnenja. Večina teh primerov je bila povezana z gensko spremenjenimi organizmi, gensko spremenjenimi živili in krmo ter fitofarmacevtskimi sredstvi.

(3)

V Uredbi (EU) št. 182/2011 je določeno, da se v več posebnih primerih zadeva predloži odboru za pritožbe. V praksi se je odbor za pritožbe zlasti v povezavi z gensko spremenjenimi organizmi, gensko spremenjeno hrano in krmo ter fitofarmacevtskimi sredstvi sestal, kadar odbor v postopku pregleda ni dosegel kvalificirane večine niti za niti proti, zaradi česar ni podal mnenja.

(3a)

Posledično je bilo odboru za pritožbe v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 predloženih zelo malo zadev, ki se obravnavajo v tem aktu o spremembi.

(4)

Izkušnje so pokazale, da se v odboru za pritožbe v veliki večini primerov ponovi izid iz odbora za pregled, zaradi česar se mnenje ne poda. Odbor za pritožbe torej ne pripomore k razjasnitvi stališč držav članic.

(4)

Izkušnje so pokazale, da se v odboru za pritožbe v veliki večini primerov ponovi izid iz odbora za pregled, zaradi česar se mnenje ne poda. Odbor za pritožbe torej ne pripomore k razjasnitvi stališč držav članic jasnejša ali da bi se v postopku pregleda predložila mnenja. Uredba (EU) št. 182/2011 določa, da lahko Komisija v teh primerih sprejme osnutek izvedbenega akta, pri čemer lahko v imenu držav članic opredeli potrebo po učinkovitem izvajanju zakonodaje ter določi, kako se lahko učinkovito izvaja .

(5)

V Uredbi (EU) št. 182/2011 je določeno, da lahko Komisija v takih primerih sprejme osnutek izvedbenega akta, kar ji daje diskrecijsko pravico.

(6)

Ta diskrecijska pravica pa je bistveno manjša v primerih, povezanih z odobritvijo proizvodov ali snovi, kot na primer na področju gensko spremenjenih živil in krme, saj mora Komisija sprejeti odločitev v razumnem roku in se ne sme vzdržati sprejetja odločitve.

(6)

Ta diskrecijska pravica pa je bistveno manjša v primerih, povezanih z odobritvijo proizvodov ali snovi, kot na primer na področju gensko spremenjenih živil in krme, saj mora Komisija sprejeti odločitev v razumnem roku in se ne sme vzdržati sprejetja odločitve. Tako je Evropski varuh človekovih pravic v sklepu o zadevi 1582/2014 poudaril, da mora Komisija spoštovati veljavne pravne določbe o rokih za odobritev gensko spremenjenih organizmov.

(7)

Komisija je sicer pooblaščena za odločanje v takih primerih zaradi posebne občutljivosti zadevnih vprašanj, vendar bi morale tudi države članice v celoti prevzeti svojo odgovornost v postopku odločanja. To pa ni mogoče , kadar države članice niso sposobne doseči kvalificirane večine , med drugim zaradi precejšnjega števila vzdržanih glasov ali nenavzočnosti na glasovanju .

(7)

Komisija ima sicer pristojnost za odločanje v takih primerih zaradi posebne občutljivosti zadevnih vprašanj, vendar bi morale države članice prevzeti večjo odgovornost v postopku odločanja. Kadar je temeljni akt povezan z varovanjem zdravja ali varnostjo ljudi , živali ali rastlin in države članice niso sposobne doseči kvalificirane večine v prid osnutku izvedbenega akta za odobritev proizvoda ali snovi, bi bilo treba šteti, da je bila odobritev zavrnjena .

(8)

Za povečanje dodane vrednosti odbora za pritožbe bi bilo treba torej okrepiti njegovo vlogo, tako da se določi možnost sklica nadaljnje seje odbora za pritožbe, kadar mnenje ni podano. Ustrezna raven zastopanja na nadaljnji seji odbora za pritožbe bi morala biti ministrska, da se zagotovi politična razprava. Da se omogoči organizacija take nadaljnje seje, bi bilo treba podaljšati rok za podajo mnenja odbora za pritožbe.

(8)

Za povečanje dodane vrednosti odbora za pritožbe bi bilo treba torej okrepiti njegovo vlogo, tako da se določi možnost sklica nadaljnje seje odbora za pritožbe, kadar mnenje ni podano. Ustrezna raven zastopanja na nadaljnji seji odbora za pritožbe bi morala biti na dovolj visoki politični ravni, kot je ministrska, da se zagotovi politična razprava. Da se omogoči organizacija take nadaljnje seje, bi bilo treba podaljšati rok za podajo mnenja odbora za pritožbe. Vendar bi moralo biti podaljšanje le za kratko obdobje.

(10)

Komisiji bi bilo treba omogočiti, da v posebnih primerih zaprosi Svet za mnenje in usmeritev glede širših posledic nepredložitve mnenja, vključno z institucionalnimi, pravnimi, političnimi in mednarodnimi posledicami. Komisija bi morala upoštevati vsa stališča, ki jih Svet izrazi v treh mesecih od predložitve zadeve. V ustrezno utemeljenih primerih lahko Komisija pri predložitvi določi krajši rok.

(10)

Komisiji bi bilo treba omogočiti, da v posebnih primerih zaprosi Evropski parlament in Svet za stališče in usmeritev glede širših posledic nepredložitve mnenja, vključno z institucionalnimi, pravnimi, ekonomskimi, političnimi in mednarodnimi posledicami. Komisija bi morala upoštevati vsa stališča, ki jih Evropski parlament in Svet izrazita v treh mesecih od predložitve zadeve. V ustrezno utemeljenih nujnih primerih lahko Komisija pri predložitvi določi krajši rok . O stališčih, ki sta jih izrazila Evropski parlament in Svet, bi bilo treba nemudoma obvestiti tudi Evropski ekonomski in socialni odbor ter Evropski parlament in Svet, kot je primerno.

(10a)

Kadar kaže, da bi bilo težko pridobiti pozitivno mnenje držav članic o podobnih osnutkih izvedbenih aktov, bi bilo treba razmisliti o ponovnem pregledu izvedbenih pooblastil, ki so bila prenesena na Komisijo v ustreznih temeljnih aktih.

(11)

Povečati bi bilo treba preglednost glasov predstavnikov držav članic v odboru za pritožbe in objaviti glasove predstavnikov posameznih držav članic.

(11)

Povečati bi bilo treba preglednost glasov predstavnikov držav članic na vseh stopnjah svetovalnega postopka in postopka pregleda ter objaviti glasove predstavnikov posameznih držav članic. Kadar je akt povezan z občutljivimi področji, kot so varstvo potrošnikov, varovanje zdravja ali varnost ljudi, živali ali rastlin ali varstvo okolja, bi morali posamezni predstavniki držav članic za vsak primer posebej podrobno obrazložiti, kako so glasovali ali zakaj so se glasovanja vzdržali. Komisija bi morala podati tudi informacije o sestavi odborov, tudi o prisotnih osebah ter organih in organizacijah, ki jim te osebe pripadajo, kot tudi o dnevnih redih sestankov in dokumentih in osnutkih besedil, o katerih se razpravlja.

(11a)

Da bi bili državljani Unije bolje seznanjeni s postopkom, da bi ga bolje razumeli in bi bil bolj prepoznaven, bi morali predstavniki posameznih držav članic obrazložiti, kako so glasovali ali zakaj so se glasovanja vzdržali ali se ga morebiti niso udeležili.

(11b)

Dostopnost registra bi bilo treba še povečati, njegovo vsebino pa spremeniti, da bi povečali preglednost nad postopkom odločanja, zlasti s tem ko bi dodali o njem več informacij. Pri tem bi bilo bistveno izboljšati iskalne funkcije registra, da bi omogočale iskanje po političnih področjih.

(ba)

vstavi se naslednji odstavek:

(bb)

vstavi se naslednji odstavek:

(-a)

(b)

dnevne rede sej odborov;

„(b)

dnevne rede sej odborov , vključno z osnutki besedil, o katerih se odloča, in dokumenti, o katerih se razpravlja ;“;

(-aa)

(c)

povzetke zapisov ter sezname organov in organizacij, ki jim pripadajo osebe, ki so jih države članice imenovale za svoje predstavnike;

„(c)

povzetke zapisov skupaj s seznami navzočih na seji ter seznami organov in organizacij, ki jim pripadajo te osebe, ki so jih države članice imenovale za svoje predstavnike;“;

„(e)

izide glasovanj , v primeru odbora za pritožbe pa tudi izražene glasove predstavnika vsake države članice ;“;

„(e)

izide glasovanja, vključno z glasovi posameznih predstavnikov držav članic ter vzdržanimi glasovi , skupaj z obrazložitvijo, kako so glasovali ali zakaj so se glasovanja vzdržali ali zakaj se ga morebiti niso udeležili, in če je akt povezan z občutljivimi področji, kot so varstvo potrošnikov, varovanje zdravja ali varnost ljudi, živali ali rastlin ali varstvo okolja, skupaj z obrazložitvijo za vsak posamezni primer, kako so glasovali ali zakaj so se glasovanja vzdržali ;“;

(aa)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

(ba)

doda se naslednji odstavek:

(3a)