Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 52020AE2226

    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 575/2013 in (EU) 2019/876 glede prilagoditev zaradi pandemije COVID-19 (COM(2020) 310 final – 2020/0066 (COD))

    EESC 2020/02226

    UL C 311, 18.9.2020, p. 71–75 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    18.9.2020   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 311/71

    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 575/2013 in (EU) 2019/876 glede prilagoditev zaradi pandemije COVID-19

    (COM(2020) 310 final – 2020/0066 (COD))

    (2020/C 311/10)

    Poročevalec:

    Giuseppe GUERINI

    Zaprosilo

    Svet Evropske unije, 6. 5. 2020

    Evropski parlament, 13. 5. 2020

    Pravna podlaga

    člena 114 in 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije

    Pristojnost

    strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo

    Sklep predsedstva

    30. 4. 2020

    Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju

    10. 6. 2020

    Plenarno zasedanje št.

    552

    Rezultat glasovanja

    (za/proti/vzdržani)

    208/2/5

    1.   Sklepi in priporočila

    1.1

    		 Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja predlog Evropske komisije, da se spremenita uredbi (EU) št. 575/2013 in (EU) 2019/876 glede prilagoditev zaradi pandemije COVID-19.

    1.2

    		 EU se sooča s krizo brez primere, zato je potreben temu primerno izjemen odziv. Predlog je treba sprejeti čim prej, da bo mogoče s tem sproščena sredstva čim učinkoviteje porabiti za soočenje s sedanjimi in prihodnjimi posledicami COVID-19.

    1.3

    		 EESO se strinja z odločitvijo, da se preloži začetek izvajanja okvira Basel III, ki ga je sprejel Baselski odbor za bančni nadzor (BCBS) in potrdila Evropska komisija. Zagotoviti pa je treba, da preložitev ne bo pomenila potrditve sedanjih pravil. Predlog revizije direktiv in uredb je torej primeren.

    1.4

    		 EESO poleg tega predlaga, da se pred novim začetkom izvajanja skrbno ocenijo spremembe, ki bodo uvedene za ekonomske in finančne institucije v teh težkih časih, kar je izredno pomembno za prilagoditev evropskega regulativnega sistema. Morda bodo potrebne dodatne ocene učinka.

    1.5

    		 EESO je tudi zaskrbljen, da v tem trenutku morda ne bo mogoče upoštevati drugih predpisanih rokov glede na operativne izzive, s katerimi se soočajo banke (in organi oblasti). To očitno velja za novi okvir za obrestno tveganje v bančni knjigi (IRRBB), ki naj bi začel veljati z junijem 2021, izvedbeni predpisi pa še niso na voljo. Velja pa tudi za količnik neto stabilnih virov financiranja (NSFR), ki bi ga bilo treba začeti izvajati z junijem 2021.

    1.6

    		 Zato bi bilo za CRR II in CRD 5, pa tudi za smernice Evropskega bančnega organa (EBA) o nastanku in spremljanju posojil ter smernice za novo opredelitev neplačil primerno zagotoviti razumno preložitev ali, tako kot v primeru NSFR, triletno obdobje postopnega uvajanja (podobno kot za količnik likvidnostnega kritja, LCR), s čimer bi ohranili prvotno namero sozakonodajalcev, da se da bankam na voljo eno leto od dneva sprejetja novih predpisov, da jih začnejo izvajati.

    1.7

    		 Podobno velja tudi za izpolnjevanje obveznosti iz Direktive (EU) 2019/879 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (EU) 2019/877 glede sposobnosti kreditnih institucij in investicijskih podjetij za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo. Glede na pritisk na posojilno dejavnost in zahteve istih nadzornih organov, da uporabijo kapitalske rezerve za preprečitev kreditnega krča, bi bilo ustrezno pregledati in preložiti roke, določene v tej direktivi in uredbi, glede doseganja zavezujočih ciljev MREL.

    1.8

    		 EESO se strinja s predlogom Komisije za prilagoditev prehodnih ureditev, da bi kreditnim institucijam omogočili, da ublažijo učinek, ki bi jih na njihova sredstva imele rezervacije in prilagoditve zaradi pričakovanih kreditnih izgub (ECL) v skladu z MSRP 9. Kljub temu je po mnenju EESO ta predlog komaj prvi korak k cilju zmanjšanja učinka recesije, vendar ni niti učinkovito niti ustrezno sredstvo za ohranjanje enakih konkurenčnih pogojev med evropskimi posredniki. Zato meni, da bi predlog lahko dopolnili z naslednjimi ukrepi:

    —

    razširitev „nove“ dinamične komponente, izmerjene 1. januarja 2020, na kredite, ki se jim je donosnost začela slabšati s 1. januarjem 2020 (ali od ustreznega dneva po tem datumu glede na začetek pandemije),

    —

    nenadomestitev faktorja povečanja z enotno utežjo v višini 100 %, ki se uporablja za financiranje majhnih neprofesionalnih strank. S tem se ne upošteva različna stopnja tveganja tipičnih kategorij posojilojemalcev v primeru komercialnih bank in predvsem lokalnih bank, kar velja zlasti za gospodinjstva in MSP. Izpostavljenosti, povezane s to kategorijo posojilojemalcev, imajo posebno bonitetno obravnavo z vidika kapitalskih zahtev. Poleg tega bi nadomestitev faktorja povečanja z enotno utežjo v višini 100 % povzročila precejšnje ali celo nepremostljive težave bankam, ki uporabljajo standardno metodo in uradni postopek za namene poročanja. Alternativa predlogu Komisije in hkrati ukrep za učinkovito operativno poenostavitev bi bila lahko operacija, ki se nanaša na davek iz točke (a) odstavka 7, namesto da se črta točka (b),

    —

    podaljšanje obdobja postopnega uvajanja tudi za statično komponento, izmerjeno 1. januarja 2018, z uvedbo novega računovodskega standarda MSRP 9, ki od bank zahteva, da posebno pozornost namenijo vplivu prve uporabe (FTA), kar vključuje učinke na način vrednotenja v scenariju prodaje tudi nedonosnih pozicij, ki so trenutno največji del celotnega zneska, vključenega v FTA.

    1.9

    		 EESO meni, da bi bilo dobro razširiti sedanjo obravnavo nedonosnih izpostavljenosti (NPE), za katere jamčijo ali jih zavarujejo uradne kreditne izvozne agencije (ECA), na NPE, ki so rezultat posledic pandemije COVID-19 in ki jih krijejo različne poroštvene sheme držav članic. Če pa je namen te spremembe priznati, da imajo javna jamstva enak učinek na blažitev tveganj, kot jih zagotavljajo kreditne izvozne agencije, bi bilo treba uskladiti tudi roke. Če je cilj doseči popolno uskladitev obravnave teh jamstev, bi bilo treba spremeniti sedemletni rok za njegovo izvedbo, ki ga predlaga Komisija.

    1.10

    		 Ker je treba storiti vse, kar je mogoče, da bi banke spodbudili, da čim bolj podprejo realno gospodarstvo, EESO podpira predlog, da se skrajšajo roki za začetek izvajanja nekaterih najboljših možnih ukrepov kalibracije absorpcije izgub s presežnim kapitalom, določenih v CRR, ki pa se še ne uporabljajo, kot so določbe o obravnavi določenih kreditov, zavarovanih s pokojninami ali plačami, faktor za podporo malim in srednjim podjetjem ter novi faktor za podporo financiranja infrastrukturnih projektov.

    1.11

    		 Naložbe v infrastrukturo bodo zdaj zelo pomembne. EESO meni, da bi bilo treba poenostaviti zapletena in obremenjujoča merila iz člena 501a CRR, ki se nanašajo na projekte, da bi jih lažje identificirali in jim namenili predlagano prednostno bonitetno obravnavo (na primer z odpravo zahtev iz točk 1(b), (d), (g), (i) in (l) ter 2(a).

    1.12

    		 V širšem okviru revizije evropskega večletnega proračuna je ključnega pomena nova strategija za oživitev gospodarstva, ki jo je Komisija predstavila 28. maja 2020 z načrtom #NextGenerationEu, v katerem je določila izjemne ukrepe kot odziv na krizo, ki je posledica pandemije. Ta strategija bi morala dopolnjevati naložbeni načrt za evropski zeleni dogovor, ki je bil objavljen v prvem četrtletju leta 2020 v podporo prehodu na trajnostno evropsko gospodarstvo.

    1.13

    		 Kar zadeva faktorje za podporo iz CRR, EESO meni, da je treba uvesti zeleni in socialni faktor za podporo, ki bo zmanjšal absorpcijo izgub s presežnim kapitalom, za financiranje, ki ga banke zagotavljajo podjetjem socialne ekonomije in podjetjem, ki so resnično vključena v programe trajnostnega in vključujočega razvoja.

    1.14

    		 V zvezi z regulativnim okvirom za NPL je treba opozoriti, da bo COVID-19 na več načinov neizogibno vplival na trg NPL. Glede na to in ker bodo sedanje izredne razmere neizogibno vplivale na trg in upočasnile postopke prenosa, EESO poziva k začasni spremembi Uredbe (EU) 2019/630 Evropskega parlamenta in Sveta glede minimalnega kritja izgub za nedonosne izpostavljenosti.

    1.15

    		 Izredno pomembno je, da se ustanovijo zasebni trgi za NPL s čim več udeleženci in kupci, da bi se izognili vsakršnemu prenosu bogastva iz bančnega sektorja v sklade (za katere ne veljajo ista pravila) ter iz lokalnega, nacionalnega in evropskega gospodarstva na akterje, katerih sedež in davčni domicil sta drugje.

    1.16

    		 EESO meni, da je začasna uvedba t. i. bonitetnega filtra, ki je določen že v okviru Basel II, potrebna za odpravo nerealiziranih dobičkov ali izgub iz bilance stanja. Ena od posledic pandemije je tudi izrazito povečanje volatilnosti vrednostnih papirjev, ki so običajno manj občutljivi na šoke. V sedanjih tržnih razmerah in ob upoštevanju znatne podpore bank za javni dolg, bi bilo treba zmanjšati učinke volatilnosti na vrednostne papirje, ki niso vključeni v trgovalno knjigo, da bi se povečala stabilnost regulativnega kapitala.

    1.17

    		 Poleg predloga Komisije in v zvezi s tržnim tveganjem bi bilo treba v skladu s smernicami ECB z dne 16. aprila 2020 okvir stopnje 1 spremeniti, da se odpravijo obstoječe povezave med volatilnostjo in absorpcijo izgub bank s presežnim kapitalom (multiplikator VaR). To je potrebno, ker je trg zaradi COVID-19 že pokazal visoko stopnjo volatilnosti, kar je institucijam povzročilo znatno povečanje absorpcije izgub s presežnim kapitalom.

    2.   Splošne ugotovitve

    2.1

    		 Pandemija COVID-19 bo imela resne posledice, zaradi česar je treba sprejeti nujne ukrepe v podporo evropskemu gospodarstvu in ponovni vzpostavitvi gospodarske aktivnosti v državah članicah EU. V teh razmerah je bistveno zagotoviti, da v odsotnosti ustreznih zakonskih varoval recesija ne bo še bolj zmanjšala že tako ogroženo raznolikost bančnega sektorja v EU. Predvsem bi bilo treba zavarovati in okrepiti posebno vlogo lokalnih bank, zlasti tistih z zelo raznoliko udeležbo, značilno za zadružne banke.

    2.2

    		 Evropska komisija je 28. aprila 2020 predstavila sveženj bančnih ukrepov za pomoč bankam pri spodbujanju financiranja podjetij in gospodinjstev, da se ublažijo znatne gospodarske posledice COVID-19. Sveženj potrjuje nedavne izjave o prožni uporabi računovodskih in bonitetnih standardov, ki so jih sprejeli mednarodni organi za standardizacijo in evropski bančni organi, ter nekatere spremembe bančnih pravil EU, ki jih je treba hitro sprejeti, da bi se izboljšala zmožnost bančnega sistema, da zagotovi posojila in absorbira izgube zaradi pandemije COVID-19, hkrati pa ohrani skladnost z bonitetnimi predpisi.

    2.3

    		 EESO pozdravlja prve sprejete ukrepe in prve smernice evropskih bančnih organov, tj. EBA, ESMA in ECB/SSM. Te odločitve in smernice za zagotovitev večje prožnosti v sedanjem regulativnem okviru gredo v pravo smer, da se bomo lahko spopadli s prvo fazo te krize. EESO se pridružuje želji Komisije, da se zagotovita enotna razlaga in izvajanje ukrepov, ki jih sprejemajo različni subjekti v okviru evropskega sistema nadzornih organov. Enotna razlaga in izvajanje prispevata k večji učinkovitosti ukrepov.

    2.4

    		 Kljub temu pa EESO meni, da predlagani ukrepi niso zadostni glede na pričakovano recesijo zaradi te pandemije. Kriza zaradi COVID-19 je izredna zaradi velikih gospodarskih in družbenih posledic. Vse evropske institucije se morajo odzvati, da se zmanjša učinek na realno gospodarstvo, med drugim s pogumnimi odločitvami glede prekinitev.

    2.5

    		 V zvezi s tem EESO ugotavlja, da je posebna pozornost namenjena uporabi ukrepov restrukturiranja in moratorija ter njihovega učinka na morebitno prerazvrstitev dolžnikov v skladu z bonitetnimi in računovodskimi standardi MSRP ter obravnavi javnih jamstev in NPL.

    2.6

    		 EESO poudarja, da vse evropske finančne institucije v odgovor na to krizo ponujajo različne instrumente za podporo realnemu gospodarstvu. Banke med drugim omogočajo moratorij, ukrepe restrukturiranja, denarni predujem za nadomestila za brezposelnost in drugo izredno pomoč kapitalskim družbam, podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo, malim in srednjim podjetjem ter gospodinjstvom. Takšna finančna pomoč temelji na nacionalnih odlokih ali pa je prostovoljne narave.

    2.7

    		 Kljub temu zgoraj navedeni ukrepi ne zadostujejo glede na hude posledice te pandemije, kakršnim še nismo bili priča.

    2.8

    		 Glede na vse to EESO pozdravlja predlog glede prilagoditev zaradi pandemije COVID-19, ki ga je Komisija objavila 28. aprila 2020.

    2.9

    		 EESO se strinja, da so poleg popolne uporabe prožnosti, ki je dovoljena v obstoječem okviru, potrebne nekatere spremembe, povezane s posebnimi vidiki CRR, da bi čim bolj povečali zmožnost kreditnih institucij, da podprejo gospodarstvo, hkrati pa absorbirajo izgube zaradi pandemije COVID-19, ter pri tem zagotovili njihovo nadaljnjo odpornost. Poleg tega se je na mednarodni ravni Baselski odbor za bančni nadzor (BCBS) dogovoril za enoletno preložitev roka za izvedbo zadnjih elementov okvira Basel III, pri čemer so bili nekateri elementi že vključeni v CRR, pa tudi za večjo prožnost glede vpliva MSRP 9 na kapital. Te spremembe se morajo odražati v obstoječih pravilih.

    2.10

    		 Posledice pandemije bodo na trg NPL vplivale na več načinov. Sodni postopki so se za več tednov prekinili ali preložili, zaradi česar je prišlo do zamud v postopkih izterjave NPL. Poleg tega se bodo upočasnili tudi zunajsodni postopki izterjave.

    2.11

    		 Posledično bodo prizadeti tudi postopki odprodaje NPL, padec cen NPL pa bo trajal vsaj 24 mesecev. To bi lahko bila še ena prednost za specializirane nebančne kupce NPL, za katere ne veljajo evropske bonitetne zahteve, zaradi česar bi bile banke v EU v veliko slabšem položaju in kar bi vodilo do prenosa bogastva z bančnega sektorja na neregulirane subjekte, in sicer natanko v času, ko potrebujemo banke, da podprejo gospodarsko okrevanje, in ko se je zaustavilo izplačevanje dividend.

    2.12

    		 EESO zato in glede na to, da bodo sedanje izredne razmere neizogibno vplivale na trg in upočasnile postopke odsvojitve, poziva k začasni spremembi uredbe glede varovalnega mehanizma za NPL, kakor je opisano zgoraj.

    2.13

    		 Člen 473a CRR vsebuje prehodne določbe, ki institucijam omogočajo, da v svoj temeljni kapital ponovno vključijo delež učinka rezervacij zaradi uvedbe modela oslabitve pričakovanih kreditnih izgub (ECL) v skladu z MSRP 9. Nove določbe omogočajo, da se delno nevtralizira učinek uporabe novega modela oslabitve na izpostavljenostih in da se ublaži učinek dodatnega povečanja devalvacij v določenem obdobju.

    2.14

    		 Ta določba bo zagotovila približevanje cilju blažitve kritičnih učinkov recesije, vendar ne zadostuje za ohranitev enakih konkurenčnih pogojev za evropske kreditne institucije. Ena od glavnih posledic krize bo povečanje ravni zmanjševanja vrednosti, zato je treba blažitev posledic krize glede na izključno donosne izpostavljenosti razširiti na kredite, ki so postali nedonosni po pojavu pandemije v Evropi (januarja 2020).

    2.15

    		 Kot rečeno, bosta zaradi posledic pandemije za realno gospodarstvo v prihodnjih mesecih družbeni in gospodarski sistem v EU na hudi preizkušnji. Na novo bo treba razmisliti o celotni proizvodni strukturi Evrope. Po mnenju EESO bi bil lahko ta ogromen izziv velika priložnost za evropski gospodarski model, da bi bil okoljsko bolj trajnosten in socialno bolj vključujoč. Tako bi lokalne banke vseh pravnih oblik (kapitalske družbe, osebne družbe ali zadruge), ki so že po naravi decentralizirane in razširjene po vsem ozemlju, lahko imele oziroma morale imeti ključno vlogo pri porazdelitvi spodbud, pri čemer bi morale v celoti prevzeti vlogo verige distribucije vrednosti od osrednjih institucij do najbolj oddaljenih lokalnih entitet. Zato bo treba priznati in okrepiti strateški pomen skupnostnih bank.

    2.16

    		 V tej pandemiji se je pokazalo, da je v primeru močne družbe z veliko organizacij socialne ekonomije solidarnost (tudi v obliki socialnih podjetij) ključno vplivala na odpornost, po drugi strani pa bo prisotnost organizacij socialne ekonomije zelo pomembna za ponovni zagon vključujočega in trajnostnega gospodarskega sistema, s čimer se bo zmanjšalo tveganje propada celotnih gospodarskih sektorjev. EESO zato meni, da je treba v CRR uvesti zeleni in socialni faktor za podporo, ki bo zmanjšal absorpcijo izgub s presežnim kapitalom, za financiranje, ki ga banke zagotavljajo podjetjem socialne ekonomije.

    2.17

    		 Člen 501c CRR 2 določa, da mora EBA do leta 2025 opraviti poglobljeno študijo, da se oceni upravičenost posebne bonitetne obravnave izpostavljenosti v zvezi s takšnimi sredstvi ali dejavnostmi.

    2.18

    		 EESO meni, da bi bilo ta podporni faktor dobro uvesti še pred letom 2025, saj bi bilo takrat lahko že prepozno in usodno, da se sprejme podporni ukrep, ki bi kreditnim institucijam omogočil, da zagotovijo več posojil in sredstev strateškim sektorjem, ki so trenutno v težavah.

    2.19

    		 V sedanji fazi izrednih razmer smo priča sposobnosti socialnih podjetij, da zagotovijo večjo odpornost skupnosti, ki ji zagotavljajo svoje storitve, v številnih primerih pa celo dopolnjujejo ali nadomeščajo javne službe, ki niso zmožne odgovoriti na vse potrebe, ki so se pojavile. EESO zato predlaga, da se znatno skrajša mandat, ki ga je od sozakonodajalcev prejela EBA, in pospeši postopek uvedbe „faktorja za podporo trajnosti“. Mikrobonitetna perspektiva bi morala biti ustrezno prilagojena in uravnotežena s sistemskega, makrobonitetnega in socialnega vidika.

    2.20

    		 EESO se strinja s Komisijo, da bi se s premikom datuma začetka uporabe obeh faktorjev za podporo (prednostno obravnavo nekatere programske opreme in prednostno obravnavo nekaterih kreditov, zavarovanih s pokojninami ali plačami) že na 1. julij 2020 sprostil kapital institucij, kar bi jim omogočilo, da okrepijo potrebno kreditiranje v času pandemije COVID-19 in po njej. Premik datuma začetka uporabe faktorjev za podporo (1) za realno socialno ekonomijo in zeleno gospodarstvo na 1. januar 2021 bi bilo ravno tako očitno pozitivno.

    2.21

    		 Spremembe, ki jih je predlagala Komisija, ne bodo bistveno spremenile bonitetnega regulativnega okvira, olajšale pa bi skupna prizadevanja za ublažitev posledic pandemije in s tem hitro okrevanje. V zvezi s tem je treba opozoriti, da bi bilo treba trenutne krivulje rezervacij za NPL preložiti za 24 mesecev, da bi se odzvali na potrebo po zagotovitvi zadostnih tokov financiranja, ki lahko zamejijo učinek pandemije. Brez tovrstnih ukrepov bodo banke soočene z dvema vrstama kontradiktornih spodbud, ki jih prinašajo pravila: na eni strani z ukrepi, katerih namen je sprostitev kapitala bank za nove kredite ali vsaj izogibanje pretiranemu pritisku na isti kapital (kot je revizija prehodne ureditve za MSRP 9), na drugi strani pa s predpisi, ki bi v končni fazi lahko povzročili velik pritisk na kapital oziroma bi banke vsekakor odvrnili od zagotavljanja financiranja gospodarstvu v krizi, da bi se izognile negativnim posledicam za kapital. Bonitetni varovalni mehanizem bi bil lahko eden takih predpisov z odvračilnim učinkom v primeru ekonomsko stresnega položaja in recesije, če ne bo revidiran. Prilagoditve bi morale veljati tako za zavarovane kot nezavarovane NLP.

    V Bruslju, 10. junija 2020

    Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

    Luca JAHIER

    (1)  Glej člen 501c: Bonitetna obravnava izpostavljenosti, povezanih z okoljskimi in/ali socialnimi cilji.

    Top