EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52019XC1211(02)

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/332019/C 416/10

PUB/2019/72

UL C 416, 11.12.2019, p. 18–25 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

11.12.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

C 416/18


Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2019/C 416/10)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„SICILIA“

PDO-IT-A0801-AM04

Datum obvestila: 6. 9. 2019

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Kombinacija sort grozdja – sorte vinske trte

Opis

Dodana je bila možnost uporabe aromatične sorte vinske trte zibibbo za pridelavo vin iz dveh sort.

Razlogi

Čeprav je bila v specifikaciji proizvoda za pridelavo vin iz dveh sort izključena možnost uporabe aromatičnih sort vinske trte, je odslej mogoče uporabljati sorto zibibbo. Zdelo se je ustrezno, da se omogoči pridelava vin iz dveh sort z aromatično sorto, kot je zibibbo, saj je ta avtohtona sorta posebej značilna za ozemlje in se na otoku prideluje že več kot tisoč let. Namen tega je torej, da bi ta avtohtona sorta, ki se že uporablja za sortna vina, pridobila dodatno vrednost v povezavi z drugimi sortami vinske trte z ozemlja, zlasti z zvrščanjem s sorto grillo.

Ta sprememba se nanaša na člen 2 specifikacije proizvoda in se ne nanaša na enotni dokument.

2.   Vinogradniški standardi – gojitvena oblika

Opis

Dodana je bila možnost, da se za pridelavo vin s kontrolirano označbo porekla „Sicilia“ uporablja tudi vinska trta, gojena v obliki tendone (brajde), in sicer izključno za sorto calabrese ali njeno sopomenko nero d’avola, zasajeno do vinskega leta 2018/2019 le v pokrajinah Agrigento in Caltanissetta, z najmanjšo gostoto 1 100 vinskih trt na hektar, ter za ponovno zasaditev od vinskega leta 2019/2020 za isto sorto vinske trte ali njeno sopomenko na ozemlju navedenih pokrajin.

Razlogi

Razlog za zahtevo je to, da se v teh pokrajinah gojenje sorte nero d’avola v obliki tendone ali brajde šteje za tradicionalno gojitveno obliko, ki je v fazi zasaditve zahtevna, a jo je lažje negovati, in je odpornejša proti poletnemu podnebju, za katero so značilna vse pogostejša obdobja vročinskih valov, ki jih spremljajo topli vetrovi, kot je široko, ter ki zaradi zelo široke izpostavljene površine listov ne vpliva na kakovost grozdja ter omogoča uravnotežen razvoj jagod in dobro zaščito grozdja.

Ta tradicionalna gojitvena oblika je bila že predvidena za obstoječa vina z IGT (tipično geografsko označbo) „Sicilia“. Ta sprememba se nanaša na člen 4 specifikacije proizvoda in se ne nanaša na enotni dokument.

3.   Največji donosi

Namen te uradne spremembe je preoblikovati navedbo največjih donosov z njihovo ponovno razvrstitvijo po skupinah vina z enakim donosom zaradi poenostavljene predstavitve. Sprememba se nanaša na oddelek 1.5.2 (Enološki postopki – Največji donosi) enotnega dokumenta.

4.   Opis vina

Opis

Opis vin je postal natančnejši in bolj prilagojen kategorijam vina kot skupinam ali vrstam vina.

Razlogi

S spremembo se lahko poenostavi in skrajša opis vin s kontrolirano označbo porekla „Sicilia“, ki je odslej kljub številnim predvidenim vrstam bolj strnjen ter daje jasnejši in splošnejši okvir za pridelavo vin s poreklom. Sprememba se nanaša na točko 1.4 enotnega dokumenta.

5.   Značilnosti vin ob porabi

Opis

(A)

Pri vrsti vina rosé „Sicilia“ je bil opis barve natančneje določen z opredelitvijo odtenkov, ki segajo od bledo rožnate do bolj ali manj intenzivno rožnate z občasnim bakrenim nadihom.

Razlogi: razširjen je bil opis možnih odtenkov barve, saj so ti določeni po tem, kako močno se stiska grozdje, kar vpliva na bolj ali manj izrazito ekstrakcijo barve iz kožice grozdja.

(B)

Pri vrsti vina rosé „Sicilia“ pinot grigio je bil opis barve natančneje določen z opredelitvijo odtenkov, ki segajo od bolj ali manj intenzivno slamnato rumene do bolj ali manj intenzivno rožnate ali bakrene.

Razlogi: kožica grozdja sorte pinot grigio je lahko bela do rožnata, celo bakrena, zato se s stiskanjem grozdja in stikom z jagodnimi kožicami lahko pridobijo različni odtenki barve.

(C)

Razširjen je bil opis organoleptičnih značilnosti sort sicilia grillo, catarratto in inzolia z navedbo „vendemmia tardiva“ (pozna trgatev). Glede barve je bila navedba „od slamnato rumene do zlato rumene“ nadomeščena z navedbo „od slamnato rumene do bolj ali manj intenzivno zlato rumene z občasnimi jantarnimi odtenki“; glede vonja je bila navedba „izrazit, nežen, dolgotrajen“ nadomeščena z navedbo „izrazit, nežen, včasih cvetličen, dolgotrajen“;

glede okusa je bila navedba „suh do sladek, tipičen, skladen“ nadomeščena s „suh do sladek, skladen, značilen, z občasnim izrazito alkoholno zaznavo in/ali pookusom po mandljih“.

Razlogi: čas zorenja grozdja na trti, ki je včasih dolg, in maceracija kožic omogočata precejšnjo ekstrakcijo barvil iz kožice in mošta ter pridobivanje barvnih odtenkov, ki segajo od slamnato rumene do bolj ali manj intenzivno zlato rumene z občasnimi jantarnimi odtenki; vonj daje kompleksnejše zaznave in obstojne arome, medtem ko je alkoholna zaznava izrazitejša, kar je posledica običajno zelo visoke vsebnosti sladkorja, značilen pa je tudi pookus po mandljih, ki se s staranjem lahko krepi.

(D)

Pri vrstah iz dveh sort je bil zaradi možnosti uporabe sorte zibibbo spremenjen opis organoleptičnih značilnosti.

Razlogi: Po uvedbi sorte zibibbo za dvosortne zvrsti je bilo treba pojasniti, da lahko njene poudarjene aromatične značilnosti včasih prevladajo nad aromatičnimi značilnostmi drugih uporabljenih sort.

Spremembe se nanašajo na člen 6 specifikacije proizvoda in oddelek 1.4 (Opis vin) enotnega dokumenta.

6.   Povezava z okoljem

Opis in razlogi

Povezava z okoljem je bila preoblikovana in razdeljena na kategorije proizvodov.

Razlogi: Zdelo se je primerno, da se opis povezave z geografskim območjem preoblikuje in razširi v skladu z veljavnimi predpisi Evropske unije, tako da se razdeli po kategorijah vin iz specifikacije proizvoda.

Sprememba se nanaša na točko 1.8 enotnega dokumenta.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime proizvoda

„Sicilia“

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.

Peneče vino

5.

Kakovostno peneče vino

6.

Kakovostno aromatično peneče vino

15.

Vino iz sušenega grozdja

16.

Vino iz prezrelega grozdja

4.   Opis vina

Kategorija vino (1) „Sicilia“, vključno z navedbo bele sorte vinske trte

Bela vina s zaščiteno označbo porekla „Sicilia“, vključno z vini „passito“, „vendemmia tardiva“, „superiore“ in „riserva“, se pridelujejo iz sort vinske trte, ki so za območje pridelave najznačilnejše, kot so inzolia, catarratto, grillo, grecanico in chardonnay, ki so uporabljene same ali z zvrščanjem sort v deležu najmanj 50 %. Te sorte vinske trte se uporabljajo tudi za sortna vina za čim boljše ovrednotenje njihove proizvodnje, tem pa se dodajo enosortna vina iz sort carricante, grecanico, fiano, damaschino, viogner, müller-thurgau, sauvignon blanc, pinot grigio, moscato bianco, vermentino in zibibbo, ki dopolnjujejo široko paleto sort vinske trte, ki se gojijo na otoku.

Barva teh vin sega od slamnato rumene do bolj ali manj intenzivno zlato rumene z občasnim bledo zelenim nadihom; sorta pinot grigio je občasno bolj ali manj intenzivnih rožnatih odtenkov ali bakrenih odtenkov; vonj je na splošno fin, eleganten, prijeten, izrazit, značilen, saden z občasnim nežnim cvetličnim ali aromatičnim pridihom ter dolgotrajen.

Po okusu so vina uravnotežena, značilna, izrazita, skladna, polna in prijetna z vsebnostjo sladkorja, ki sega od suhega do polsuhega.

Najmanjši skupni volumenski delež alkohola sega od 11,50 volumenskih odstotkov za osnovne vrste vina do 12 volumenskih odstotkov za vina kategorije „superiore“ in 12,50 volumenskih odstotkov za vina „riserva“, za vina „passito“ in „vendemmia tardiva“ pa je najmanjši delež 13 volumenskih odstotkov.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

 

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

 

Najnižja vsebnost skupnih kislin

4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

 

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

 

Kategorija vino (1) „Sicilia“, vključno z navedbo rdeče sorte vinske trte

Rdeča vina z zaščiteno označbo porekla „Sicilia“, vključno z vini „passito“, „vendemmia tardiva“„superiore“, „riserva“ in rosé, se pridelujejo iz sort vinske trte, ki so za območje pridelave najznačilnejše, kot so nero d’avola, frappato, nerello mascalese, perricone in syrah, ki so uporabljene same ali z zvrščanjem sort v deležu najmanj 50 %. Te sorte vinske trte se uporabljajo tudi za sortna vina za čim boljše ovrednotenje njihove proizvodnje, tem pa se dodajo enosortna vina iz sort nerello cappuccio, cabernet franc, merlot, cabernet sauvignon, syrah, pinot nero, nocera, mondeuse, carignano, alicante, petit verdot in sangiovese, ki dopolnjujejo široko paleto sort vinske trte, ki se gojijo na otoku.

Barva teh vin sega od rdeče do rubinasto rdeče, ki s staranjem postane bolj granatno rdeča, kot pri vrsti „riserva“, ali različno intenzivno rožnata z občasnimi bakrenimi odtenki pri vinih rosé.

Vonj: značilna za uporabljene sorte vinske trte; okus: suh do polsuh ter sladek za vina „passito“ in „vendemmia tardiva“.

Najmanjši skupni volumenski delež alkohola sega od 12 volumenskih odstotkov za rdeča vina in vina rosé do 13 volumenskih odstotkov za nekatera vina „riserva“ (z navedbo sorte vinske trte), kot je nero d’avola „riserva“, za vina „passito“ in „vendemmia tardiva“ pa je najmanjši delež 13 volumenskih odstotkov. Najmanjši ekstrakt znaša od 22 g/l za rdeča vina do 24 g/l za sorto nero d’avola.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

 

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

 

Najnižja vsebnost skupnih kislin

4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

 

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

 

Kategorije peneča vina (4), kakovostna peneča vina (5) in kakovostna aromatična peneča vina (6).

Za različne kategorije penečih vin je pri belih vinih značilna različno intenzivna slamnato rumena barva in pri vinih rosé bolj ali manj intenzivna rožnata barva, poleg tega pa imajo vina drobne mehurčke, cvetlične ali sadne note, so sveža in aromatična, zlasti če se uporabljata sorti, kot sta zibibbo in moscato. Uporabljene sorte vinske trte so avtohtone ali mednarodne bele ali rdeče sorte, ki se po metodi charmat pridelujejo v belo vino ali vino rosé ali po klasični metodi v vrste belega vina in vina rosé.

Uporabljene sorte vinske trte so najznačilnejše za območje pridelave, in sicer sorte grillo, chardonnay, catarratto, carricante, grecanico, pinot grigio, moscato, zibibbo, nero d’avola, frappato, nerello mascalese in pinot nero, uporabljene pa so z medsebojnim zvrščanjem ali posamezno za čim boljše ovrednotenje njihove proizvodnje z navedbo sorte vinske trte. Vonj: značilen za uporabljene sorte vinske trte; okus od „popolnoma suh“ do „suh“ oziroma „sladek“ za peneča vina iz sort moscato in zibibbo. Najmanjši skupni volumenski delež alkohola je 10,50 volumenskih odstotkov pri penečih vinih iz sort moscato in zibibbo ter 11,50 volumenskih odstotkov pri vseh preostalih vrstah vin, razen vin po klasični metodi, pri katerih mora biti najmanjši delež 12 volumenskih odstotkov. Najmanjši ekstrakt brez sladkorja je 15 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

 

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

 

Najnižja vsebnost skupnih kislin

5 gramov na liter, izraženih kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

 

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

 

Kategoriji vino iz sušenega grozdja (15) in vino iz prezrelega grozdja (16)

Vina iz te kategorije po okusu segajo od suhih do sladkih in so slamnato do zlato rumene barve, če so pridobljena iz rdečega grozdja, pa je barva rubinasto rdeča, ki s staranjem postane bolj granatno rdeča. Zanje so značilne dolgotrajne, a nežne vonjave, zlasti če se uporabljajo aromatične sorte vinske trte, kot sta moscato in zibibbo, ter ravnotežje med kislinami in sladkorji ter sadne ali cvetlične note uporabljenih sort vinske trte. Sušenje, ki se v ustreznem okolju izvaja po trgatvi na rogoznicah, na mrežah, zabojih ali posebnih posodah, ali sušenje na trti omogočata zelo učinkovito kopičenje sladkorja in koncentracijo ekstrakta v pridelanih vinih z najmanjšimi vrednostmi 28 g/l za belo vino „passito“ in 32 g/l za rdeče vino „passito“. Najmanjši delež skupnega alkohola za belo vino „passito“ je 16 volumenskih odstotkov, od česar je 11 % dejanskega alkohola, za rdeče vino „passito“ pa 17 volumenskih odstotkov, od česar je 12 % dejanskega alkohola.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

 

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

 

Najnižja vsebnost skupnih kislin

4 grami na liter, izraženi kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

 

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

 

5.   Enološki postopki

(a)   Osnovni enološki postopki

JIH NI.

(b)   Največji donosi

Belo vino „Sicilia“, vključno z „riserva“, in „Sicilia“ z navedbo bele sorte vinske trte, vključno z „riserva“

13 000 kilogramov grozdja na hektar

Belo peneče vino „Sicilia“, vključno z navedbo bele sorte vinske trte

13 000 kilogramov grozdja na hektar

„Sicilia“ grillo, vključno s penečim vinom in „riserva“, ter „Sicilia“ nero d’avola, vključno s penečim vinom, vinom rosé in „riserva“

14 000 kilogramov grozdja na hektar

Belo vino „Sicilia superiore“ z navedbo bele sorte vinske trte in navedbo „superiore“

10 000 kilogramov grozdja na hektar

Peneče vino „Sicilia“ z navedbo sort frappato, nerello mascalese in pinot nero

13 000 kilogramov grozdja na hektar

Rdeče vino „Sicilia“, vino rosé „Sicilia“ in „Sicilia riserva“, vključno z navedbo rdeče sorte vinske trte

12 000 kilogramov grozdja na hektar

Belo in rdeče vino „Sicilia“ z navedbo „passito“ ali „vendemmia tardiva“, vključno z navedbo bele ali rdeče sorte vinske trte

8 000 kilogramov grozdja na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Celotno upravno ozemlje dežele Sicilija.

7.   Glavne sorte vinske trte

 

Pinot grigio - pinot

 

Vermentino B.

 

Zibibbo B.

 

Alicante N.

 

Frappato N.

 

Müller-thurgau B.

 

Nerello cappuccio N.

 

Perricone N.

 

Sangiovese N.

 

Sauvignon B.

 

Syrah N.

 

Viogner B.

 

Cabernet franc N. – cabernet

 

Cabernet sauvignon N. – cabernet

 

Calabrese N. – nero d’avola N.

 

Carignano N.

 

Carricante B.

 

Ansonica B. – inzolia

 

Petit verdot N

 

Pinot nero N. – pinot

 

Merlot N.

 

Mondeuse N.

 

Moscato bianco B. – moscato

 

Nerello mascalese N.

 

Nocera N.

 

Grecanico dorato B. – grecanico

 

Grillo B.

 

Catarratto bianco comune B. – catarratto

 

Catarratto bianco lucido B. – catarratto

 

Chardonnay B.

 

Damaschino B.

 

Fiano B.

8.   Opis povezave

Povezava z geografskim območjem

Razmejeno geografsko območje zajema celotno upravno ozemlje dežele Sicilija.

Sicilija je eno najstarejših vinorodnih območij na svetu, kar potrjujejo arheološke najdbe ter številna grška in rimska literarna dela, v katerih so omenjena slavna sicilska vina. Trgovina z oljem in vinom je potekala vse od časa Feničanov (9.–4. st. pr. n. št.), kar izpričujejo amfore, v katerih so ju prevažali, in drugi keramični izdelki. Vinska trta je dosegla največji razcvet med grško kolonizacijo (8.–3. st. pr. n. št.), ko so Grki uvedli več sort vinske trte, kot na primer sorto grecanico, ki se je ohranila do danes. Poleg tega je prisotnost sicilskih vin izpričana tudi v Galiji v obdobju rimskega imperija (3. st. pr. n.št.–5. st. n. št.), zlasti za časa Julija Cezarja.

Med muslimansko vladavino (827–1061) so gojili namizno grozdje, čeprav Koran prepoveduje uživanje alkohola, in v tem obdobju so na otoku Pantelleria uvedli sorto vinske trte „zebib“ (danes imenovano „zibibbo“ ali „aleksandrijski muškat“), ki je bila poimenovana po rtu Zebib, ki se nahaja v Afriki točno nasproti otoka Pantelleria.

Povezavo z razmejenim geografskim območjem kontrolirane označbe porekla „Sicilia“ izkazujejo pedološke, orografske in podnebne značilnosti, ki prevladujejo na razmejenem geografskem območju.

Severni del Sicilije je predtežno hribovit, osrednjejužni in jugozahodni del sta gričevnata, na jugovzhodnem delu se razprostira visoka planota, vzhodni del pa je vulkanski. Nižinskih območij je največ ob obali.

Izpostavljenost in lega vinogradov je predvsem gričevnata na posebej prilagojenih, zračnih in zelo svetlih območjih, ki so ugodna za optimalno rast in obroditev rastlin, ter omogočata pridobivanje zdravega in visokokakovostnega grozdja.

Gojitvene oblike so v glavnem tradicionalne in neobsežne ter se razlikujejo po vinorodnih okoliših otoka, kot je tradicionalna kotličasta rez „po marsalsko“, ki se še vedno uporablja na obalnih območjih pokrajine Trapani, ali pogostejša nizka špalirna rez na trajnem ali obnovljivem kordonu ali širše gojitvene oblike v nekaterih rodovitnih dolinah v notranjosti.

Na obsežnem območju kontrolirane označbe porekla „Sicilia“ se lahko pridelujejo vina iz avtohtonih ali mednarodnih sort vinske trte, kar omogoča ponudbo široke palete proizvodov v raznih predvidenih kategorijah vina.

Kategorija vino (1)

Ta kategorija zajema široko paleto vrst vina;

rdeča vina, vina rosé in bela vina, vključno z vini „passito“, „vendemmia tardiva“ in „riserva“. Uporabljene sorte vinske trte so avtohtone sorte zelo visoke kakovosti, kot so inzolia, catarratto in grillo, ki je križanec med sortama catarratto in zibibbo, ali tujerodne sorte, kot so chardonnay, müller-thurgau in sauvignon. Sicilija je tudi območje pridelave enih od najbolj znanih rdečih vin iz avtohtonih sort vinske trte, zlasti sorte nero d’avola v povezavi s sortama frappato in nerello mascalese, ter tujerodnih sort vinske trte, kot so cabernet sauvignon, merlot in syrah. Nesporno vodilno vlogo pri tem novem pristopu ima sorta nero d’avola, ki tudi v zvrsti z drugimi sortami vinske trte omogoča opis in opredelitev izvirnosti sicilskega vina, in to ne samo z vidika barve, temveč tudi s tem, da daje vinu poseben značaj, ki izvira iz sredozemskih vonjev in okusov.

Z analitičnega in organoleptičnega vidika imajo vsa ta vina uravnotežene fizikalno-kemijske značilnosti, ki prispevajo k ravnotežju okusov. Vse te vrste vina imajo prijetne, skladne, značilne in elegantne arome z občasnimi sadnimi, cvetličnimi in rastlinskimi notami, značilnimi za uporabljene sorte vinske trte.

Barva belih vin je različno intenzivna slamnato rumena ali temno rumena, rdečih pa bolj ali manj intenzivno rubinasto rdeča z občasnimi vijoličnimi odtenki, ki s staranjem prehaja v granatno rdečo. Vsa ta vina so uravnotežena, imajo dobro strukturo in ustrezni delež alkohola.

Tisočletna zgodovina vinogradništva na tem območju, ki jo izpričujejo številni dokumenti, je splošen in osnoven dokaz tesne povezave in vzajemnega delovanja človeških dejavnikov in kakovosti ter posebnih značilnosti vin s kontrolirano označbo porekla „Sicilia“. Človekovi posegi so na tem posebnem območju skozi stoletja pripomogli k prenosu tradicionalnih vinogradniških in enoloških tehnik, ki so bile v sodobnem in današnjem času zaradi nespornega znanstvenega in tehnološkega napredka izboljšane in izpiljene, zaradi česar so lahko vina z zaščiteno označbo porekla „Sicilia“ ustvarila svoj sloves.

Kategorije peneča vina (4), kakovostna peneča vina (5) in kakovostna aromatična peneča vina (6).

Za pridelana peneča vina je pri belih vinih značilna različno intenzivna slamnato rumena barva in pri vinih rosé bolj ali manj intenzivna rožnata barva, z občasnim bakrenim nadihom pri sorti pinot grigio; vina imajo drobne mehurčke, cvetlične in sadne note ter so sveža zaradi bogate vsebnosti mineralov v tleh, sredozemskega podnebja in večjih ali manjših temperaturnih razlik, imajo tudi aromatične note, zlasti če se uporabljajo sorte, kot sta zibibbo in moscato. Uporabljene sorte vinske trte so avtohtone ali mednarodne, vina pa se pridelujejo po metodi charmat v primeru navedbe sorte vinske trte ali po klasični metodi za vse vrste belega vina in vina rosé.

Kategoriji vino iz sušenega grozdja (15) in vino iz prezrelega grozdja (16)

Sončno sredozemsko podnebje, za katero so značilna topla in suha, a vetrovna poletja ter večje ali manjše temperaturne razlike, omogoča optimalno zorenje in zdravje grozdja, ki se po trgatvi tradicionalno suši v ustreznem okolju na rogoznicah, na mrežah, posebnih zabojih ali posodah ali pa na trti, kar omogoča optimalno kopičenje sladkorja in koncentracijo ekstraktov. Vina so aromatična, zlasti če se uporabljata sorti moscato in zibibbo. Njihov okus sega od suhega do sladkega, barva pa od slamnato do zlato rumene z občasnimi jantarnimi odtenki; imajo dolgotrajno, a nežno cvetico. Zanje so značilni ravnotežje med kislinami in sladkorji ter sadne ali cvetlične note uporabljenih sort vinske trte.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

JIH NI.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/14379


(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.


Top