Choose the experimental features you want to try

52019XC0930(04)

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52019XC0930(04) - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52019XC0930(04)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu računskemu sodišču Zaključni račun Evropskega razvojnega sklada za leto 2018

UL C 326, 30.9.2019, p. 1–148 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

HTML

PDF

Official Journal

30.9.2019

Uradni list Evropske unije

C 326/1

Informacije

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

EVROPSKA KOMISIJA

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN EVROPSKEMU RAČUNSKEMU SODIŠČU

Zaključni račun Evropskega razvojnega sklada za leto 2018

(2019/C 326/01)

KAZALO

POTRDITEV ZAKLJUČNEGA RAČUNA

IZVRŠEVANJE IN RAČUNOVODSKA OBRAVNAVA SREDSTEV ERS

SREDSTVA, KI JIH UPRAVLJA EVROPSKA KOMISIJA

RAČUNOVODSKI IZKAZI ERS

POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM ERS

RAČUNOVODSKI IZKAZI SKRBNIŠKIH SKLADOV EU, KONSOLIDIRANI V ERS

KONČNI ZAKLJUČNI RAČUN SKRBNIŠKEGA SKLADA EU BÊKOU ZA LETO 2018

KONČNI ZAKLJUČNI RAČUN SKRBNIŠKEGA SKLADA EU ZA AFRIKO ZA LETO 2018

KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI ERS IN SKRBNIŠKIH SKLADOV EU

POROČILO ERS O FINANČNEM IZVRŠEVANJU

LETNO POROČILO O IZVRŠEVANJU – SREDSTVA, KI JIH UPRAVLJA EVROPSKA INVESTICIJSKA BANKA

POTRDITEV ZAKLJUČNEGA RAČUNA

Zaključni račun Evropskega razvojnega sklada za leto 2018 je bil pripravljen v skladu z naslovom X finančne uredbe za 11 Evropski razvojni sklad ter računovodskimi načeli, pravili in metodami iz pojasnil k računovodskim izkazom

Prevzemam odgovornost za pripravo in predstavitev zaključnega računa Evropskega razvojnega sklada v skladu s členom 18 finančne uredbe za 11 Evropski razvojni sklad

Od odredbodajalca in EIB, ki jamčita za zanesljivost poslanih podatkov, sem pridobila vse potrebne podatke za pripravo zaključnega računa, ki prikazuje sredstva in obveznosti Evropskega razvojnega sklada ter izvrševanje proračuna

Potrjujem, da sem si na podlagi teh podatkov ter preverjanj, ki so bila po mojem mnenju potrebna za potrditev zaključnega računa, pridobila razumno zagotovilo, da zaključni račun predstavlja resnično in pošteno sliko finančnega stanja Evropskega razvojnega sklada v vseh pomembnih vidikih

Rosa ALDEA BUSQUETS

Računovodja

21. junij 2019

IZVRŠEVANJE IN RAČUNOVODSKA OBRAVNAVA SREDSTEV ERS

1. OZADJE

Evropska unija (v nadaljnjem besedilu: EU) sodeluje s številnimi državami v razvoju Glavni cilj teh dejavnosti je spodbujati gospodarski, socialni in okoljski razvoj, pri čemer je primarni cilj dolgoročno zmanjšanje in izkoreninjenje revščine z zagotavljanjem razvojne in tehnične pomoči državam upravičenkam Da bi EU to dosegla, oblikuje strategije sodelovanja skupaj s partnerskimi državami in mobilizira finančna sredstva za njihovo izvajanje Ta sredstva EU, dodeljena za razvojno sodelovanje, se zagotavljajo iz treh virov:

—	proračuna EU,

—	Evropskega razvojnega sklada in

—	Evropske investicijske banke

Evropski razvojni sklad (v nadaljnjem besedilu: ERS) je glavni instrument za zagotavljanje pomoči EU za razvojno sodelovanje afriškim, karibskim in pacifiškim državam (v nadaljnjem besedilu: države AKP) ter čezmorskim državam in ozemljem (v nadaljnjem besedilu: ČDO)

ERS se ne financira iz proračuna EU Ustanovi se z notranjim sporazumom predstavnikov držav članic, ki sedijo v Svetu, upravlja pa ga poseben odbor Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je odgovorna za finančno izvrševanje dejavnosti, ki se izvajajo s sredstvi ERS, Evropska investicijska banka (v nadaljnjem besedilu: EIB) pa upravlja Sklad za spodbujanje naložb

V obdobju 2014–2020 bo geografska pomoč, dodeljena državam AKP in ČDO, še naprej financirana predvsem iz ERS Vsak ERS je običajno sklenjen za približno pet let in ga ureja posebna finančna uredba, ki zahteva pripravo računovodskih izkazov za vsak posamezen ERS V skladu z navedenim se računovodski izkazi pripravljajo za vsak ERS posebej v zvezi z delom, ki ga upravlja Komisija Ti računovodski izkazi so prikazani tudi v agregatni obliki, da se zagotovi celovit pregled nad finančnim stanjem sredstev, za katera je odgovorna Komisija

Sodelujoče države članice so notranji sporazum o ustanovitvi 11 ERS podpisale na zasedanju Sveta junija 2013 (1). Veljati je začel 1. marca 2015

Svet je leta 2018 sprejel finančno uredbo, ki se uporablja za 11 ERS (2). Ta je razveljavila prejšnjo veljavno uredbo in se uporablja za dejavnosti, financirane iz prejšnjih ERS, brez poseganja v obstoječe pravne obveznosti Ta uredba se ne uporablja za Sklad za spodbujanje naložb v okviru prejšnjih ERS

V okviru Sporazuma o partnerstvu AKP-EU je bil ustanovljen Sklad za spodbujanje naložb Slednjega upravlja EIB, namenjen pa je podpiranju razvoja zasebnega sektorja v državah AKP ter financira zlasti (vendar ne izključno) zasebne naložbe Zasnovan je kot obnovljiv sklad, kar pomeni, da se lahko povračila posojil ponovno uporabijo za druge dejavnosti Sklad je torej samoobnovljiv in finančno neodvisen Ker ga ne upravlja Komisija, njegov zaključni račun ni konsolidiran v prvem delu zaključnega računa (računovodski izkazi ERS ter ustrezno poročilo o finančnem izvrševanju) Računovodski izkazi Sklada za spodbujanje naložb so prikazani v ločenem delu zaključnega računa (del II), da se zagotovi celotna slika razvojne pomoči ERS

2. KAKO SE FINANCIRA ERS?

Evropski svet je na zasedanju 2. decembra 2013 sprejel večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 V tem okviru je bilo sklenjeno, da geografsko sodelovanje z državami AKP ne bo vključeno v proračun EU, temveč se bo še naprej financiralo prek veljavnega medvladnega ERS

Proračun EU se sprejme za eno leto, tako da se v skladu s proračunskim načelom enoletnosti odhodki in prihodki načrtujejo in odobrijo za eno leto ERS pa je v nasprotju s proračunom EU sklad, ki deluje po načelu večletnosti Vsak ERS določa skupni sklad za izvajanje razvojnega sodelovanja za obdobje, ki običajno traja pet let Ker se sredstva dodeljujejo na večletni osnovi, se dodeljena sredstva lahko porabljajo skozi celotno obdobje ERS Odsotnost proračunske enoletnosti je poudarjena pri proračunskem poročanju, saj se proračunsko izvrševanje ERS ugotavlja glede na skupna sredstva

Sredstva ERS soad hocprispevki držav članic EU Predstavniki držav članic se približno vsakih pet let sestanejo na medvladni ravni, da bi odločili o skupnem znesku, ki bo dodeljen skladu, ter o nadzoru njegovega izvrševanja Komisija nato upravlja sklad v skladu s politiko Unije na področju razvojnega sodelovanja Države članice imajo vzporedno s politiko Unije tudi nacionalne razvojne politike in politike pomoči, zato morajo svoje politike usklajevati s politikami EU in zagotavljati, da se te med seboj dopolnjujejo

Poleg zgoraj navedenih prispevkov lahko države članice sklenejo tudi sporazume o sofinanciranju ali vplačajo prostovoljne finančne prispevke v ERS

3. POROČANJE OB KONCU LETA

3.1. ZAKLJUČNI RAČUN

Računovodski izkazi za ERS se v skladu s členom 18(3) finančne uredbe za ERS pripravijo na osnovi pravil računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka, ki so izpeljana iz mednarodnih računovodskih standardov za javni sektor (MRSJS) Računovodska pravila, ki jih je sprejel računovodja Komisije, se uporabljajo v vseh institucijah in organih EU za vzpostavitev enotnega sklopa pravil za računovodstvo, vrednotenje in predstavitev zaključnega računa, da se harmonizira proces priprave računovodskih izkazov Ta računovodska pravila EU se uporabljajo tudi za ERS ob upoštevanju posebne narave njegovih dejavnosti

Za pripravo zaključnega računa ERS je odgovoren računovodja Komisije, ki je računovodja ERS Računovodja zagotovi, da zaključni račun ERS predstavlja resnično in pošteno sliko finančnega stanja ERS

Zaključni račun je prikazan na naslednji način:

Del I: Sredstva, ki jih upravlja Komisija

(i)	Računovodski izkazi ERS in pojasnila k njim

(ii)	Računovodski izkazi skrbniških skladov EU, konsolidiranih v računovodskih izkazih ERS

(iii)

Konsolidirani računovodski izkazi ERS in skrbniških skladov EU

(iv)	Poročilo o finančnem izvrševanju ERS

Del II: Letno poročilo o izvrševanju – sredstva, ki jih upravlja EIB

(i)	Računovodski izkazi Sklada za spodbujanje naložb

V delu „Računovodski izkazi skrbniških skladov EU, konsolidiranih v računovodskih izkazih ERS“ so vključeni računovodski izkazi dveh skrbniških skladov, ustanovljenih v okviru ERS, in sicer skrbniškega sklada EU Bêkou (glej oddelek „Računovodski izkazi skrbniškega sklada EU Bêkou“) in skrbniškega sklada EU za Afriko (glej oddelek „Računovodski izkazi skrbniškega sklada EU za Afriko“). Za pripravo posameznih računovodskih izkazov skrbniških skladov je odgovoren računovodja Komisije, zunanjo revizijo teh izkazov pa izvede zasebna revizijska družba Zneski skrbniških skladov, vključeni v ta zaključni račun, so začasni

Komisija mora najpozneje do 31 julija naslednjega leta sprejeti zaključni račun ERS ter ga predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu v razrešnico

4. REVIZIJA IN RAZREŠNICA

4.1. REVIZIJA

Zaključni račun nadzira zunanji revizor, tj Evropsko računsko sodišče (v nadaljnjem besedilu: Računsko sodišče), ki za Svet in Evropski parlament pripravi letno poročilo

4.2. RAZREŠNICA

Končna kontrola finančnega izvrševanja sredstev ERS za dano proračunsko leto je razrešnica Organ, ki daje razrešnico za ERS, je Evropski parlament To pomeni, da se po reviziji in dokončni pripravi zaključnega računa Evropski parlament na priporočilo Sveta odloči, ali bo Komisiji podelil razrešnico za finančno izvrševanje sredstev ERS za dano proračunsko leto Ta odločitev temelji na pregledu zaključnega računa in letnega poročila, ki ga opravi Računsko sodišče (ki vključuje uradno izjavo o zanesljivosti), ter odgovorih Komisije na vprašanja in zahteve po dodatnih informacijah

SREDSTVA, KI JIH UPRAVLJA EVROPSKA KOMISIJA (3)

KAZALO

RAČUNOVODSKI IZKAZI ERS

BILANCA STANJA ERS

IZKAZ FINANČNEGA USPEHA ERS

IZKAZ FINANČNEGA IZIDA ERS

IZKAZ SPREMEMB ERS V ČISTIH SREDSTVIH

BILANCA STANJA PO ERS

IZKAZ FINANČNEGA USPEHA PO ERS

IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH PO ERS

POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM ERS

RAČUNOVODSKI IZKAZI SKRBNIŠKIH SKLADOV EU, KONSOLIDIRANI V ERS

KONČNI ZAKLJUČNI RAČUN SKRBNIŠKEGA SKLADA EU BÊKOU ZA LETO 2018

OZADJE SKRBNIŠKEGA SKLADA EU BÊKOU

BILANCA STANJA

IZKAZ FINANČNEGA USPEHA

IZKAZ DENARNIH TOKOV

IZKAZ SPREMEMB ČISTIH SREDSTEV

KONČNI ZAKLJUČNI RAČUN SKRBNIŠKEGA SKLADA EU ZA AFRIKO ZA LETO 2018

OZADJE SKRBNIŠKEGA SKLADA EU ZA AFRIKO

BILANCA STANJA

IZKAZ FINANČNEGA USPEHA

IZKAZ DENARNIH TOKOV

IZKAZ SPREMEMB ČISTIH SREDSTEV

KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI ERS IN SKRBNIŠKIH SKLADOV EU

KONSOLIDIRANA BILANCA STANJA

KONSOLIDIRANI IZKAZ FINANČNEGA USPEHA

KONSOLIDIRANI IZKAZ DENARNIH TOKOV

KONSOLIDIRANI IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH

POROČILO ERS O FINANČNEM IZVRŠEVANJU

RAČUNOVODSKI IZKAZI ERS (4)

BILANCA STANJA ERS

v milijonih EUR
	Pojasnilo	31.12.2018.	31.12.2017.
NEKRATKOROČNA SREDSTVA
Predhodno financiranje	2.1	887	582
Prispevki za skrbniški sklad	2.2	201	163
		1 088	745
KRATKOROČNA SREDSTVA
Predhodno financiranje	2.1	1 448	1 518
Menjalne terjatve in nemenjalni izterljivi zneski	2.3	138	92
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	2.4	387	347
		1 973	1 958
SREDSTVA SKUPAJ		3 061	2 703
NEKRATKOROČNE OBVEZNOSTI
Rezervacije	2.5	–	(4)
Finančne obveznosti	2.6	(18)	(14)
		(18)	(18)
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
Obveznosti iz poslovanja	2.7	(241)	(563)
Pasivne časovne razmejitve	2.8	(1 281 )	(733)
		(1 523 )	(1 296 )
OBVEZNOSTI SKUPAJ		(1 540 )	(1 314 )
ČISTA SREDSTVA		1 521	1 389
SREDSTVA IN REZERVE
Vpoklicani kapital Sklada – delujoči ERS	2.9	50 423	46 173
Vpoklicani kapital Sklada zaključenih ERS, ki se prenese naprej	2.9	2 252	2 252
Poslovni izid, prenesen iz prejšnjih let		(47 037 )	(43 219 )
Poslovni izid za zadevno leto		(4 118 )	(3 818 )
ČISTA SREDSTVA		1 521	1 389

IZKAZ FINANČNEGA USPEHA ERS

v milijonih EUR
	Pojasnilo	2018	2017
PRIHODKI
Prihodki iz nemenjalnih poslov	3.1
Dejavnosti izterjave		4	61
		4	61
Prihodki iz menjalnih poslov	3.2
Finančni prihodki		10	4
Drugi prihodki		46	22
		57	25
Prihodki skupaj		60	87
ODHODKI
Instrumenti pomoči	3.3	(4 054 )	(3 700 )
Odhodki za sofinanciranje	3.4	17	(42)
Stroški financiranja	3.6	7	(8)
Drugi odhodki	3.7	(148)	(154)
Odhodki skupaj		(4 178 )	(3 904 )
POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO		(4 118 )	(3 818 )

IZKAZ FINANČNEGA IZIDA ERS

v milijonih EUR
	Pojasnilo	2018	2017
Poslovni izid za zadevno leto		(4 118 )	(3 818 )
Poslovanje
Povečanje kapitala – prispevki (čisti)		4 250	3 850
(Povečanje)/zmanjšanje prispevkov za skrbniške sklade		(38)	(66)
(Povečanje)/zmanjšanje predhodnega financiranja		(235)	(319)
(Povečanje)/zmanjšanje terjatev iz naslova menjalnih poslov in izterljivih zneskov iz naslova nemenjalnih poslov		(46)	40
Povečanje/(zmanjšanje) rezervacij		(4)	–
Povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti		3	8
Povečanje/(zmanjšanje) obveznosti iz poslovanja		(322)	14
Povečanje/(zmanjšanje) pasivnih časovnih razmejitev		548	(42)
ČISTI DENARNI TOK		40	(333)
Čisto povečanje/(zmanjšanje) denarnih sredstev in njihovih ustreznikov		40	(333)
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku leta	2.4	347	680
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki ob koncu leta	2.4	387	347

IZKAZ SPREMEMB ERS V ČISTIH SREDSTVIH

v milijonih EUR
	Kapital Sklada – delujoči ERS (A)	Nevpoklicana sredstva – delujoči ERS (B)	Vpoklicani kapital Sklada – delujoči ERS (C) = (A) – (B)	Skupne rezerve (D)	Vpoklicani kapital Sklada zaključenih ERS, ki se prenese naprej (E)	Čista sredstva skupaj (C) + (D) + (E)
STANJE NA DAN 31. 12. 2016	73 464	31 140	42 323	(43 219 )	2 252	1 357
Povečanje kapitala – prispevki	–	(4 050 )	4 050	–	–	4 050
Vračila državam članicam	(200)	–	(200)	–	–	(200)
Poslovni izid za zadevno leto	–	–	–	(3 818 )	–	(3 818 )
STANJE NA DAN 31. 12. 2017	73 264	27 090	46 173	(47 037 )	2 252	1 389
Povečanje kapitala – prispevki	–	(4 250 )	4 250	–	–	4 250
Poslovni izid za zadevno leto	–	–	–	(4 118 )	–	(4 118 )
STANJE NA DAN 31. 12. 2018	73 264	22 840	50 423	(51 155 )	2 252	1 521

BILANCA STANJA PO ERS

v milijonih EUR
	Pojasnilo	31.12.2018.					31.12.2017.
	Pojasnilo	8 ERS	9 ERS	10 ERS	11 ERS	Skupaj	8 ERS	9 ERS	10 ERS	11 ERS	Skupaj
NEKRATKOROČNA SREDSTVA
Predhodno financiranje	2.1	–	23	520	344	887	–	32	221	330	582
Prispevki za skrbniški sklad	2.2	–	–	–	201	201	–	86	–	77	163
		–	23	520	546	1 088	–	118	221	407	745
KRATKOROČNA SREDSTVA
Predhodno financiranje	2.1	0	19	445	984	1 448	1	40	867	610	1 518
Menjalne terjatve in nemenjalni izterljivi zneski	2.3	1	65	36	36	138	0	64	17	11	92
Računi med ERS	2.3	183	111	2 421	–	2 715	189	88	3 555	–	3 832
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	2.4	–	–	–	387	387	–	–	–	347	347
		184	195	2 902	1 407	4 689	190	193	4 439	968	5 791
SREDSTVA SKUPAJ (*1)		184	218	3 422	1 953	5 777	190	311	4 660	1 375	6 536
NEKRATKOROČNE OBVEZNOSTI
Rezervacije	2.5	–	–	–	–	–	–	–	–	(4)	(4)
Finančne obveznosti	2.6	–	–	(1)	(16)	(18)	–	–	(7)	(7)	(14)
		–	–	(1)	(16)	(18)	–	–	(7)	(11)	(18)
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
Obveznosti iz poslovanja	2.7	(0)	(6)	(125)	(111)	(241)	(0)	(13)	(133)	(417)	(563)
Računi med ERS	2.3	–	–	–	(2 715 )	(2 715 )	–	–	–	(3 833 )	(3 833 )
Pasivne časovne razmejitve	2.8	(0)	(83)	(358)	(840)	(1 281 )	(0)	(76)	(517)	(140)	(733)
		(0)	(89)	(482)	(3 666 )	(4 237 )	(0)	(89)	(650)	(4 389 )	(5 128 )
OBVEZNOSTI SKUPAJ (*1)		(0)	(89)	(484)	(3 682 )	(4 255 )	(0)	(89)	(657)	(4 401 )	(5 147 )
ČISTA SREDSTVA (*1)		184	129	2 938	(1 729 )	1 521	190	222	4 003	(3 025 )	1 389
SREDSTVA IN REZERVE
Vpoklicani kapital Sklada – delujoči ERS	2.9	12 164	10 773	20 960	6 527	50 423	12 164	10 773	20 960	2 277	46 173
Vpoklicani kapital Sklada zaključenih ERS, ki se prenese naprej	2.9	627	1 625	–	–	2 252	627	1 625	–	–	2 252
Prerazporeditve vpoklicanega kapitala Sklada med delujočimi ERS	2.9	(2 509 )	2 137	55	317	–	(2 503 )	2 177	120	206	–
Poslovni izid, prenesen iz prejšnjih let		(10 098 )	(14 352 )	(17 078 )	(5 508 )	(47 037 )	(10 098 )	(14 339 )	(15 812 )	(2 969 )	(43 219 )
Poslovni izid za zadevno leto		0	(53)	(1 000 )	(3 065 )	(4 118 )	0	(13)	(1 266 )	(2 539 )	(3 818 )
ČISTA SREDSTVA		184	129	2 938	(1 729 )	1 521	190	222	4 003	(3 025 )	1 389

IZKAZ FINANČNEGA USPEHA PO ERS

v milijonih EUR
	2018	2017					Pojasnilo
	2018	8 ERS	9 ERS	10 ERS	11 ERS	Skupaj	8 ERS	9 ERS	10 ERS	11 ERS	Skupaj
PRIHODKI
Prihodki iz nemenjalnih poslov	3.1
Dejavnosti izterjave		0	3	(3)	4	4	0	5	49	7	61
		0	3	(3)	4	4	0	5	49	7	61
Prihodki iz menjalnih poslov	3.2
Finančni prihodki		0	2	8	1	10	(0)	(1)	4	(0)	4
Drugi prihodki		1	6	27	12	46	1	5	13	4	22
		1	8	35	13	57	1	4	17	4	25
Prihodki skupaj		1	11	32	17	60	1	9	66	11	87
ODHODKI
Instrumenti pomoči	3.3	0	(59)	(984)	(3 012 )	(4 054 )	(0)	(14)	(1 251 )	(2 435 )	(3 700 )
Odhodki za sofinanciranje	3.4	–	–	18	(1)	17	–	–	(42)	(1)	(42)
Stroški financiranja	3.6	0	1	5	1	7	1	1	(10)	(0)	(8)
Drugi odhodki	3.7	(1)	(7)	(71)	(70)	(148)	(2)	(9)	(29)	(114)	(154)
Odhodki skupaj		(0)	(64)	(1 031 )	(3 082 )	(4 178 )	(1)	(22)	(1 332 )	(2 549 )	(3 904 )
POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO		0	(53)	(1 000 )	(3 065 )	(4 118 )	0	(13)	(1 266 )	(2 539 )	(3 818 )

IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH PO ERS

v milijonih EUR
8 ERS	Kapital Sklada – delujoči ERS (A)	Nevpoklicana sredstva – delujoči ERS (B)	Vpoklicani kapital Sklada – delujoči ERS (C) = (A) – (B)	Skupne rezerve (D)	Vpoklicani kapital Sklada zaključenih ERS, ki se prenese naprej (E)	Prerazporeditve vpoklicanega kapitala Sklada med delujočimi ERS (F)	Čista sredstva skupaj (C) + (D) + (E) + (F)
STANJE NA DAN 31. 12. 2016	12 164	–	12 164	(10 098 )	627	(2 496 )	197
Prerazporeditve v/iz 10 ERS			–			(7)	(7)
Prerazporeditve v/iz 11 ERS			–			–	–
Poslovni izid za zadevno leto			–	0			0
STANJE NA DAN 31. 12. 2017	12 164	–	12 164	(10 098 )	627	(2 503 )	190
Prerazporeditve v/iz 10 ERS			–			(7)	(7)
Poslovni izid za zadevno leto			–	0		–	0
STANJE NA DAN 31. 12. 2018	12 164	–	12 164	(10 098 )	627	(2 509 )	184

v milijonih EUR
9 ERS	Kapital Sklada – delujoči ERS (A)	Nevpoklicana sredstva – delujoči ERS (B)	Vpoklicani kapital Sklada – delujoči ERS (C) = (A) – (B)	Skupne rezerve (D)	Vpoklicani kapital Sklada zaključenih ERS, ki se prenese naprej (E)	Prerazporeditve vpoklicanega kapitala Sklada med delujočimi ERS (F)	Čista sredstva skupaj (C) + (D) +(E)+(F)
STANJE NA DAN 31. 12. 2016	10 973	–	10 973	(14 339 )	1 625	2 214	472
Vračila državam članicam	(200)	–	(200)				(200)
Prerazporeditve v/iz 10 ERS			–			(37)	(37)
Poslovni izid za zadevno leto			–	(13)			(13)
STANJE NA DAN 31. 12. 2017	10 773	–	10 773	(14 352 )	1 625	2 177	222
Prerazporeditve v/iz 10 ERS			–			(40)	(40)
Prerazporeditve v/iz 11 ERS			–			–	–
Poslovni izid za zadevno leto			–	(53)		–	(53)
STANJE NA DAN 31. 12. 2018	10 773	–	10 773	(14 406 )	1 625	2 137	129

v milijonih EUR
10 ERS	Kapital Sklada – delujoči ERS (A)	Nevpoklicana sredstva – delujoči ERS (B)	Vpoklicani kapital Sklada – delujoči ERS (C) = (A) – (B)	Skupne rezerve (D)	Vpoklicani kapital Sklada zaključenih ERS, ki se prenese naprej (E)	Prerazporeditve vpoklicanega kapitala Sklada med delujočimi ERS (F)	Čista sredstva skupaj (C) + (D) + (E) + (F)
STANJE NA DAN 31. 12. 2016	20 960	1 773	19 187	(15 812 )	–	247	3 622
Povečanje kapitala – prispevki		(1 773 )	1 773				1 773
Prerazporeditve v/iz 8 in 9 ERS			–			44	44
Prerazporeditve v/iz 11 ERS			–			(171)	(171)
Poslovni izid za zadevno leto			–	(1 266 )			(1 266 )
STANJE NA DAN 31. 12. 2017	20 960		20 960	(17 078 )	–	120	4 003
Prerazporeditve v/iz 8 in 9 ERS			–			47	47
Prerazporeditve v/iz 11 ERS			–			(112)	(112)
Poslovni izid za zadevno leto			–	(1 000 )		–	(1 000 )
STANJE NA DAN 31. 12. 2018	20 960	–	20 960	(18 077 )	–	55	2 938

v milijonih EUR
11 ERS	Kapital Sklada – delujoči ERS (A)	Nevpoklicana sredstva – delujoči ERS (B)	Vpoklicani kapital Sklada – delujoči ERS (C) = (A) – (B)	Skupne rezerve (D)	Vpoklicani kapital Sklada zaključenih ERS, ki se prenese naprej (E)	Prerazporeditve vpoklicanega kapitala Sklada med delujočimi ERS (F)	Čista sredstva skupaj (C) + (D) + (E) + (F)
STANJE NA DAN 31. 12. 2016	29 367	29 367	–	(2 969 )	–	35	(2 934 )
Povečanje kapitala – prispevki		(2 277 )	2 277			–	2 277
Prerazporeditve v/iz 8., 9 in 10 ERS			–		–	171	171
Poslovni izid za zadevno leto			–	(2 539 )		–	(2 539 )
STANJE NA DAN 31. 12. 2017	29 367	27 090	2 277	(5 508 )	–	206	(3 025 )
Povečanje kapitala – prispevki		(4 250 )	4 250			112	4 362
Prerazporeditve v/iz 8., 9 in 10 ERS			–			–	–
Poslovni izid za zadevno leto			–	(3 065 )		–	(3 065 )
STANJE NA DAN 31. 12. 2018	29 367	22 840	6 527	(8 573 )	–	317	(1 729 )

POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM ERS (5)

1. POMEMBNE RAČUNOVODSKE USMERITVE

1.1. RAČUNOVODSKA NAČELA

Namen računovodskih izkazov je zagotoviti podatke o finančnem stanju, uspešnosti in denarnih tokovih nekega subjekta, ki so koristni za širok krog uporabnikov

Splošna izhodišča (tj računovodska načela), ki se uporabijo pri pripravi računovodskih izkazov, so določena v računovodskem pravilu EU št 1 „Računovodski izkazi“ in so enaka tistim, ki so opisana v MRSJS 1: pošteno predstavljanje, računovodenje na podlagi nastanka poslovnega dogodka, časovna neomejenost delovanja, doslednost predstavljanja, pomembnost, združevanje, pobotanje in primerjalne informacije Kvalitativne značilnosti finančnega poročanja so ustreznost, pošteno predstavljanje (zanesljivost), razumljivost, pravočasnost, primerljivost in preverljivost

1.2. PODLAGA ZA PRIPRAVO

1.2.1. Obdobje poročanja

Računovodski izkazi so prikazani na letni osnovi Obračunsko leto se začne 1 januarja in konča 31 decembra

1.2.2. Valuta in osnova za preračunavanje

Zaključni račun je predstavljen v milijonih eurov, saj je euro funkcijska valuta in valuta poročanja ERS Posli v tujih valutah se preračunajo v eure po deviznih tečajih, ki veljajo na dan teh poslov Pozitivne in negativne tečajne razlike, ki nastanejo pri poravnavi poslov v tujih valutah ter preračunavanju denarnih sredstev in obveznosti, izraženih v tujih valutah, po deviznih tečajih ob koncu leta, se pripoznajo v izkazu finančnega uspeha Drugačne metode preračunavanja se uporabljajo za opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva, ki ohranijo svojo vrednost v eurih na dan, ko so bila nabavljena

Stanja denarnih sredstev in obveznosti ob koncu leta, izražena v tujih valutah, se izrazijo v eurih po deviznih tečajih Evropske centralne banke, ki veljajo na dan 31 decembra

Devizni tečaj eura

Valuta	31.12.2018.	31.12.2017.	Valuta	31.12.2018.	31.12.2017.
BGN	1,9558	1,9558	PLN	4,3014	4,177
CZK	25,7240	25,5350	RON	4,6635	4,6585
DKK	7,4673	7,4449	SEK	10,2548	9,8438
GBP	0,8945	0,8872	CHF	1,1269	1,1702
HRK	7,4125	7,4400	JPY	125,8500	135,01
HUF	320,9800	310,3300	USD	1,145	1,1993

1.2.3. Uporaba ocen

Računovodski izkazi v skladu s standardi MRSJS in splošno sprejetimi računovodskimi načeli nujno vključujejo zneske, ki temeljijo na ocenah in predpostavkah vodstva na podlagi najzanesljivejših razpoložljivih podatkov Pomembne ocene vključujejo med drugim aktivne in pasivne časovne razmejitve, rezervacije, finančno tveganje v zvezi s terjatvami, pogojna sredstva in obveznosti ter stopnjo oslabitve sredstev Dejanski rezultati se lahko razlikujejo od navedenih ocen

Smiselne ocene so bistven del pripravljanja računovodskih izkazov in ne zmanjšujejo njihove zanesljivosti Oceno je morda treba spremeniti, če se spremenijo okoliščine, na katerih je ocena temeljila, ali če se pridobijo nove informacije ali več izkušenj Narava spremembe ocene je taka, da ni vezana na pretekla obdobja in se ne šteje za popravek napak Učinek spremembe računovodske ocene se pripozna v presežku ali primanjkljaju v obdobjih, v katerih postane znan

1.3. BILANCA STANJA

1.3.1. Finančna sredstva

Finančna sredstva so razvrščena v naslednje kategorije: finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj; posojila in terjatve; finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo ter za prodajo razpoložljiva finančna sredstva Razvrstitev finančnih instrumentov se določi ob začetnem pripoznanju in se ponovno ovrednoti ob vsakem datumu bilance stanja

(i) Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj

Finančno sredstvo se v to kategorijo razvrsti, če se pridobi predvsem za namene kratkoročne prodaje ali če tako določi subjekt V to kategorijo so razvrščeni tudi izvedeni finančni instrumenti Sredstva iz te kategorije so razvrščena kot kratkoročna sredstva, če se zanje pričakuje, da bodo odtujena v 12 mesecih od datuma bilance stanja V tem proračunskem letu subjekt ni imel nobenih naložb iz te kategorije

(ii) Posojila in terjatve

Posojila in terjatve so neizvedena finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, ki ne kotirajo na delujočem trgu Nastanejo, ko subjekt zagotovi denarna sredstva, blago ali storitve neposredno dolžniku brez namena trgovanja s terjatvijo Vključena so v nekratkoročna sredstva, razen kadar je zapadlost v 12 mesecih od datuma bilance stanja Posojila in terjatve vključujejo vezane vloge s prvotno zapadlostjo več kot tri mesece

(iii) Finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo

Finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo so neizvedena finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili in določeno zapadlostjo v plačilo, ki jih subjekt namerava in zmore posedovati do zapadlosti V tem proračunskem letu subjekt ni imel nobenih naložb iz te kategorije

(iv) Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so neizvedena finančna sredstva, ki so označena za v to kategorijo ali niso razvrščena v nobeno drugo kategorijo Glede na časovno obdobje, v katerem jih namerava subjekt imeti v posesti, kar je običajno do datuma zapadlosti, so razvrščena kot kratkoročna ali nekratkoročna sredstva V tem proračunskem letu subjekt ni imel nobenih naložb iz te kategorije

Začetno pripoznanje in merjenje

Nakup in prodaja finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj, finančnih naložb v posesti do zapadlosti v plačilo in za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev se pripoznata na datum trgovanja, tj datum, na katerega se subjekt zaveže, da bo kupil ali prodal sredstvo Denarni ustrezniki in posojila se pripoznajo, ko so denarna sredstva deponirana v finančni ustanovi ali izplačana posojilojemalcem Finančni instrumenti se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti Za vsa finančna sredstva, ki niso izkazana po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj, se stroški posla dodajo pošteni vrednosti ob začetnem pripoznanju

Pripoznanje finančnih instrumentov se odpravi, kadar pravice do prejemanja denarnih tokov od naložb potečejo ali je subjekt prenesel večino vseh tveganj in koristi, povezanih z lastništvom, na drugo stranko

Poznejše merjenje

Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi presežek ali primanjkljaj so pozneje izkazana po pošteni vrednosti, pri čemer so dobički in izgube, ki izhajajo iz sprememb poštene vrednosti, vključeni v izkaz finančnega uspeha v obdobju, v katerem so nastali

Posojila in terjatve ter finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo so izkazane po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so pozneje izkazana po pošteni vrednosti Dobički in izgube, ki izhajajo iz sprememb poštene vrednosti, se pripoznajo v rezervi za pošteno vrednost Obresti na za prodajo razpoložljiva finančna sredstva, izračunane po metodi efektivnih obresti, se pripoznajo v izkazu finančnega uspeha

Subjekt ob vsakem datumu bilance stanja oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi, da je finančno sredstvo oslabljeno, in ali bi bilo treba v izkazu finančnega uspeha izkazati izgubo zaradi oslabitve

1.3.2. Zneski predhodnega financiranja

Predhodno financiranje je plačilo, katerega namen je upravičencu zagotoviti denarni predujem, tj likvidna sredstva Lahko je razdeljeno na več plačil v obdobju, ki je določeno v dani pogodbi, sklepu, sporazumu ali temeljnem pravnem aktu Likvidna sredstva ali predujem se porabijo za namen, za katerega so bila zagotovljena, v obdobju, določenem v sporazumu, ali se povrnejo Če upravičenec nima upravičenih odhodkov, mora predujem v okviru predhodnega financiranja vrniti subjektu Znesek predhodnega financiranja se lahko (delno ali v celoti) zmanjša s priznanjem upravičenih stroškov (ki so priznani kot odhodki)

Predhodno financiranje se na datume poznejših bilanc stanja meri po prvotno pripoznanem znesku v bilanci stanja, zmanjšanem za upravičene odhodke (vključno z ocenjenimi zneski, kjer je to potrebno), ki nastanejo v danem obdobju

1.3.3. Terjatve in izterljivi zneski

Ker računovodska pravila EU zahtevajo ločeno predstavitev menjalnih in nemenjalnih poslov, so v računovodskih izkazih terjatve opredeljene, kot da izhajajo iz menjalnih poslov, izterljivi zneski pa iz nemenjalnih poslov (če subjekt prejme vrednost od drugega subjekta, ne da bi v zameno dal približno enako vrednost)

Terjatve iz menjalnih poslov ustrezajo opredelitvi finančnih instrumentov in so zato razvrščene kot posojila in terjatve ter se temu ustrezno merijo (glej1.3.1above)

Izterljivi zneski iz nemenjalnih poslov so izkazani po prvotnem znesku (popravljenem za obresti in kazni), zmanjšanem za odpis zaradi oslabitve Odpis zaradi oslabitve se ugotovi, kadar obstaja nepristranski dokaz, da subjekt ne bo mogel izterjati vseh zapadlih zneskov po prvotnih pogojih za izterljive zneske Znesek odpisa je razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in njegovo nadomestljivo vrednostjo Znesek odpisa se pripozna v izkazu finančnega uspeha

1.3.4. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki so finančni instrumenti ter zajemajo gotovino v blagajni, bančne vloge na odpoklic ali kratkoročne vloge ter druge kratkoročne visoko likvidne naložbe s prvotno zapadlostjo treh mesecev ali manj

1.3.5. Rezervacije

Rezervacije se pripoznajo, kadar ima subjekt sedanjo pravno ali posredno obvezo do tretjih oseb zaradi preteklih dogodkov, kadar je verjetno, da bo za poravnavo obveze potreben odliv sredstev, in kadar se lahko znesek zanesljivo oceni Rezervacije se ne pripoznavajo za izgube iz prihodnjega poslovanja Znesek rezervacij je najboljša ocena odhodkov, ki bodo po pričakovanjih potrebni za poravnavo sedanje obveze na datum poročanja Kadar rezervacija zajema večje število postavk, se obveza oceni z ovrednotenjem vseh možnih izidov glede na z njimi povezane verjetnosti (metoda „pričakovane vrednosti“)

1.3.6. Obveznosti iz poslovanja

V obveznosti so vključeni tako zneski, povezani z menjalnimi posli, kot je nabava blaga ali storitev, kot tudi nemenjalnimi posli, npr zahtevki za povračilo stroškov upravičencev do nepovratnih sredstev ali drugih sredstev EU

Kadar upravičenci prejemajo nepovratna ali druga sredstva, se zahtevki za povračilo stroškov izkažejo kot obveznosti iz poslovanja za zahtevani znesek, ko je prejet zahtevek za povračilo stroškov Po preveritvi in priznanju upravičenih stroškov pa se obveznosti iz poslovanja vrednotijo po priznanem in upravičenem znesku

Obveznosti iz poslovanja, ki izhajajo iz nabave blaga in storitev, se pripoznajo ob prejemu računa za prvotni znesek, ustrezni odhodki pa se vknjižijo v računovodske izkaze, ko je blago dobavljeno oziroma so storitve opravljene ter jih subjekt sprejme

1.3.7. Aktivne in pasivne časovne razmejitve

Posli in dogodki se pripoznajo v računovodskih izkazih v obdobju, na katero se nanašajo Ob koncu leta, če račun še ni izdan, subjekt pa je že opravil zadevno storitev ali dobavil zadevno blago oziroma obstaja pogodbeni sporazum (npr na podlagi sklicevanja na pogodbo), se v računovodskih izkazih pripoznajo ustrezni prehodno nezaračunani prihodki Poleg tega se ob koncu leta, če je račun izdan, zadevne storitve pa še niso bile opravljene oziroma zadevno blago ni bilo dobavljeno, prihodki odložijo in pripoznajo v poznejšem obračunskem obdobju

Tudi odhodki se obračunajo v obdobju, na katero se nanašajo Ob koncu obračunskega obdobja se vnaprej vračunani odhodki pripoznajo na podlagi ocenjenega zneska obveznosti prenosa za zadevno obdobje Kratkoročno vnaprej vračunani odhodki se izračunajo v skladu s podrobnimi operativnimi in praktičnimi smernicami, ki jih je izdal računovodja in katerih namen je zagotavljati, da računovodski izkazi prikazujejo natančno sliko gospodarskih in drugih dogodkov, ki naj bi jih predstavljali Po analogiji, če so bile storitve, ki še niso bile opravljene, ali blago, ki še ni bilo dobavljeno, plačani vnaprej, se odhodki odložijo in pripoznajo v poznejšem obračunskem obdobju

1.4. IZKAZ FINANČNEGA USPEHA

1.4.1. Prihodki

Prihodki zajemajo bruto pritoke gospodarskih koristi ali storitvenih zmožnosti, ki jih je subjekt prejel in so mu dolgovani, kar predstavlja povečanje neto sredstev, razen povečanj, povezanih s prispevki lastnikov

Glede na vrsto osnovnih transakcij v izkazu finančnega uspeha, se ločuje med:

(i) Prihodki iz nemenjalnih poslov

Prihodki iz nemenjalnih poslov so davki in transferji, ker prenosnik zagotovi sredstva prejemniku, ne da bi prejemnik v zameno neposredno zagotovil približno enako vrednost

Transferji so pritoki prihodnjih gospodarskih koristi ali storitvenih zmožnosti iz nemenjalnih poslov, ki niso davki Subjekt pripozna sredstvo v zvezi s transferji, če subjekt obvladuje vire zaradi preteklega dogodka (transferja) in pričakuje, da bo od teh virov prejel prihodnje gospodarske koristi ali storitvene zmožnosti, ter če je mogoče zanesljivo izmeriti pošteno vrednost Pritok sredstev iz nemenjalnega posla, pripoznan kot sredstvo (tj denar), se tudi pripozna kot prihodek, razen če ima subjekt sedanjo obvezo glede navedenega transferja (pogoj), ki jo je treba izpolniti, preden se sme prihodek pripoznati Dokler pogoj ni izpolnjen, se prihodek odloži in pripozna kot obveznost (prejeto predhodno financiranje)

(ii) Prihodki iz menjalnih poslov

Prihodki od prodaje blaga in storitev se pripoznajo, ko se večina tveganj in koristi, povezanih z lastništvom blaga, prenese na kupca Prihodki, povezani s poslom, ki vključuje opravljanje storitev, se pripoznajo glede na stopnjo dokončanosti posla na datum poročanja

1.4.2. Odhodki

Odhodki so zmanjšanja gospodarskih koristi ali storitvenih zmožnosti v obdobju poročanja, in sicer v obliki odlivov ali porabe sredstev ali nastanka obveznosti, ki povzročijo zmanjšanja neto sredstev/kapitala Vključujejo odhodke iz menjalnih poslov in odhodke iz ne-menjalnih poslov

Odhodki iz menjalnih poslov, ki nastanejo pri nabavi blaga in storitev, se pripoznajo, ko so dobave opravljene in jih subjekt sprejme Vrednotijo se po nabavni vrednosti Poleg tega se na datum bilance stanja odhodki, povezani s storitvami, zagotovljenimi v danem obdobju, za katero račun še ni bil prejet ali sprejet, pripoznajo v izkazu finančnega uspeha

Odhodki iz nemenjalnih poslov se nanašajo na transferje na upravičence in so lahko treh vrst: upravičenosti, transferji po pogodbi ter nepovratna sredstva, prispevki in donacije po lastnem preudarku Transferji se pripoznajo kot odhodki v obdobju, v katerem so nastali dogodki, ki so podlaga za transfer, če obstaja uredba, ki dovoljuje naravo transferja, ali je bila podpisana pogodba, ki dovoljuje transfer, če upravičenec izpolnjuje morebitna merila za upravičenost in če je mogoče zadovoljivo oceniti znesek

Kadar je prejet zahtevek za plačilo ali povračilo stroškov, ki izpolnjuje merila za pripoznanje, se pripozna kot odhodek za upravičeni znesek Ob koncu leta se nastali upravičeni odhodki, ki so dolgovani upravičencem, vendar še niso prikazani, ocenijo in izkažejo kot vnaprej vračunani odhodki

1.5. POGOJNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI

1.5.1. Pogojna sredstva

Pogojno sredstvo je možno sredstvo, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katerega obstoj se potrdi le, če se pojavi ali ne pojavi eden ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki niso v celoti pod nadzorom subjekta Pogojno sredstvo se razkrije, ko je pritok gospodarskih koristi ali storitvenih zmožnosti verjeten

1.5.2. Pogojne obveznosti

Pogojna obveznost je možna obveznost, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katere obstoj se potrdi le, če se pojavi ali ne pojavi eden ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki niso v celoti pod nadzorom subjekta, ali sedanja obveza, ki izhaja iz preteklih dogodkov, vendar se ne pripozna, ker ni verjetno, da bo za poravnavo obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi ali storitvene zmožnosti, ali, v redkih okoliščinah, ko zneska obveze ni mogoče izmeriti dovolj zanesljivo

1.6. SOFINANCIRANJE

Prejeti prispevki za sofinanciranje izpolnjujejo merila za pogojne prihodke iz nemenjalnih poslov in so prikazani kot obveznosti iz poslovanja do držav članic, držav nečlanic in drugih ERS mora prispevke uporabiti za zagotavljanje storitev tretjim osebam, v nasprotnem primeru pa mora sredstva (prejete prispevke) vrniti Neporavnane obveznosti iz poslovanja, ki se nanašajo na sporazume o sofinanciranju, predstavljajo prejete prispevke za sofinanciranje, zmanjšane za nastale odhodke, povezane s projektom Te obveznosti ne vplivajo na čista sredstva

Odhodki v zvezi s projekti sofinanciranja se pripoznajo ob nastanku Ustrezen znesek prispevkov se pripozna kot prihodki iz poslovanja, učinka na poslovni izid za zadevno leto pa ni

2. POJASNILA K BILANCI STANJA

SREDSTVA

2.1. PREDHODNO FINANCIRANJE

V pogodbah je pogosto določeno, da se pred začetkom del, dobavo blaga ali opravljanjem storitev izplačajo predujmi Včasih razporedi plačil v pogodbah predvidevajo izplačila na podlagi poročil o napredku Predhodno financiranje se običajno izplača v valuti države ali ozemlja, na katerem se izvršuje projekt

Čas izterljivosti ali uporabe predhodnega financiranja določa, ali se slednje razkrije kot kratkoročno ali nekratkoročno sredstvo iz naslova predhodnega financiranja Uporaba je določena z zadevnim sporazumom v zvezi s projektom Vsako vračilo ali poraba, ki zapade v 12 mesecih po datumu poročanja, se razkrije kot kratkoročno predhodno- financiranje Ker je veliko projektov ERS dolgoročne narave, morajo biti z njimi povezani predujmi na razpolago več kot eno leto Zato so nekateri zneski predhodnega financiranja prikazani kot nekratkoročna sredstva

v milijonih EUR
	Pojasnilo	8 ERS	9 ERS	10 ERS	11 ERS	31.12.2018.	31.12.2017.
Nekratkoročno predhodno financiranje	2.1.1	–	23	520	344	887	582
Kratkoročno predhodno financiranje	2.1.2	0	19	445	984	1 448	1 518
Skupaj		0	42	964	1 328	2 335	2 100

Povečanje nekratkoročnega predhodnega financiranja je bilo v glavnem posledica podaljšanja pogodbe, ki naj bi se iztekla leta 2017, do leta 2023 (z obdobjem izplačevanja 7 let) Leta 2017 je bila skupna vrednost te pogodbe prikazana med odhodki, medtem ko je bilo po podaljšanju nekratkoročno predhodno financiranje ocenjeno na 217 milijonov EUR

Zmanjšanje tekočega predhodnega financiranja je bilo posledica zmanjšanja izvršenih plačil predhodnega financiranja (za 10 %) in povečanja stopnje obračunanih pogodb (zlasti v 10 ERS)

To zmanjšanje je v skladu z življenjskim ciklom ERS Veliko pogodb je bilo obračunanih in zaključenih v 10 ERS: to je razvidno iz upada njihovega števila, in sicer s 3 400 v letu 2017 na 2 600 v letu 2018

Hkrati se je število odprtih pogodb v okviru 11 ERS med letoma 2017 in 2018 povečalo s 1 600 na 2 300.11 ERS se je začel izvajati leta 2015, zato je bilo leto 2018 četrto leto njegovega obstoja 11 ERS je dosegel zrelost pri izvajanju sprejetih ukrepov

2.1.1. Nekratkoročno predhodno financiranje

v milijonih EUR
	31.12.2018.	31.12.2017.
Neposredno upravljanje	188	159
Izvedli:
Komisija	140	105
Izvajalske agencije EU	0	6
Delegacije EU	48	48
Posredno upravljanje	698	423
Izvedli:
EIB in EIS	367	166
Mednarodne organizacije	280	189
Subjekti zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve	6	11
Subjekti javnega prava	24	37
Tretje države	21	20
Organi EU in javno-zasebno partnerstvo	0	–
Subjekti zasebnega prava, ki izvajajo javno-zasebno partnerstvo	–	0
Skupaj	887	582

2.1.2. Kratkoročno predhodno financiranje

v milijonih EUR
	8 ERS	9 ERS	10 ERS	11 ERS	31.12.2018.	31.12.2017.
Predhodno financiranje (bruto)	1	113	2 034	3 005	5 153	5 288
Obračunano prek presečnega datuma	(1)	(94)	(1 589 )	(2 021 )	(3 705 )	(3 770 )
Skupaj	0	19	445	984	1 448	1 518

v milijonih EUR
	31.12.2018.	31.12.2017.
Neposredno upravljanje	280	256
Izvedli:
Komisija	102	86
Izvajalske agencije EU	8	10
Skrbniški skladi	1	–
Delegacije EU	169	161
Posredno upravljanje	1 169	1 262
Izvedli:
EIB in EIS	100	345
Mednarodne organizacije	658	563
Subjekti zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve	78	59
Subjekti javnega prava	124	108
Tretje države	208	186
Organi EU in javno-zasebno partnerstvo	0	–
Subjekti zasebnega prava, ki izvajajo javno-zasebno partnerstvo	0	0
Skupaj	1 448	1 518

2.1.3. Jamstva, prejeta v zvezi s predhodnim financiranjem

Za zavarovanje zneskov predhodnega financiranja se oblikujejo jamstva, ki se sprostijo, ko je plačan zadnji zahtevek v okviru projekta Na dan 31. decembra 2018 jevrednost jamstev, ki jih je ERS prejel v zvezi s predhodnim financiranjem, znašala 79 milijonov EUR (54 milijonov EUR leta 2017)

Večina predhodnega financiranja je izplačana v okviru posrednega upravljanja V tem primeru upravičenec do jamstva ni ERS, ampak naročnik Čeprav ERS ni upravičenec, so njegova sredstva zavarovana z navedenimi jamstvi Leta 2018 je vrednost navedenih jamstev znašala 534 milijonov EUR

2.2. PRISPEVKI ZA SKRBNIŠKI SKLAD

Ta postavka predstavlja znesek, plačan v obliki prispevkov za skrbniški sklad EU za Afriko in skrbniški sklad EU Bêkou Navedeni so zneski prispevkov brez stroškov, nastalih skrbniškima skladoma in pripisljivih ERS

Prispevke skrbniškega sklada izvršuje ERS v okviru neposrednega upravljanja

v milijonih EUR
Skrbniška sklada	Čisti prispevek na dan 31. 12. 2017	Prispevki, plačani leta 2018	Dodelitev neto stroškov skrbniškega sklada 2018	Čisti prispevek na dan 31. 12. 2018
Afrika	148	345	(301)	192
Bêkou	16	–	(7)	9
Skupaj	163	345	(308)	201

2.3. IZTERLJIVI ZNESKI IZ NEMENJALNIH POSLOV IN TERJATVE IZ MENJALNIH POSLOV

v milijonih EUR
	Pojasnilo	31.12.2018.	31.12.2017.
Izterljivi zneski iz nemenjalnih poslov	2.3.1	37	19
Terjatve iz menjalnih poslov	2.3.2	101	73
Skupaj		138	92

2.3.1. Izterljivi zneski iz nemenjalnih poslov

v milijonih EUR
	8 ERS	9 ERS	10 ERS	11 ERS	31.12.2018.	31.12.2017.
Države članice	–	–	–	5	5	7
Stranke	2	7	16	1	26	19
Javni organi	0	9	9	7	25	20
Tretje države	0	1	3	0	5	6
Odpis	(2)	(15)	(10)	(0)	(27)	(34)
Medpodjetniški računi z institucijami EU	–	–	–	3	3	2
Skupaj	1	2	18	16	37	19

2.3.2. Terjatve iz menjalnih poslov

v milijonih EUR
	8 ERS	9 ERS	10 ERS	11 ERS	31.12.2018.	31.12.2017.
Prehodno nezaračunani prihodki	0	63	18	0	81	74
Terjatve do EU	–	–	–	20	20	–
Računi med ERS	183	111	2 421	(2 715 )	(0)	(0)
Skupaj	183	174	2 439	(2 695 )	101	73

V predhodno nezaračunane prihodke so vključeni zneski natečenih obresti na zneske predhodnega financiranja, povezanega s projekti (63 milijonov EUR) in skrbniškim skladom EU za Afriko (18 milijonov EUR)

Terjatev do EU je znesek, ki je bil prenesen na skrbniški račun Evropske komisije

Zaradi večje učinkovitosti je 11 ERS dodeljena ena sama zakladnica, ki zajema vse ERS; to ima za posledico posle med različnimi ERS, ki se izravnajo v računih med ERS med različnimi bilancami stanja ERS

Računi med ERS so predstavljeni samo v posameznih ERS Skupni znesek računov med ERS je nič

2.4. DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVI USTREZNIKI (6)

v milijonih EUR
	8 ERS	9 ERS	10 ERS	11 ERS	31.12.2018.	31.12.2017.
Centralne banke	–	–	–	276	276	105
Poslovne banke	–	–	–	87	87	242
Denarna sredstva, ki pripadajo finančnim instrumentom	–	–	–	24	24	–
Skupaj	–	–	–	387	387	347

Skupna raven denarnih sredstev in njihovih ustreznikov je ostala stabilna Vendar se je spremenila struktura denarne pozicije Znatno zmanjšanje (136 milijonov EUR) je bilo zabeleženo na računu za prispevke Združenega kraljestva pri komercialni banki Natwest To je predvsem zato, ker je Združeno kraljestvo konec leta 2017 plačalo prvi obrok svojega prispevka za leto 2018 v višini 170 milijonov EUR

Za omejitev tveganja nasprotne stranke (glej pojasnilo5.4) je bilo 31. 12. 2018 v centralnih bankah shranjenih več denarnih sredstev

OBVEZNOSTI

2.5. REZERVACIJE

v milijonih EUR
	8 ERS	9 ERS	10 ERS	11 ERS	31.12.2018.	31.12.2017.
Rezervacije	–	–	–	–	–	4
Skupaj	–	–	–	–	–	4

Določba za Center za razvoj (Centre de Development – CDE) je bila sproščena, ker so bili sodni postopki zaključeni in ne bi smelo biti nobenih dodatnih stroškov

2.6. FINANČNE OBVEZNOSTI

v milijonih EUR
	8 ERS	9 ERS	10 ERS	11 ERS	31.12.2018.	31.12.2017.
Sofinanciranje – obveznosti iz poslovanja	–	–	1	16	18	14
Skupaj	–	–	1	16	18	14

Sprememba skupnih obveznosti sofinanciranja je pojasnjena v pojasnilu2.7.2.1

2.7. OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA

v milijonih EUR
	Pojasnilo	8 ERS	9 ERS	10 ERS	11 ERS	31.12.2018.	31.12.2017.
Kratkoročne obveznosti iz poslovanja	2.7.1	0	6	80	88	173	361
Razne obveznosti iz poslovanja	2.7.2	–	–	45	23	68	202
Skupaj		0	6	125	111	241	563

2.7.1. Kratkoročne obveznosti iz poslovanja

v milijonih EUR
	8 ERS	9 ERS	10 ERS	11 ERS	31.12.2018.	31.12.2017.
Dobavitelji	0	5	65	32	102	133
Države članice	–	–	0	1	1	12
Tretje države	0	–	6	31	37	146
Javni organi	–	2	10	30	43	83
Druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja	(0)	(2)	(2)	(6)	(10)	(13)
Skupaj	0	6	80	88	173	361

Obveznosti iz poslovanja vključujejo izkaze stroškov, ki jih ERS prejme v zvezi z dejavnostmi, za katere se dodeljujejo nepovratna sredstva V zahtevanem znesku se knjižijo takoj po prejetju zahtevka Enak postopek se uporablja za račune in dobropise, prejete v okviru dejavnosti javnega naročanja Zadevni zahtevki za povračilo stroškov so bili upoštevani pri postopkih časovnega preseka ob koncu leta Na podlagi presečnih podatkov so bili ocenjeni upravičeni zneski pripoznani v izkazu finančnega uspeha Neupravičeni zneski so razkriti kot druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja

2.7.2. Razne obveznosti iz poslovanja

v milijonih EUR
	Pojasnilo	8 ERS	9 ERS	10 ERS	11 ERS	31.12.2018.	31.12.2017.
Obveznosti iz poslovanja za sofinanciranje	2.7.2.1	–	–	47	21	68	28
Odloženi prispevki h kapitalu Sklada	2.7.2.2	–	–	–	–	–	173
Druge razne obveznosti iz poslovanja		–	–	(2)	2	–	1
Skupaj		–	–	45	23	68	202

2.7.2.1. Obveznosti iz poslovanja za sofinanciranje

Razčlenitev nekratkoročnih in kratkoročnih obveznosti iz poslovanja za sofinanciranje po državah članicah je povzeta v spodnji razpredelnici:

v milijonih EUR
	8 ERS	9 ERS	10 ERS	11 ERS	31.12.2018.	31.12.2017.
Nekratkoročno sofinanciranje
Avstrija	–	–	–	1	1	–
Belgija	–	–	0	2	2	2
Češka	–	–	–	1	1	–
Danska	–	–	–	3	3	0
Finska	–	–	–	1	1	–
Francija	–	–	1	1	2	4
Luksemburg	–	–	–	1	1	–
Nizozemska	–	–	–	3	3	–
Portugalska	–	–	–	0	0	–
Švedska	–	–	0	–	0	3
Združeno kraljestvo	–	–	–	2	2	1
Avstralija	–	–	0	–	0	0
USAID	–	–	–	2	2	4
	–	–	1	16	18	14
Kratkoročno sofinanciranje
Avstrija	–	–	–	0	0	–
Belgija	–	–	4	0	4	3
Češka	–	–	–	0	0	–
Danska	–	–	0	2	3	(0)
Finska	–	–	–	0	0	–
Francija	–	–	21	1	22	12
Nemčija	–	–	1	–	1	0
Luksemburg	–	–	–	0	0	–
Nizozemska	–	–	1	1	2	0
Poljska	–	–	0	–	0	–
Portugalska	–	–	–	0	0	–
Španija	–	–	2	–	2	1
Švedska	–	–	5	1	5	5
Švica	–	–	0	–	0	0
Združeno kraljestvo	–	–	13	12	25	4
Kanada	–	–	0	–	0	0
Avstralija	–	–	0	–	0	1
USAID	–	–	–	4	4	2
	–	–	47	21	68	28
Skupaj	–	–	48	37	86	42

Skupne nekratkoročne in kratkoročne obveznosti iz poslovanja za sofinanciranje so se v primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja povečale za 44 milijonov EUR

V letu 2018 je bilo prejetih skupno 28 milijonov EUR novih prispevkov za sofinanciranje

Skupne obveznosti iz poslovanja za sofinanciranje so se povečale za 17 milijonov EUR zaradi pripoznanja prihodkov in odhodkov, povezanih s sofinanciranimi projekti (glej pojasnili3.1.1in3.4)

2.7.2.2. Odloženi prispevki h kapitalu Sklada

v milijonih EUR
	8 ERS	9 ERS	10 ERS	11 ERS	31.12.2018.	31.12.2017.
Združeno kraljestvo	–	–	–	–	–	170
Litva	–	–	–	–	–	2
Skupaj	–	–	–	–	–	173

Ta postavka se v celoti nanaša na vnaprej plačane prispevke držav članic za leto 2018

2.8. PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

v milijonih EUR
	8 ERS	9 ERS	10 ERS	11 ERS	31.12.2018.	31.12.2017.
Vnaprej vračunani stroški	0	83	358	838	1 279	730
Druge časovne razmejitve	–	–	–	3	3	3
Skupaj	0	83	358	840	1 281	733

Vnaprej vračunani stroški zajemajo ocenjene odhodke iz poslovanja za tekoče ali končane pogodbe brez potrjenih zahtevkov za povračilo stroškov, pri čemer so bili upravičeni odhodki, nastali upravičencem ERS, za leto 2018 ocenjeni na podlagi najboljših razpoložljivih informacij Delež ocenjenih vnaprej vračunanih stroškov, ki se nanaša na plačano predhodno financiranje, je bil evidentiran kot zmanjšanje zneskov predhodnega financiranja (glej pojasnilo2.1)

Vnaprej vračunani stroški so se povečali predvsem v 11 ERS (s 140 milijonov EUR v letu 2017 na 840 milijonov EUR v letu 2018) To je v skladu s povečanjem števila pogodb (s 1 600 v letu 2017 na 2 300 v letu 2018) 11 ERS se je začel izvajati leta 2015, zato je bilo leto 2018 četrto leto njegovega obstoja 11 ERS je dosegel zrelost pri izvajanju sprejetih ukrepov

ČISTA SREDSTVA

2.9. KAPITAL SKLADA

2.9.1. Vpoklicani kapital Sklada – delujoči ERS

v milijonih EUR
	8 ERS	9 ERS	10 ERS	11 ERS	Skupaj
Kapital Sklada	12 164	10 773	20 960	29 367	73 264
Nevpoklicani kapital Sklada	–	–	–	(27 090 )	(27 090 )
Vpoklicani kapital Sklada na dan 31. 12. 2017	12 164	10 773	20 960	2 277	46 173
Kapital Sklada	12 164	10 773	20 960	29 367	73 264
Nevpoklicani kapital Sklada	–	–	–	(22 840 )	(22 840 )
Vpoklicani kapital Sklada na dan 31. 12. 2018	12 164	10 773	20 960	6 527	50 423

Kapital Sklada je skupni znesek prispevkov držav članic za ustrezni ERS, kakor je določeno v vsakem od notranjih sporazumov Nevpoklicana sredstva so začetne dodelitve, ki še niso bile vpoklicane od držav članic

Vpoklicani kapital Sklada je znesek začetnih dodelitev, ki je bil vpoklican za prenos s strani držav članic na zakladniške račune (glej pojasnilo2.9.2v nadaljevanju)

2.9.2. Vpoklicani in nevpoklicani kapital Sklada po državah članicah

v milijonih EUR
Prispevki – 11 ERS	%	Nevpoklicani kapital na dan 31.12.2017.	Kapital, vpoklican v letu 2018	Nevpoklicani kapital na dan 31.12.2018.
Avstrija	2,40	650	(102)	548
Belgija	3,25	880	(138)	742
Bolgarija	0,22	59	(9)	50
Hrvaška	0,23	61	(10)	51
Ciper	0,11	30	(5)	25
Češka	0,80	216	(34)	182
Danska	1,98	537	(84)	452
Estonija	0,09	23	(4)	20
Finska	1,51	409	(64)	345
Francija	17,81	4 826	(757)	4 068
Nemčija	20,58	5 575	(875)	4 700
Grčija	1,51	408	(64)	344
Madžarska	0,61	166	(26)	140
Irska	0,94	255	(40)	215
Italija	12,53	3 394	(533)	2 862
Latvija	0,12	31	(5)	27
Litva	0,18	49	(8)	41
Luksemburg	0,26	69	(11)	58
Malta	0,04	10	(2)	9
Nizozemska	4,78	1 294	(203)	1 091
Poljska	2,01	544	(85)	458
Portugalska	1,20	324	(51)	273
Romunija	0,72	195	(31)	164
Slovaška	0,38	102	(16)	86
Slovenija	0,22	61	(10)	51
Španija	7,93	2 149	(337)	1 812
Švedska	2,94	796	(125)	671
Združeno kraljestvo	14,68	3 976	(624)	3 353
Skupaj	100,00	27 090	(4 250 )	22 840

V letu 2018 je bilo iz 11 ERS vpoklicanih 4 250 milijonov EUR Na dan 31. decembra 2018 jebil kapital 8., 9 in 10 ERS v celoti vpoklican in prejet

2.9.3. Vpoklicani kapital Sklada zaključenih ERS, ki se prenese naprej

v milijonih EUR
	8 ERS	9 ERS	10 ERS	11 ERS	31.12.2018.	31.12.2017.
Sredstva, prenesena iz zaključenih ERS	627	1 625	–	–	2 252	2 252

Ta postavka vključuje sredstva, prenesena iz zaključenih ERS v 8 in 9 ERS

2.9.4. Prerazporeditve vpoklicanega kapitala Sklada med delujočimi ERS

v milijonih EUR
	8 ERS	9 ERS	10 ERS	11 ERS	Skupaj
Stanje na dan 31. 12. 2016	(2 496 )	2 214	247	35	–
Prerazporeditev sproščenih sredstev iz prejšnjih ERS v rezervo 10 ERS za uspešnost	(7)	(37)	44	–	–
Prerazporeditev sproščenih sredstev iz prejšnjih ERS v rezervo 11 ERS za uspešnost	–	–	(171)	171	–
Stanje na dan 31. 12. 2017	(2 503 )	2 177	120	206	–
Prerazporeditev sproščenih sredstev iz prejšnjih ERS v rezervo 10 ERS za uspešnost	(7)	(40)	47	–	–
Prerazporeditev sproščenih sredstev iz prejšnjih ERS v rezervo 11 ERS za uspešnost	–	–	(112)	112	–
Stanje na dan 31. 12. 2018	(2 509 )	2 137	55	317	–

Ta postavka vključuje sredstva, prenesena med delujočimi ERS

Od začetka veljavnosti Sporazuma iz Cotonouja se vsa neporabljena sredstva iz prejšnjih delujočih ERS po sprostitvi prevzetih obveznosti prerazporedijo v zadnji odprti ERS Sredstva, ki se prerazporedijo iz drugih ERS, povečujejo odobritve sklada, ki jih prejme, in znižujejo odobritve sklada, iz katerega so bila prerazporejena Za sredstva, prerazporejena v rezervo 10 in 11 ERS za uspešnost, se lahko obveznosti prevzamejo samo pod posebnimi pogoji, določenimi v notranjih sporazumih

3. POJASNILA K IZKAZU FINANČNEGA USPEHA

PRIHODKI

v milijonih EUR
	Pojasnilo	2018	2017
Prihodki iz nemenjalnih poslov	3.1	4	61
Prihodki iz menjalnih poslov	3.2	57	25
Skupaj		60	87

3.1. PRIHODKI IZ NEMENJALNIH POSLOV

v milijonih EUR
	Pojasnilo	8 ERS	9 ERS	10 ERS	11 ERS	2018	2017
Izterjava odhodkov		0	3	14	3	21	19
Izterjava sredstev Stabex		–	–	0	–	0	0
Prihodki iz sofinanciranja	3.1.1	–	–	(18)	1	(17)	42
Skupaj		0	3	(3)	4	4	61

Nemenjalne prihodke je mogoče razčleniti po načinu upravljanja, kot sledi:

v milijonih EUR
	2018	2017
Neposredno upravljanje	4	5
Izvedli:
Komisija	1	1
Delegacije EU	3	4
Posredno upravljanje	0	56
Izvedli:
Tretje države	(13)	55
Mednarodne organizacije	12	2
Subjekti javnega prava	0	0
Subjekti zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve	1	(1)
Skupaj	4	61

3.1.1. Prihodki iz sofinanciranja

Prejeti prispevki za so-financiranje izpolnjujejo merila za pogojne prihodke iz nemenjalnih poslov in kot taki ne bi smeli vplivati na izkaz finančnega uspeha Prejeti prispevki so razvrščeni med obveznosti (glej pojasnilo2.7.2.1), dokler so izpolnjeni pogoji, vezani na podarjena sredstva, tj nastanek upravičenih stroškov (glej pojasnilo3.4) Ustrezni znesek se nato pripozna kot nemenjalni prihodek iz sofinanciranja Posledično ni učinka na poslovni izid zadevnega leta

3.2. PRIHODKI IZ MENJALNIH POSLOV

Finančne prihodke sestavljajo obresti od skrbniškega sklada in obresti na zneske predhodnega financiranja

Drugi prihodki se v celoti nanašajo na realizirane in nerealizirane tečajne razlike

ODHODKI

3.3. INSTRUMENTI POMOČI

v milijonih EUR
	8 ERS	9 ERS	10 ERS	11 ERS	2018	2017
Programska pomoč	(0)	1	532	1 468	2 001	2 150
Makroekonomska podpora	–	26	–	–	26	21
Sektorska politika	–	2	–	–	2	(9)
Projekti znotraj držav AKP	–	27	389	410	827	1 112
Nujna pomoč	–	3	60	811	873	289
Drugi programi pomoči, povezani s prejšnjimi ERS	–	0	–	–	0	(1)
Institucionalna podpora	–	–	3	15	18	23
Nadomestila za izgube pri izvozu	0	(0)	–	–	0	(1)
Prispevki za skrbniške sklade	–	–	–	307	307	114
Skupaj	(0)	59	984	3 012	4 054	3 700

Odhodki iz poslovanja ERS zajemajo različne instrumente pomoči in so lahko v različnih oblikah glede na to, kako se sredstva izplačujejo in upravljajo

Povečanje skupnih odhodkov za instrumente pomoči je predvsem v 11 ERS To povečanje je v skladu z življenjskim ciklom tega ERS 11 ERS se je začel izvajati leta 2015, zato je bilo leto 2018 četrto leto njegovega obstoja Leta 2018 je 11 ERS dosegel zrelost pri izvajanju sprejetih ukrepov, zato so se odhodki v primerjavi z letom 2017 povečali Število odprtih pogodb v okviru 11 ERS se je med letoma 2017 in 2018 povečalo s 1,6 tisoč na 2,3 tisoč

To povečanje je v skladu s povečanjem obračunov predhodnega financiranja in povečanjem vnaprej vračunanih stroškov

Odhodki za sektorsko politiko so bili leta 2017 negativni zaradi razveljavitve računa, ki je bil leta 2016 nepravilno evidentiran

3.4. ODHODKI ZA SOFINANCIRANJE

v milijonih EUR
	8 ERS	9 ERS	10 ERS	11 ERS	2018	2017
Sofinanciranje	–	–	(18)	1	(17)	42

V tej postavki so vključeni odhodki, nastali pri projektih sofinanciranja v letu 2018 Opozoriti je treba, da nastali odhodki vključujejo ocenjene zneske, povezane s časovnim presekom (in posledično z razveljavitvami ocenjenih zneskov, povezanih s prejšnjim letom) Ker so razveljavitve ocenjenih zneskov iz leta 2017 (52 milijonov EUR) presegale odhodke, nastale v letu 2018 (36 milijonov EUR), je znesek odhodkov za sofinanciranje za leto 2018 negativen

Ustrezni negativni prihodki so pripoznani v izkazu finančnega uspeha (glej pojasnilo3.1.1)

3.5. INSTRUMENTI POMOČI IN ODHODKI ZA SOFINANCIRANJE PO VRSTI UPRAVLJANJA

v milijonih EUR
	2018	2017
Neposredno upravljanje	1 750	1 447
Izvedli:
Komisija	122	122
Izvajalske agencije EU	31	26
Skrbniški skladi	594	89
Delegacije EU	1 003	1 209
Posredno upravljanje	2 287	2 295
Izvedli:
EIB in EIS	44	48
Mednarodne organizacije	920	1 171
Subjekti zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve	114	(20)
Subjekti javnega prava	231	356
Tretje države	977	739
Organi EU z javno-zasebnim partnerstvom	1	–
Subjekti zasebnega prava, ki izvajajo javno-zasebno partnerstvo	0	0
Skupaj	4 037	3 742

3.6. STROŠKI FINANCIRANJA

v milijonih EUR
	8 ERS	9 ERS	10 ERS	11 ERS	2018	2017
Odpis terjatev	(0)	(1)	(5)	(1)	(7)	9
Drugi odhodki za finančne posle	–	–	–	(0)	(0)	(1)
Skupaj	(0)	(1)	(5)	(1)	(7)	8

Postavka „odpis terjatev“ zajema ocene zneskov odhodkov v zvezi z neizterljivimi terjatvami Ker ocena vključuje tudi razveljavitve ocene iz prejšnjega leta, so bili skupni odhodki leta 2018 negativni (s 34 milijonov EUR leta 2017 na 27 milijonov EUR leta 2018 – glej pojasnilo2.3.1)

3.7. DRUGI ODHODKI

v milijonih EUR
	8 ERS	9 ERS	10 ERS	11 ERS	2018	2017
Upravni odhodki in odhodki za IT	(0)	(0)	45	67	112	107
Rezervacije za tveganja in stroške	–	–	–	(4)	(4)	–
Realizirane izgube od terjatev, ki izhajajo iz dobav blaga in storitev	0	0	0	–	1	3
Negativne tečajne razlike	0	6	26	7	39	44
Skupaj	1	7	71	70	148	154

Ta postavka vključuje odhodke za podporo, tj upravne odhodke, povezane z načrtovanjem in izvrševanjem ERS Ti vključujejo odhodke za pripravo, spremljanje in ocenjevanje projektov, pa tudi odhodke za računalniška omrežja, tehnično pomoč ipd

4. POGOJNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI TER DRUGA BISTVENA RAZKRITJA

4.1. POGOJNA SREDSTVA

v milijonih EUR
	8 ERS	9 ERS	10 ERS	11 ERS	31.12.2018.	31.12.2017.
Jamstva za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti	–	0	10	0	11	10
Jamstva za zadržane zneske	–	0	6	–	7	8
Skupaj	–	1	16	0	17	18

Jamstva za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti se zahtevajo za zagotovitev, da upravičenci do financiranja ERS izpolnijo obveznosti iz svojih pogodb z ERS

Jamstva za zadržane zneske zadevajo samo pogodbe za izvedbo del Običajno se zadrži 10 % vmesnih plačil upravičencem za zagotovitev, da izvajalci izpolnijo svoje obveznosti Zadržani zneski se prikažejo kot obveznosti Če se naročnik strinja, pa lahko izvajalec namesto tega predloži jamstvo za zadržane zneske, ki nadomesti zneske, zadržane pri vmesnih plačilih Taka prejeta jamstva se razkrijejo kot pogojna sredstva

V primeru pogodb, ki se upravljajo v okviru posrednega upravljanja, jamstva pripadajo naročniku in ne ERS, zato se ne knjižijo v okviru ERS Leta 2018 je vrednost navedenih jamstev znašala 501 milijon EUR

4.2. DRUGA POMEMBNA RAZKRITJA

4.2.1. Neporavnane obveznosti, ki še niso prikazane kot odhodki

Spodaj razkriti znesek je znesek teh neporavnanih proračunskih obveznosti (RAL – „reste à liquider“), zmanjšan za z njimi povezane zneske, ki so bili vključeni kot odhodki v izkaz finančnega uspeha Pri neporavnanih proračunskih obveznostih gre za znesek obveznosti, ki še niso bile niti plačane niti sproščene Neporavnane proračunske obveznosti so običajna posledica obstoja večletnih programov

v milijonih EUR
	8 ERS	9 ERS	10 ERS	11 ERS	31.12.2018.	31.12.2017.
Neporavnane obveznosti, ki še niso prikazane kot odhodki	0	88	1 650	8 009	9 071	8 508
Skupaj	0	88	1 650	8 009	9 071	8 508

Na dan 31. decembra 2018 so neporavnane proračunske obveznosti znašale skupaj 10 616 milijonov EUR (leta 2017:9 745milijonov EUR)

4.2.2. Izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije

Ozadje

Večina državljanov Združenega kraljestva, ki so se udeležili referenduma o članstvu v Evropski uniji 23. junija 2016 , je glasovala za izstop iz EU Združeno kraljestvo je 29. marca 2017 uradno obvestilo Evropski svet o svoji nameri, da izstopi iz EU in Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) S tem je sprožilo člen 50 Pogodbe o Evropski uniji, ki določa postopek, po katerem lahko posamezna država članica izstopi iz Unije

Pogajalski proces

Komisija je 19. marca 2018 objavila osnutek sporazuma o izstopu, v katerem je predstavila napredek, dosežen pri pogajanjih V delu sporazuma o izstopu, ki se nanaša na finančno poravnavo, sta EU in Združeno kraljestvo prenesla napredek, dosežen v prvi fazi pogajanj, v pravno besedilo

14. novembra 2018 jebilo objavljeno skupno poročilo na ravni pogajalcev o celotnem besedilu osnutka sporazuma o izstopu in osnutku politične deklaracije o okviru za prihodnje odnose med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo Istega dne je bil objavljen posodobljen in dogovorjen osnutek sporazuma o izstopu, v katerem se je Združeno kraljestvo strinjalo s plačilom vseh svojih obveznosti v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom in predhodnimi finančnimi perspektivami, kot da bi bilo še vedno država članica, vključno z njegovim deležem obveznosti in pogojnih obveznosti Unije Vlada Združenega kraljestva je odobrila osnutek sporazuma o izstopu 14 novembra, Evropski svet pa ga je potrdil 25. novembra 2018. Svet (člen 50) je 11. januarja 2019 odobril sklep o sklenitvi sporazuma o izstopu in ga poslal Evropskemu parlamentu v odobritev Na zahtevo Združenega kraljestva je Evropski svet v skladu s postopkom iz člena 50 PDEU 21. marca 2019 privolil v podaljšanje roka za izstop Združenega kraljestva do 22. maja 2019 , če bo spodnji dom parlamenta Združenega kraljestva odobril sporazum o izstopu najpozneje do 29. marca 2019 , in do 12. aprila 2019 , če ga ne bo (Sklep Evropskega sveta (EU) 2019/476 (7)). Spodnji dom parlamenta Združenega kraljestva nato ni odobril sporazuma o izstopu do 29. marca 2019 , zato se je Evropski svet 10. aprila 2019 na zahtevo Združenega kraljestva strinjal, da se rok za izstop Združenega kraljestva podaljša do 31. oktobra 2019 (Sklep Evropskega Sveta (EU) 2019/584 (8)). Združeno kraljestvo bi moralo izstopiti prvi dan meseca po zaključku ratifikacije ali 1. novembra 2019 , kar koli nastopi prej Združeno kraljestvo bo ostalo država članica do novega datuma izstopa s polnimi pravicami in obveznostmi v skladu s členom 50 PEU in ima pravico, da kadar koli prekliče svoje obvestilo o izstopu

V zvezi z ERS

V osnutku sporazuma o izstopu je navedeno, da bo Združeno kraljestvo do zaključka 11 ERS in vseh prejšnjih nezaključenih ERS ostalo članica ERS ter bo v zvezi s tem prevzelo iste obveznosti kot države članice na podlagi notranjega sporazuma, v skladu s katerim je bil Sklad ustanovljen, pa tudi obveznosti na podlagi prejšnjih ERS do njihovega zaključka V Odboru ERS lahko sodeluje kot opazovalec brez glasovalnih pravic

Poleg tega je v osnutku sporazuma o izstopu navedeno, da se v primeru zneskov za projekte v okviru 10 ERS ali prejšnjih ERS, za katere na datum začetka veljavnosti tega sporazuma niso bile prevzete obveznosti ali so bili sproščeni, delež Združenega kraljestva pri navedenih zneskih ne bo znova uporabil To velja tudi za delež Združenega kraljestva pri sredstvih, za katera niso bile prevzete obveznosti, ali sproščenih zneskih na podlagi 11 ERS po 31. decembru 2020

V času podpisa tega zaključnega računa in ker še ni prišlo do ratifikacije v Združenem kraljestvu, dejanski datum in način izstopa (s sporazumom ali brez njega) še nista znana Na podlagi tega trenutnega stanja ni nobenega finančnega učinka, o katerem bi bilo treba poročati v računovodskih izkazih ERS na dan 31. decembra 2018

5. OBVLADOVANJE FINANČNIH TVEGANJ

Naslednja razkritja v zvezi z upravljanjem finančnih tveganj ERS se nanašajo na zakladniško poslovanje, ki ga v imenu ERS izvaja Komisija za izvrševanje njegovih sredstev

5.1. STRATEGIJE UPRAVLJANJA TVEGANJ IN VAROVANJE PRED TVEGANJI

Pravila in načela upravljanja zakladniškega poslovanja so določena v finančni uredbi 11 ERS in v Notranjem sporazumu

Na podlagi zgornje uredbe se uporabljajo naslednja glavna načela:

(a)	države članice vplačajo prispevke za ERS na posebne račune, odprte pri centralni banki vsake države članice ali finančni instituciji, ki jo ta določi Prispevki ostanejo na teh posebnih računih, dokler ni treba izvesti plačil ERS;

(b)	države članice plačajo prispevke za ERS v eurih, plačila ERS pa so v eurih in drugih valutah, tudi manj znanih;

(c)	stanje na bančnih računih, ki jih odpre Komisija v imenu ERS, ne sme biti negativno

Poleg posebnih računov ima Komisija v imenu ERS odprte tudi druge bančne račune pri finančnih institucijah (centralnih in poslovnih bankah) za izvrševanje plačil in prejemanje prejemkov, ki niso prispevki držav članic v proračun

Zakladniško in plačilno poslovanje sta visoko avtomatizirana in temeljita na sodobnih informacijskih sistemih Za zagotovitev varnosti sistemov in delitve nalog v skladu s finančno uredbo, standardi notranje kontrole Komisije in revizijskimi načeli se uporabljajo posebni postopki

Upravljanje zakladniškega in plačilnega poslovanja je urejeno s sklopom pisnih smernic in postopkov, da se omejita poslovno in finančno tveganje ter zagotovi primerna raven kontrole Te smernice in postopki urejajo različna področja poslovanja, njihovo upoštevanje pa se redno preverja

5.2. VALUTNO TVEGANJE

Izpostavljenost ERS valutnemu tveganju ob koncu leta – neto pozicija

v milijonih EUR
	31.12.2018.							31.12.2017.
	USD	GBP	DKK	SEK	EUR	Drugo	Skupaj	USD	GBP	DKK	SEK	EUR	Drugo	Skupaj
Finančna sredstva
Terjatve in izterljivi zneski	63	–	0	–	67	8	138	64	–	–	–	26	2	92
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	1	0	–	–	386	–	387	4	0	–	–	344	–	347
Skupaj	64	0	0	–	453	8	525	68	0	–	–	370	2	439
Finančne obveznosti
Nekratkoročne finančne obveznosti	–	–	–	–	(18)	–	(18)	–	–	–	–	(14)	–	(14)
Obveznosti iz poslovanja	(1)	–	–	–	(218)	(22)	(241)	0	–	–	–	(533)	(30)	(563)
Skupaj	(1)	–	–	–	(236)	(22)	(259)	0	–	–	–	(547)	(30)	(577)
Skupaj	63	0	0	–	217	(14)	267	68	0	–	–	(177)	(28)	(138)

Vsi prispevki se hranijo v eurih, druge valute pa se kupijo le, kadar so potrebne za izvrševanje plačil Zato zakladniško poslovanje ERS ni izpostavljeno valutnemu tveganju

5.3. OBRESTNO TVEGANJE

ERS ne najema posojil, zato ni izpostavljen obrestnemu tveganju

Sredstva, ki jih ima na različnih bančnih računih, se obrestujejo Komisija je zato v imenu ERS uvedla ukrepe, ki zagotavljajo, da obresti, ki se redno obračunavajo, odražajo tržne obrestne mere ter njihova morebitna nihanja

Vsaka država članica prispevke v proračun ERS knjiži na posebnem računu, odprtem pri finančni instituciji, ki jo posamezna država članica določi Ker so lahko plačila, ki se uporabljajo za nekatere od teh računov, kratkoročno negativna, so vzpostavljeni postopki za upravljanje likvidnosti, da se čim bolj zmanjšajo stanja na zadevnih računih Poleg tega je v skladu z Uredbo Sveta (EU) 2016/888 (9) vsakršno negativno obrestovanje na teh računih v breme zadevne države članice

Stanje vlog čez noč na računih poslovnih bank se dnevno obrestuje Obrestovanje stanj na teh računih temelji na spremenljivih tržnih obrestnih merah, ki se jim doda pogodbeni pribitek (pozitiven ali negativen) Za večino računov je izračun obresti vezan na tržno referenčno obrestno mero in se prilagaja, da odraža nihanja te obrestne mere Zato ERS ni izpostavljen tveganju, da bi se njegova sredstva obrestovala po obrestnih merah, nižjih od tržnih

5.4. KREDITNO TVEGANJE (TVEGANJE NASPROTNE STRANKE)

Finančna sredstva, ki niso niti zapadla v plačilo niti niso oslabljena:

v milijonih EUR
	Skupaj	Niti zapadla niti oslabljena	Zapadle postavke, ki niso oslabljene
	Skupaj	Niti zapadla niti oslabljena	< 1 leto	1–5 let	> 5 let
Menjalne terjatve in nemenjalni izterljivi zneski	138	121	12	5	–
Skupaj na dan 31. 12. 2018	138	121	12	5	–
Menjalne terjatve in nemenjalni izterljivi zneski	92	92	0	–	–
Skupaj na dan 31. 12. 2017	92	92	0	–	–

Finančna sredstva po kategorijah tveganja:

v milijonih EUR
	31.12.2018.			31.12.2017.
	Terjatve	Denarna sredstva	Skupaj	Terjatve	Denarna sredstva	Skupaj
Nasprotne stranke z zunanjimi bonitetnimi ocenami
Prvi razred in visoka kakovost	5	303	308	3	103	106
Zgornji srednji razred	–	80	80	0	240	240
Nižji srednji razred	–	4	4	3	4	7
Neinvesticijski razred	–	0	0	1	0	2
Skupaj	5	387	391	7	347	354
Nasprotne stranke brez zunanjih bonitetnih ocen
Skupina 1 (dolžniki brez zamud pri plačilu v preteklosti)	133	0	134	86	0	86
Skupina 2 (dolžniki z zamudami pri plačilu v preteklosti)	–	–	–	–	–	–
Skupaj	133	0	134	86	0	86
Skupaj	138	387	525	92	347	440

Sredstva v kategorijah „neinvesticijski razred“ in „nižji srednji razred“ se večinoma nanašajo na prispevke držav članic v ERS, plačane na posebne račune, ki so jih države članice odprle v skladu s členom 20(3) finančne uredbe ERS V skladu s to uredbo zneski takih prispevkov ostanejo na teh posebnih računih, dokler ni treba izvesti plačil

Večina zakladniških sredstev ERS se v skladu s finančno uredbo za ERS hrani na „posebnih računih“, ki so jih odprle države članice za plačilo svojih prispevkov Večina teh računov je odprtih pri zakladnicah ali nacionalnih centralnih bankah držav članic Te institucije pomenijo najnižje tveganje nasprotne stranke za ERS (ERS ima izpostavljenost do svojih držav članic)

Za tisti del zakladniških sredstev ERS, ki se hrani pri poslovnih bankah za kritje izvrševanja plačil, se ti računi polnijo sproti in se avtomatično upravljajo prek sistema zakladnice Komisije za upravljanje denarnih sredstev Na vsakem računu se vzdržuje minimalno stanje denarnih sredstev, sorazmerno s povprečnim zneskom dnevnih plačil, ki se izvršujejo prek tega računa Posledično je stanje na teh računih stalno nizko, kar zagotavlja, da je izpostavljenost ERS tveganju omejena

Poleg tega se z namenom nadaljnjega zmanjšanja tveganja nasprotne stranke, ki mu je izpostavljen ERS, za izbiro poslovnih bank uporabljajo posebne smernice

Vse poslovne banke so izbrane prek javnih razpisov Minimalna kratkoročna kreditna bonitetna ocena, ki se zahteva za sodelovanje v razpisnih postopkih, je Moody's P-1 ali njej enakovredna (S&P A-1 ali Fitch F1) V posebnih in ustrezno utemeljenih okoliščinah se lahko sprejme nižja ocena

5.5. LIKVIDNOSTNO TVEGANJE

Analiza zapadlosti finančnih obveznosti po preostali pogodbeni zapadlosti

v milijonih EUR
	< 1 leto	1–5 let	> 5 let	Skupaj
Finančne obveznosti	241	7	11	259
Skupaj na dan 31. 12. 2018	241	7	11	259
Finančne obveznosti	563	13	1	577
Skupaj na dan 31. 12. 2017	563	13	1	577

Proračunska načela, ki se uporabljajo za ERS, zagotavljajo, da skupna denarna sredstva za dano proračunsko obdobje vedno zadostujejo za izvrševanje vseh zadevnih plačil Dejansko so skupni prispevki držav članic enaki skupnemu znesku odobritev plačil za zadevno proračunsko obdobje

Prispevki držav članic v ERS se vsako leto plačajo v treh obrokih, vendar na plačila deloma vplivajo sezonski dejavniki

Za zagotovitev, da zakladniška sredstva vedno zadostujejo za kritje plačil, ki jih je treba izvršiti v posameznem mesecu, se med zakladnico Komisije in ustreznimi službami za porabo sredstev redno izmenjujejo informacije o stanju zakladnice

Poleg navedenega pa v okviru zakladniškega poslovanja ERS avtomatska orodja za upravljanje denarnih sredstev zagotavljajo, da so na vseh bančnih računih ERS dnevno na voljo zadostna likvidna sredstva

6. RAZKRIVANJE POVEZANIH STRANK

Povezane stranke ERS so skrbniški sklad EU Bêkou, skrbniški sklad EU za Afriko in Evropska komisija Posli med temi subjekti potekajo kot del običajnega poslovanja ERS in zato v skladu z računovodskimi pravili ERS niso potrebne posebne zahteve po njihovem razkritju

ERS nima ločenega upravljanja, saj ga upravlja Komisija Upravičenosti ključnega vodstvenega osebja EU, tudi Komisije, so razkrite v konsolidiranem zaključnem računu Evropske unije pod naslovom 7.2 „Upravičenosti ključnega vodstvenega osebja“

7. DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA

Do dne podpisa tega zaključnega računa računovodja ERS ni opazil nobenih pomembnih zadev, ki bi jih bilo treba ločeno razkriti v okviru tega oddelka, niti mu take zadeve niso bile sporočene Zaključni račun in z njim povezana pojasnila so bili pripravljeni na podlagi najnovejših razpoložljivih informacij, kar je upoštevano v zgoraj predstavljenih podatkih

8. USKLADITEV POSLOVNEGA IZIDA IN PRORAČUNSKEGA REZULTATA

Poslovni izid za zadevno leto je izračunan po načelih računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka Proračunski rezultat pa temelji na pravilih računovodstva na podlagi nastanka plačil Ker tako poslovni izid kot proračunski rezultat izvirata iz istih osnovnih poslov, je za kontrolo koristno preveriti, ali ju je mogoče uskladiti V spodnji razpredelnici je prikazana ta uskladitev s ključnimi uskladitvenimi zneski, razdeljenimi na prihodkovne in odhodkovne postavke

v milijonih EUR
	2018	2017
POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO	(4 118 )	(3 818 )
Prihodki
Upravičenosti, ki ne vplivajo na proračunski rezultat	(1)	(7)
Upravičenosti, ugotovljene v tekočem letu, a še nepobrane	(11)	(3)
Upravičenosti, ugotovljene v prejšnjih letih in pobrane v tekočem letu	11	29
Neto učinek predhodnega financiranja	36	57
Prehodno nezaračunani prihodki (čisti)	(39)	(62)
Drugo	(1)	(2)
Odhodki
Odhodki tekočega leta, ki še niso plačani	115	19
Odhodki prejšnjih let, plačani v tekočem letu	(366)	(60)
Neto učinek predhodnega financiranja	(179)	(685)
Vnaprej vračunani odhodki (čisti)	484	373
PRORAČUNSKI REZULTAT ZA ZADEVNO LETO	(4 069 )	(4 158 )

8.1. USKLADITVENE POSTAVKE – PRIHODKI

Proračunski prihodki za dano proračunsko leto ustrezajo prihodkom, pobranim na podlagi upravičenosti, ugotovljenih med letom, in zneskom, pobranim na podlagi upravičenosti, ugotovljenih v prejšnjih letih

Upravičenosti, ki ne vplivajo na proračunski rezultat, se evidentirajo v poslovnem izidu, vendar jih s proračunskega vidika ni mogoče šteti za prihodke, saj se unovčeni znesek prerazporedi v rezervo in zanj brez sklepa Sveta ni mogoče ponovno prevzeti obveznosti

Pri uskladitvi je treba upravičenosti, ki so bile ugotovljene v tekočem letu, a še niso bile pobrane, odšteti od poslovnega izida, saj niso del proračunskih prihodkov Nasprotno pa je treba upravičenosti, ugotovljene v prejšnjih letih in pobrane v tekočem letu, pri uskladitvi prišteti k poslovnemu izidu

Neto učinek predhodnega financiranja je obračun izterjanih zneskov predhodnega financiranja Gre za denarni prejemek, ki ne vpliva na poslovni izid

Čisti prehodno nezaračunani prihodki so pretežno sestavljeni iz prihodkov, prehodno nezaračunanih ob časovnem preseku ob koncu leta Upošteva se samo neto učinek, tj prehodno nezaračunani prihodki za tekoče leto, zmanjšani za stornirane prehodno nezaračunane prihodke prejšnjega leta

8.2. USKLADITVENE POSTAVKE – ODHODKI

Odhodke tekočega leta, ki še niso plačani, je treba pri uskladitvi prišteti, saj so vključeni v poslovni izid, vendar niso del proračunskih odhodkov Nasprotno pa je trebaodhodke prejšnjih let, plačane v tekočem letu, pri uskladitvi odšteti od poslovnega izida, saj so del proračunskih odhodkov tekočega leta, vendar bodisi ne vplivajo na poslovni izid bodisi znižujejo odhodke (v primeru popravkov)

Denarni prejemki izpreklicanih plačilne vplivajo na poslovni izid, vplivajo pa na proračunski rezultat

Neto učinek predhodnega financiranjaje kombinacija novih zneskov predhodnega financiranja, plačanih v tekočem letu in pripoznanih za proračunske odhodke zadevnega leta, ter obračuna predhodnega financiranja, plačanega v tekočem letu ali prejšnjih letih s priznanjem upravičenih stroškov Slednji so odhodek v smislu računovodstva na podlagi poslovnih dogodkov, niso pa odhodek za proračunsko računovodstvo, saj je bilo plačilo prvotnega predhodnega financiranja že upoštevano kot proračunski odhodek v času njegovega plačila

Čisti vnaprej vračunani odhodkiso sestavljeni pretežno iz odhodkov, vračunanih vnaprej ob časovnem preseku ob koncu leta, tj upravičenih odhodkov, ki so jih imeli upravičenci do sredstev ERS, vendar jih še niso prijavili ERS Upošteva se samo neto učinek, tj vnaprej vračunani odhodki za tekoče leto, zmanjšani za stornirane vnaprej vračunane odhodke prejšnjega leta

RAČUNOVODSKI IZKAZI SKRBNIŠKIH SKLADOV EU, KONSOLIDIRANI V ERS

KONČNI ZAKLJUČNI RAČUN SKRBNIŠKEGA SKLADA EU BÊKOU ZA LETO 2018 (10)

OZADJE SKRBNIŠKEGA SKLADA EU BÊKOU

Splošno ozadje skrbniških skladov Unije

V skladu s členoma 234 in 235 finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Unije (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) (11), in členom 35 finančne uredbe, ki se uporablja za 11 Evropski razvojni sklad (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba za ERS) (12), lahko Komisija ustanavlja skrbniške sklade Unije za zunanje ukrepe (v nadaljnjem besedilu: skrbniški skladi Unije) Skrbniški skladi Unije se ustanovijo na podlagi sporazuma, sklenjenega z drugimi donatorji za ukrepe v izrednih razmerah in po njih, ki so potrebni za odziv na krizo, ali za tematske ukrepe

Skrbniške sklade Unije s sklepom ustanovi Evropska komisija po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Svetom ali po njuni odobritvi Ta sklep vključuje konstitutivni sporazum z drugimi donatorji

Skrbniški skladi Unije se ustanovijo in uporabljajo le pod naslednjimi pogoji:

—	obstaja dodana vrednost intervencije Unije: cilji skrbniških skladov Unije se lahko zlasti zaradi njihovega obsega ali morebitnih učinkov lažje dosežejo na ravni Unije kot na nacionalni ravni, uporaba obstoječih finančnih instrumentov pa ne bi zadostovala za doseganje ciljev politike Unije,

—	skrbniški skladi Unije prinašajo jasno politično prepoznavnost za Unijo in upravljalne prednosti ter boljši nadzor Unije nad tveganji in izplačili prispevkov Unije in prispevkov drugih donatorjev,

—	skrbniški skladi Unije ne podvajajo drugih obstoječih načinov financiranja ali podobnih instrumentov, ne da bi prinašali kakršno koli dodatno vrednost,

—	cilji skrbniških skladov Unije so usklajeni s cilji instrumenta Unije ali proračunske postavke, iz katerega oziroma katere se financirajo

Za vsak skrbniški sklad Unije se za zagotovitev poštenega zastopstva donatorjev ter za odločanje o uporabi sredstev ustanovi upravni odbor, ki mu predseduje Komisija Odbor vključuje predstavnika vsake države članice, ki ne prispeva, kot opazovalca Pravila za sestavo odbora in njegova notranja pravila se določijo v sporazumu o ustanovitvi skrbniškega sklada Unije

Skrbniški skladi Unije se ustanovijo za omejeno obdobje, kakor je določeno v sporazumu o njihovi ustanovitvi To obdobje se lahko podaljša na zahtevo odbora skrbniškega sklada Unije in po tem, ko Komisija predloži poročilo, ki utemeljuje podaljšanje Evropski parlament in/ali Svet lahko od Komisije zahtevata, da opusti odobritve za določen skrbniški sklad ali pa revidira njegov akt o ustanovitvi, da se skrbniški sklad likvidira

Računovodja Komisije deluje kot računovodja skrbniškega sklada Unije Računovodja je odgovoren za določitev računovodskih postopkov in kontnega okvira, ki so skupni za vse skrbniške sklade Unije Notranji revizor Komisije, urad OLAF in Računsko sodišče imajo v zvezi s skrbniškimi skladi Unije enaka pooblastila kakor v zvezi z drugimi ukrepi, ki jih izvaja Komisija Vsako leto se opravi neodvisna zunanja revizija skrbniških skladov Unije

Sedanji skrbniški skladi EU

Komisija je doslej ustanovila štiri skrbniške sklade EU:

—	–skrbniški sklad EU Bêkou, ki je namenjen podpiranju vseh vidikov reševanja krize v Srednjeafriški republiki in njenih prizadevanj za obnovo Ustanovljen je bil 15. julija 2014 ,

—	–skrbniški sklad EU Madad, ki je regionalni skrbniški sklad Evropske unije za odziv na krizo v Siriji Ustanovljen je bil 15. decembra 2014 ,

—	–skrbniški sklad EU za Afriko, ki je nujni skrbniški sklad Evropske unije za stabilnost in odpravljanje temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in razseljevanje v Afriki Ustanovljen je bil 12. novembra 2015 ,

—	–skrbniški sklad EU za Kolumbijo, ki je sklad za podporo izvajanju mirovnega sporazuma pri zgodnji obnovi in stabilizaciji po konfliktu Ustanovljen je bil 12. decembra 2016

Več informacij je na voljo na spletnih mestih posameznih skrbniških skladov EU:

skrbniški sklad Bêkou –– http://ec.europa.eu/europeaid/bekou-trust-fund-introduction_en

skrbniški sklad Madad –– http://ec.europa.eu/enlargement/neighbourhood/countries/syria/madad/index_en.htm

skrbniški sklad za Afriko –– http://ec.europa.eu/europeaid/regions/africa/eu-emergency-trust-fund-africa_en

skrbniški sklad za Kolumbijo –– http://ec.europa.eu/europeaid/eu-trust-fund-colombia_en

Skrbniški sklad Bêkou

Prvi skrbniški sklad EU z več donatorji, poimenovan Bêkou, kar v jeziku sango pomeni „upanje“, so 15. julija 2014 ustanovile Komisija (ki so jo zastopali GD DEVCO in GD ECHO ter ESZD) in tri države članice (Nemčija, Francija in Nizozemska), njegov cilj pa je spodbujati stabilizacijo in obnovo v Srednjeafriški republiki Ustanovljen je bil za obdobje največ 60 mesecev Skrbniški sklad se upravlja iz Bruslja

Upravni in operativni odbor skrbniškega sklada EU Bêkou sestavljajo predstavniki donatorjev in Komisije ter opazovalci

Odbor sprejme in pregleda strategijo skrbniškega sklada EU Zaseda najmanj enkrat na leto

Operativni odbor prouči, odobri in nadzira izvajanje ukrepov, ki se financirajo iz sklada Poleg tega odobri zaključni račun in letna poročila o dejavnostih, ki se financirajo iz skrbniškega sklada

Zaključni račun skrbniškega sklada Bêkou

V skladu s členom 8 Sporazuma o ustanovitvi Skrbniškega sklada Evropske unije za Srednjeafriško republiko (skrbniški sklad EU Bêkou) in členom 11.2.1 sporazuma o ustanovitvi je zaključni račun sestavljen iz dveh delov: (1) letnega finančnega poročila, ki ga pripravi upravitelj skrbniškega sklada EU, in (2) letnih računovodskih izkazov, ki jih pripravi računovodja Komisije, ki je na podlagi istega člena tudi računovodja skrbniškega sklada

V skladu s členom 8 sporazuma o ustanovitvi se računovodski izkazi pripravijo skladno z računovodskimi pravili, ki jih sprejme računovodja Komisije (računovodska pravila EU) in ki so izpeljana iz mednarodnih računovodskih standardov za javni sektor

Revizijo zaključnega računa izvede neodvisni zunanji revizor, končni zaključni račun pa upravitelj skrbniškega sklada EU in računovodja predložita operativnemu odboru v odobritev (člen 8.3.4(c))

Glavni dosežki v letu

Skrbniški sklad EU Bêkou je namenjen zagotavljanju dostopa do osnovnih storitev, podpori gospodarskemu okrevanju in ustvarjanju delovnih mest ter spodbujanju socialne kohezije in sprave Od svoje ustanovitve je sprejel 16 programov in dosegel več kot 2 milijona upravičencev

Varnostne razmere v Srednjeafriški republiki so kljub obstoju demokratično izvoljene vlade in njenim prizadevanjem za ponovno vzpostavitev stabilnosti še vedno nestabilne Skrbniški sklad EU Bêkou bo v teh zapletenih in nestabilnih razmerah v celoti izkoristil svoje primerjalne prednosti, ki jih prinašata prožnost in prilagodljivost na spreminjajoče se okoliščine Poleg tega je skrbniški sklad EU Bêkou še vedno edini instrument za krepitev odpornosti tako prebivalstva kot države s pristnim pristopom povezovanja pomoči, rehabilitacije in razvoja

Odbor skrbniškega sklada EU Bêkou je novembra 2018 glede na trenutne razmere v Srednjeafriški republiki in glede na iztek skrbniškega sklada EU Bêkou julija 2019 uradno zaprosil za podaljšanje sklada za 18 mesecev, kar pomeni, da se bi celotno obdobje skrbniškega sklada EU Bêkou podaljšalo s 60 na 78 mesecev Uradni postopek, ki vključuje posvetovanje z Evropskim parlamentom in Svetom, se je začel decembra 2018

Operativni poudarki iz leta 2018 so naslednji:

—	Skrbniški sklad EU Bêkou je sprejel nov ukrep v skupnem znesku 35 milijonov EUR v zdravstvenem sektorju in za 2 milijona EUR povečal proračun za vsakega od obeh že sprejetih ukrepov v sektorjih gospodarskega okrevanja ter spodbujanja socialne kohezije, dialoga in sprave

—	V odziv na priporočilo Računskega sodišča o opredelitvi ciljev SMART na ravni skrbniškega sklada EU je bil sprejet okvir za rezultate skrbniškega sklada EU Bêkou To strateško orodje bo bolje pokazalo splošne rezultate ukrepov skrbniškega sklada EU Bêkou

—	Projekte skrbniškega sklada EU Bêkou so zaznamovali relativna stabilnost v severovzhodnem in jugozahodnem delu države, kjer so bile potrebne dodatne intervencije, lokalizirani konflikti v Banguiju in zaledju ter prerazporeditev javnih uslužbencev zunaj Banguija

Na finančni strani je znesek zavez donatorjev skrbniškega sklada EU do konca leta 2018 znašal več kot 242 milijonov EUR V primerjavi z letom 2017 je ta znesek višji za 6 milijonov EUR Vendar 5 milijonov EUR od teh 242 milijonov EUR še ni bilo potrjenih

Kar zadeva pogodbe, je skrbniški sklad EU Bêkou leta 2018 podpisal 30 novih pogodb v skupnem znesku skoraj 80 milijonov EUR (kar predstavlja 48 % celotnega zneska pogodb od njegove ustanovitve) Pogodbe prispevajo k izvajanju njegovih programov na področju zdravstva, gospodarskega okrevanja, odpornosti podeželja in ustvarjanja delovnih mest, vode in komunalne ureditve, sprave in odpiranja regij

Poleg tega je bilo leta 2018 poleg plačil, izvršenih v prejšnjih letih, izplačanih več kot 57 milijonov EUR (kar predstavlja skoraj 50 % celotnega zneska, izplačanega od ustanovitve skrbniškega sklada EU Bêkou); skupna izplačila so od ustanovitve skrbniškega sklada EU Bêkou dosegla skoraj 119 milijonov EUR

V računovodskih izkazih je učinek navedenih dejavnosti najbolj očiten na področju:

—	predhodnega financiranja: povečanje za 24 839 000 EUR zaradi visokega števila podpisanih novih pogodb in izplačanih predujmov,

—	denarnih sredstev in njihovih ustreznikov: zmanjšanje za 26 017 000 EUR je v glavnem posledica zgoraj omenjenih višjih plačil predhodnega financiranja,

—	neporavnanih obveznosti, ki še niso prikazane kot odhodki: povečanje s 25 310 000 EUR na 54 645 000 EUR zaradi novih pogodb

BILANCA STANJA

v tisoč EUR
	31.12.2018.	31.12.2017.
NEKRATKOROČNA SREDSTVA
Predhodno financiranje	3 443	686
	3 443	686
KRATKOROČNA SREDSTVA
Predhodno financiranje	29 546	7 465
Menjalne terjatve in nemenjalni izterljivi zneski	1 138	877
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	13 926	39 943
	44 611	48 285
SREDSTVA SKUPAJ	48 054	48 971
NEKRATKOROČNE OBVEZNOSTI
Finančne obveznosti	(42 737 )	(44 720 )
	(42 737 )	(44 720 )
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
Obveznosti iz poslovanja	(918)	(716)
Pasivne časovne razmejitve	(4 399 )	(3 536 )
	(5 317 )	(4 252 )
OBVEZNOSTI SKUPAJ	(48 054 )	(48 971 )
ČISTA SREDSTVA	–	–
SREDSTVA IN REZERVE
Skupni presežek	–	–
Poslovni izid za zadevno leto	–	–
ČISTA SREDSTVA	–	–

IZKAZ FINANČNEGA USPEHA

v tisoč EUR
	2018	2017
PRIHODKI
Prihodki iz nemenjalnih poslov
Prihodki iz donacij	33 682	29 620
	33 682	29 620
Prihodki iz menjalnih poslov
Finančni prihodki	1	1
	1	1
Prihodki skupaj	33 683	29 621
ODHODKI
Odhodki iz poslovanja	(32 825 )	(28 918 )
Drugi odhodki	(858)	(703)
Odhodki skupaj	(33 683 )	(29 621 )
POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO	–	–

IZKAZ DENARNIH TOKOV

v tisoč EUR
	2018	2017
Poslovni izid za zadevno leto	–	–
Poslovanje
(Povečanje)/zmanjšanje predhodnega financiranja	(24 839 )	7 912
(Povečanje)/zmanjšanje terjatev iz naslova menjalnih poslov in izterljivih zneskov iz naslova nemenjalnih poslov	(261)	578
Povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti	(1 982 )	(14 620 )
Povečanje/(zmanjšanje) obveznosti iz poslovanja	202	716
Povečanje/(zmanjšanje) pasivnih časovnih razmejitev	863	2 321
ČISTI DENARNI TOK	(26 017 )	(3 092 )
Čisto povečanje/(zmanjšanje) denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	(26 017 )	(3 092 )
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku leta	39 943	43 036
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki ob koncu leta	13 926	39 943

IZKAZ SPREMEMB ČISTIH SREDSTEV

v tisoč EUR
	Skupni presežek/ (primanjkljaj)	Poslovni izid za zadevno leto	Čista sredstva
STANJE NA DAN 31. 12. 2017	–	–	–
Poslovni izid za zadevno leto	–	–	–
STANJE NA DAN 31. 12. 2018	–	–	–

KONČNI ZAKLJUČNI RAČUN SKRBNIŠKEGA SKLADA EU ZA AFRIKO ZA LETO 2018 (13)

OZADJE SKRBNIŠKEGA SKLADA EU ZA AFRIKO

Splošno ozadje skrbniških skladov Unije

V skladu s členoma 234 in 235 finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Unije (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) (14), in členom 35 finančne uredbe, ki se uporablja za 11 Evropski razvojni sklad (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba za ERS) (15), lahko Komisija ustanavlja skrbniške sklade Unije za zunanje ukrepe (v nadaljnjem besedilu: skrbniški skladi Unije) Skrbniški skladi Unije se ustanovijo na podlagi sporazuma, sklenjenega z drugimi donatorji za ukrepe v izrednih razmerah in po njih, ki so potrebni za odziv na krizo, ali za tematske ukrepe

Skrbniške sklade Unije s sklepom ustanovi Evropska komisija po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Svetom ali po njuni odobritvi Ta sklep vključuje konstitutivni sporazum z drugimi donatorji

Skrbniški skladi Unije se ustanovijo in uporabljajo le pod naslednjimi pogoji:

—	obstaja dodana vrednost intervencije Unije: cilji skrbniških skladov Unije se lahko zlasti zaradi njihovega obsega ali morebitnih učinkov lažje dosežejo na ravni Unije kot na nacionalni ravni, uporaba obstoječih finančnih instrumentov pa ne bi zadostovala za doseganje ciljev politike Unije,

—	skrbniški skladi Unije prinašajo jasno politično prepoznavnost za Unijo in upravljalne prednosti ter boljši nadzor Unije nad tveganji in izplačili prispevkov Unije in prispevkov drugih donatorjev,

—	skrbniški skladi Unije ne podvajajo drugih obstoječih načinov financiranja ali podobnih instrumentov, ne da bi prinašali kakršno koli dodatno vrednost,

—	cilji skrbniških skladov Unije so usklajeni s cilji instrumenta Unije ali proračunske postavke, iz katerega oziroma katere se financirajo

Sedanji skrbniški skladi EU

Komisija je doslej ustanovila štiri skrbniške sklade EU:

—	–skrbniški sklad EU Bêkou, ki je namenjen podpiranju vseh vidikov reševanja krize v Srednjeafriški republiki in njenih prizadevanj za obnovo Ustanovljen je bil 15. julija 2014 ,

—	–skrbniški sklad EU Madad, ki je regionalni skrbniški sklad Evropske unije za odziv na krizo v Siriji Ustanovljen je bil 15. decembra 2014 ,

—	–skrbniški sklad EU za Afriko, ki je nujni skrbniški sklad Evropske unije za stabilnost in odpravljanje temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in razseljevanje v Afriki Ustanovljen je bil 12. novembra 2015 ,

—	–skrbniški sklad EU za Kolumbijo, ki je sklad za podporo izvajanju mirovnega sporazuma pri zgodnji obnovi in stabilizaciji po konfliktu Ustanovljen je bil 12. decembra 2016

Več informacij je na voljo na spletnih mestih posameznih skrbniških skladov EU:

skrbniški sklad Bêkou –– http://ec.europa.eu/europeaid/bekou-trust-fund-introduction_en

skrbniški sklad Madad –– http://ec.europa.eu/enlargement/neighbourhood/countries/syria/madad/index_en.htm

skrbniški sklad za Afriko –– http://ec.europa.eu/europeaid/regions/africa/eu-emergency-trust-fund-africa_en

skrbniški sklad za Kolumbijo –– http://ec.europa.eu/europeaid/eu-trust-fund-colombia_en

Skrbniški sklad EU za Afriko

Nujni skrbniški sklad Evropske unije za stabilnost in odpravljanje temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in razseljevanje v Afriki (v nadaljnjem besedilu: skrbniški sklad EU za Afriko) je začel delovati 12. novembra 2015 med vrhom v Valletti na temo migracij Glavni cilji tega skrbniškega sklada so podpirati vse vidike stabilnosti, prispevati k boljšemu upravljanju migracij ter odpraviti temeljne vzroke destabilizacije, prisilnega razseljevanja in nedovoljenih migracij, zlasti s spodbujanjem odpornosti, gospodarskih priložnosti, enakih možnosti, varnosti in razvoja ter bojem proti kršitvam človekovih pravic

Skrbniški sklad deluje na treh glavnih geografskih območjih, tj območjih Sahela in Čadskega jezera, Afriškega roga ter severne Afrike, vendar so lahko glede na posamezen primer v projekte skrbniškega sklada vključene tudi sosednje države držav upravičenk Skrbniški sklad je ustanovljen za omejeno obdobje, in sicer do 31. decembra 2020 , z namenom zagotovitve kratko- in srednjeročnega odziva na izzive v regijah Skrbniški sklad se upravlja iz Bruslja

Upravni in operativni odbor skrbniškega sklada EU za Afriko sestavljajo predstavniki donatorjev in Komisije ter predstavniki držav članic EU, ki ne prispevajo, organov držav upravičenk in regionalnih organizacij kot opazovalci

Odbor določi in pregleda strategijo skrbniškega sklada EU Zaseda najmanj enkrat na leto

Zaključni račun skrbniškega sklada EU za Afriko

V skladu s členom 7 Sporazuma o ustanovitvi nujnega skrbniškega sklada Evropske unije za stabilnost in odpravljanje temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in razseljevanje v Afriki ter njegovih notranjih pravil (sporazum o ustanovitvi) je zaključni račun sestavljen iz dveh delov: (1) letnega finančnega poročila, za katerega je odgovoren upravitelj skrbniškega sklada EU, in (2) letnih računovodskih izkazov, ki jih pripravi računovodja Komisije, ki je na podlagi istega člena tudi računovodja skrbniškega sklada

Glavni dosežki v letu

Na dan 31. decembra 2018 so sredstva, obljubljena skrbniškemu skladu EU za Afriko, znašala približno 4,2 milijarde EUR To vključuje približno 3,7 milijarde EUR iz Evropskega razvojnega sklada (ERS) in finančnih instrumentov EU, vključno z instrumentom za razvojno sodelovanje (DCI), evropskim sosedskim instrumentom (ENI), Skladom za azil, migracije in vključevanje (AMIF) ter finančnimi sredstvi Generalnega direktorata za evropsko civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči (GD ECHO), ter 489,5 milijona EUR od držav članic EU in drugih donatorjev (Švica in Norveška)

V letu 2018 so se skupna sredstva skrbniškega sklada EU za Afriko povečala za 902 milijona EUR, vključno z novimi zavezami v višini 674 milijonov EUR iz ERS in 117 milijoni EUR iz proračuna EU Skrbniški sklad EU za Afriko je prejel 24 novih zavez držav članic EU in drugih donatorjev v višini 110 milijonov EUR (49 milijonov EUR za Sahel in Čadsko jezero, 47 milijonov EUR za severno Afriko in 14 milijonov EUR za Afriški rog) Do konca leta 2018 so bile potrjene vse zaveze držav članic EU in drugih donatorjev iz leta 2018 ter neporavnane zaveze iz leta 2017 Evropski svet je v svojih sklepih z dne 28. junija 2018 pozval EU in njene države članice, naj zagotovijo dodatna sredstva za skrbniški sklad EU za Afriko Posledično je Komisija 6 julija sprejela sklep o prenosu 500 milijonov EUR iz rezerve 11 ERS

Kar zadeva stanje izvajanja skrbniškega sklada EU za Afriko v letu 2018, je bilo sprejetih 45 novih programov in 13 dopolnilnih programov za vse tri regije, vključno z medregijskimi programi (16 na območju Sahela/Čadskega jezera, 26 na območju Afriškega roga, 9 na območju severne Afrike in 7 medregijskih) To pomeni, da je bilo konec leta 2018 skupno 187 programov, ki so jih odobrili operativni odbori, v znesku 3 590 milijonov EUR Konec leta 2018 je bilo z izvajalskimi partnerji podpisanih 366 pogodb v skupnem znesku 2 461 milijonov EUR, od tega za 949,3 milijona EUR novih operativnih pogodb samo za leto 2018 Ob upoštevanju sprememb starih pogodb je skupni znesek operativnih pogodb v letu 2018 znašal 959,9 milijona EUR Stopnja sklepanja pogodb je bila ob koncu leta 2018 boljša kot ob koncu leta 2017 (69 % podpisanih pogodb o odobrenem financiranju v primerjavi z 62,9 %)

V letu 2018 je skrbniški sklad EU za Afriko še okrepil svoja prizadevanja skupaj s svojimi afriškimi in evropskimi partnerji, da bi spodbudil stabilnost in prispeval k boljšemu upravljanju migracij na območjih Sahela in Čadskega jezera, Afriškega roga ter severne Afrike S spodbujanjem razvoja in varnosti se je še naprej ukvarjal s temeljnimi vzroki destabilizacije, prisilnega razseljevanja in nedovoljenih migracij V tretjem letu izvajanja skrbniškega sklada EU za Afriko se je še bolj pokazala dodana vrednost, ki jo ta prinaša kot hitro in učinkovito izvedbeno orodje, ki omogoča lažji politični dialog s partnerskimi državami, uporablja inovativne pristope ter prinaša konkretne rezultate z združevanjem financiranja in strokovnega znanja različnih zainteresiranih strani

V okviru skrbniškega sklada EU za Afriko so programi za prehransko varnost in prehrano koristili več kot 5,3 milijona ranljivim osebam Informacijske kampanje o praksah krepitve odpornosti in temeljnih pravicah so dosegle več kot 150 000 ljudi, informacijska kampanja o migracijah in tveganjih, povezanih z nedovoljenimi migracijami, pa je dosegla več kot 96 000 migrantov ali potencialnih migrantov V okviru pobude EU-IOM je skrbniški sklad EU za Afriko podprl 42 628 prostovoljnih vrnitev ranljivih migrantov, večinoma iz Libije (18 329) in Nigra (17 226), več kot 58 000 ranljivim migrantom pa je bila zagotovljena pomoč ob vrnitvi v matično državo Skrbniški sklad EU za Afriko je samo s programom za boljše upravljanje migracij na Afriškem rogu že pomagal skoraj 11 000 migrantom in prisilno razseljenim osebam ter usposobil skoraj 1 600 oseb za upravljanje migracij

V računovodskih izkazih je učinek tega povečanega obsega dejavnosti in novih pogodb najbolj očiten na področju:

—	predhodnega financiranja: povečanje za 57 110 000 EUR, saj so bili izplačani predujmi za nove pogodbe,

—	obveznosti iz poslovanja in vnaprej vračunanih stroškov: povečanje za 81 753 000 EUR, ker je obdelanih več zahtevkov za povračilo, vračunati pa je treba tudi več stroškov,

—	odhodkov: povečanje z 279 299 000 EUR leta 2017 na 576 808 000 EUR leta 2018, ker je skrbniški sklad v tretjem letu obstoja in se izvaja veliko več pogodb,

—	neporavnanih obveznosti, ki še niso prikazane kot odhodki: povečanje z 926 139 000 EUR na 1 310 069 000 EUR zaradi novih pogodb

BILANCA STANJA

v tisoč EUR
	31.12.2018.	31.12.2017.
NEKRATKOROČNA SREDSTVA
Predhodno financiranje	34 144	52 990
	34 144	52 990
KRATKOROČNA SREDSTVA
Predhodno financiranje	273 214	197 258
Menjalne terjatve in nemenjalni izterljivi zneski	16 656	3 020
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	146 864	162 571
	436 734	362 849
SREDSTVA SKUPAJ	470 878	415 838
NEKRATKOROČNE OBVEZNOSTI
Finančne obveznosti	(369 999 )	(396 713 )
	(369 999 )	(396 713 )
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
Obveznosti iz poslovanja	(12 733 )	(526)
Pasivne časovne razmejitve	(88 146 )	(18 600 )
	(100 879 )	(19 126 )
OBVEZNOSTI SKUPAJ	(470 878 )	(415 838 )
ČISTA SREDSTVA	–	–
SREDSTVA IN REZERVE
Skupni presežek	–	–
Poslovni izid za zadevno leto	–	–
ČISTA SREDSTVA	–	–

IZKAZ FINANČNEGA USPEHA

v tisoč EUR
	2018	2017
PRIHODKI
Prihodki iz nemenjalnih poslov
Prihodki iz donacij	576 802	279 027
	576 802	279 027
Prihodki iz menjalnih poslov
Finančni prihodki	2	2
Drugi prihodki iz menjalnih poslov	5	270
	6	271
Prihodki skupaj	576 808	279 299
ODHODKI
Odhodki iz poslovanja	(561 761 )	(271 669 )
Drugi odhodki	(15 047 )	(7 630 )
Odhodki skupaj	(576 808 )	(279 299 )
POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO	–	–

IZKAZ DENARNIH TOKOV

v tisoč EUR
	2018	2017
Poslovni izid za zadevno leto	–	–
Poslovanje
(Povečanje)/zmanjšanje predhodnega financiranja	(57 110 )	(134 662 )
(Povečanje)/zmanjšanje terjatev iz naslova menjalnih poslov in izterljivih zneskov iz naslova nemenjalnih poslov	(13 636 )	6 456
Povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti	(26 713 )	258 211
Povečanje/(zmanjšanje) obveznosti iz poslovanja	12 207	(177)
Povečanje/(zmanjšanje) pasivnih časovnih razmejitev	69 546	17 864
ČISTI DENARNI TOK	(15 706 )	147 691
Čisto povečanje/(zmanjšanje) denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	(15 706 )	147 691
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku leta	162 571	14 879
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki ob koncu leta	146 864	162 571

IZKAZ SPREMEMB ČISTIH SREDSTEV

v tisoč EUR
	Skupni presežek/ (primanjkljaj)	Poslovni izid za zadevno leto	Čista sredstva
STANJE NA DAN 31. 12. 2017	–	–	–
Poslovni izid za zadevno leto	–	–	–
STANJE NA DAN 31. 12. 2018	–	–	–

KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI ERS IN SKRBNIŠKIH SKLADOV EU (16)

KONSOLIDIRANA BILANCA STANJA

v milijonih EUR
	31.12.2018.	31.12.2017.
NEKRATKOROČNA SREDSTVA
Predhodno financiranje	924	636
	924	636
KRATKOROČNA SREDSTVA
Predhodno financiranje	1 751	1 723
Menjalne terjatve in nemenjalni izterljivi zneski	156	96
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	548	550
	2 455	2 369
SREDSTVA SKUPAJ	3 379	3 005
NEKRATKOROČNE OBVEZNOSTI
Rezervacije	–	(4)
Finančne obveznosti	(229)	(292)
	(229)	(296)
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
Obveznosti iz poslovanja	(255)	(564)
Pasivne časovne razmejitve	(1 374 )	(755)
	(1 629 )	(1 319 )
OBVEZNOSTI SKUPAJ	(1 858 )	(1 615 )
ČISTA SREDSTVA	1 521	1 389
SREDSTVA IN REZERVE
Vpoklicani kapital Sklada – delujoči ERS	50 423	46 173
Vpoklicani kapital Sklada zaključenih ERS, ki se prenese naprej	2 252	2 252
Poslovni izid, prenesen iz prejšnjih let	(47 037 )	(43 219 )
Poslovni izid za zadevno leto	(4 118 )	(3 818 )
ČISTA SREDSTVA	1 521	1 389

KONSOLIDIRANI IZKAZ FINANČNEGA USPEHA

v milijonih EUR
	2018	2017
PRIHODKI
Prihodki iz nemenjalnih poslov
Dejavnosti izterjave	4	61
Prihodki iz donacij skrbniškim skladom	303	194
	307	255
Prihodki iz menjalnih poslov
Finančni prihodki	10	4
Drugi prihodki	46	22
	57	26
Prihodki skupaj	364	281
ODHODKI
Instrumenti pomoči	(3 747 )	(3 585 )
Odhodki, ki so jih izvedli skrbniški skladi	(595)	(301)
Odhodki za sofinanciranje	17	(42)
Stroški financiranja	7	(8)
Drugi odhodki	(164)	(162)
Odhodki skupaj	(4 482 )	(4 099 )
POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO	(4 118 )	(3 818 )

KONSOLIDIRANI IZKAZ DENARNIH TOKOV

v milijonih EUR
	2018	2017
Poslovni izid za zadevno leto	(4 118 )	(3 818 )
Poslovanje
Povečanje kapitala – prispevki	4 250	3 850
(Povečanje)/zmanjšanje prispevkov za skrbniške sklade	(0)	–
(Povečanje)/zmanjšanje predhodnega financiranja	(317)	(446)
(Povečanje)/zmanjšanje terjatev iz naslova menjalnih poslov in izterljivih zneskov iz naslova nemenjalnih poslov	(60)	47
Povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti	(63)	186
Povečanje/(zmanjšanje) obveznosti iz poslovanja	(309)	15
Povečanje/(zmanjšanje) pasivnih časovnih razmejitev	618	(22)
ČISTI DENARNI TOK	(2)	(188)
Čisto povečanje/(zmanjšanje) denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	(2)	(188)
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku leta	550	738
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki ob koncu leta	548	550

KONSOLIDIRANI IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH

v milijonih EUR
	Kapital Sklada – delujoči ERS (A)	Nevpoklicana sredstva – delujoči ERS (B)	Vpoklicani kapital Sklada – delujoči ERS (C) = (A) – (B)	Skupne rezerve (D)	Vpoklicani kapital Sklada zaključenih ERS, ki se prenese naprej (E)	Čista sredstva skupaj (C) + (D) + (E)
STANJE NA DAN 31. 12. 2016	73 464	31 140	42 323	(43 219 )	2 252	1 357
Povečanje kapitala – prispevki		(4 050 )	4 050	–	–	4 050
Vračila državam članicam	(200)		(200)			(200)
Poslovni izid za zadevno leto	–	–	–	(3 818 )	–	(3 818 )
STANJE NA DAN 31. 12. 2017	73 264	27 090	46 173	(47 037 )	2 252	1 389
Povečanje kapitala – prispevki		(4 250 )	4 250			4 250
Poslovni izid za zadevno leto			–	(4 118 )		(4 118 )
STANJE NA DAN 31. 12. 2018	73 264	22 840	50 423	(51 155 )	2 252	1 521

POROČILO ERS O FINANČNEM IZVRŠEVANJU

UVODNO POJASNILO

1. Prejšnji ERS

Ker se je 6 ERS zaključil leta2006, 7. ERS pa leta 2008, zaključni račun ne vključuje več razpredelnic o izvrševanju za navedena ERS Izvrševanje prerazporejenih sredstev je vključeno v 9 ERS

Zaradi preglednejše predstavitve računovodskih izkazov so v razpredelnicah enako kakor prejšnja leta znotraj 8 ERS sredstva, porabljena v okviru načrtovanja programov iz Loméjske konvencije, in sredstva, porabljena v okviru načrtovanja programov iz Sporazuma iz Cotonouja, prikazana ločeno

V skladu s členom 1(2)(b) Notranjega sporazuma za 9 ERS so bili sredstva in sproščene obveznosti prejšnjih ERS prerazporejeni v 9 ERS ter so se v obdobju 9 ERS odobrili kot sredstva 9 ERS

Komisija je leta 2018 začela izvajati poseben postopek za zaključek preostalih pogodb v okviru 8 in 9 ERS Končno poročilo o finančnem izvrševanju 8 ERS bi moralo biti na voljo do konca leta 2019 (za 9 ERS pa do konca leta 2020)

2. 11 ERS

Sporazum o partnerstvu AKP-ES, ki so ga 23. junija 2000 v Cotonouju podpisale države članice Evropske skupnosti ter afriške, karibske in pacifiške države (države AKP), je začel veljati 1. aprila 2003. Sporazum iz Cotonouja je bil spremenjen dvakrat, in sicer prvič s sporazumom, podpisanim v Luxembourgu 25. junija 2005 , drugič pa s sporazumom, podpisanim v Ouagadougouju 22. junija 2010

Sklep Sveta 2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj (ČDO) Evropski uniji (17) je začel veljati 2. decembra 2001. Ta sklep je bil spremenjen 19. marca 2007 (Sklep 2007/249/ES (18))

Notranji sporazum o financiranju pomoči Skupnosti v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 v skladu s spremenjenim Sporazumom iz Cotonouja, ki so ga sprejeli predstavniki vlad držav članic Evropske skupnosti avgusta 2013, je začel veljati marca 2015

V skladu s Sporazumom iz Cotonouja se tretje obdobje (2014–2020) pomoči Skupnosti državam AKP in ČDO financira iz 11 ERS s sredstvi v višini 30 506 milijonov EUR, od katerih je:

—	29 089milijonov EUR dodeljenih državam AKP v skladu s členom 1(2)(a) in členom 2(d) Notranjega sporazuma;27 955milijonov EUR od tega zneska upravlja Evropska komisija,

—	364,5 milijona EUR dodeljenih ČDO v skladu s členom 1(2)(a) in členom 3(1) Notranjega sporazuma; 359,5 milijona EUR od tega zneska upravlja Evropska komisija,

—	1 052,5milijona EUR pa je dodeljenih Komisiji za financiranje stroškov, nastalih pri načrtovanju programov za sredstva 11 ERS in njihovem izvrševanju v skladu s členom 1(2)(a) Notranjega sporazuma

Preostala sredstva iz rezerve za uspešnost, ki se lahko uporabi samo pod posebnimi pogoji, na dan 31. decembra 2018

Zneski sproščenih sredstev iz projektov v okviru 9 in prejšnjih ERS se prerazporedijo v rezervo 10 ERS za uspešnost, razen sredstev Stabex

Sproščena sredstva iz projektov v okviru 10 ERS se prerazporedijo v rezervo 11 ERS za uspešnost

V letu 2018 so bila vsa sproščena sredstva iz prejšnjih ERS prerazporejena v ustrezne rezerve

V skladu s členom 1(4) Notranjega sporazuma o 11 ERS in Sklepom Sveta (EU) 2016/1337 (19) je bil znesek sproščenih sredstev iz 10 ERS prerazporejen z namenom dopolnitve sredstev za mirovno pomoč za Afriko za obdobje 2016–2018 do največ 491 milijonov EUR in do 16 milijonov EUR za kritje odhodkov

v milijonih EUR
Skupna razpoložljiva sredstva iz rezerve za uspešnost, ki se lahko uporabi samo pod posebnimi pogoji	31.12.2018.
Rezerva iz sproščenih sredstev v okviru 8 in 9 ERS, ki se lahko uporabi samo pod posebnimi pogoji	157
Rezerva iz sproščenih sredstev v okviru 10 ERS, ki se lahko uporabi samo pod posebnimi pogoji	318
Skupaj	475

Sofinanciranje ERS

V okviru 10 in 11 ERS so bili podpisani sporazumi o prerazporeditvi za sofinanciranje projektov; hkrati so bile dane na voljo odobritve za prevzem obveznosti v znesku 241,9 milijona EUR, medtem ko so bile odobritve plačil dane na voljo za unovčene zneske v skupni višini 230,2 milijona EUR

Stanje odobritev za sofinanciranje na dan 31. decembra 2018 jeprikazano v spodnji razpredelnici:

v milijonih EUR
	Odobritve za prevzem obveznosti	Odobritve plačil
Sofinanciranje – sredstva A	211,5	200,0
Sofinanciranje – projekti znotraj držav AKP	23,3	23,2
Sofinanciranje – upravni odhodki	7,1	7,0
	241,9	230,2

Razpredelnice v nadaljevanju, ki prikazujejo odločene, dodeljene in plačane zneske, navajajoneto številke

Razpredelnice, ki prikazujejo stanje po instrumentih, so priložene

Razpredelnica 1.1

8 ERS

RAZVOJ ODOBRITEV: 31. december 2018

ANALIZA SREDSTEV PO INSTRUMENTIH

	INSTRUMENT	ZAČETNA ODOBRITEV	POVEČANJA/ZMANJŠANJA ZDRUŽENIH SREDSTEV NA DAN 31 DECEMBRA 2017	POVEČANJE ALI ZMANJŠANJE SREDSTEV V LETU 2018	Pojasnila	TRENUTNE ODOBRITVE
AKP	Lomé
	Redni prispevki držav članic	12 967	(3 278 )	(7)		9 683
	Pomoč za begunce	120	(20)	–	(20)	100
	Nujna pomoč (Lomé)	140	(4)			136
	Močno zadolžene revne države (Lomé)	–	1 060			1 060
	Subvencionirane obrestne mere	370	(301)			69
	Rizični kapital	1 000	15	(3)	(20)	1 012
	Stabex	1 800	(1 077 )			723
	Strukturna prilagoditev	1 400	97			1 497
	Sysmin	575	(474)			101
	Okvirni programi skupaj	7 562	(2 608 )	(3)	(20)	4 951
	Poraba prihodkov od obresti	–	35			35
	Cotonou
	Redni prispevki držav članic	–	650			650
	Sredstva A – nacionalne dodelitve	–	417			417
	Sredstva B – nacionalne dodelitve	–	233			233
	Obresti in drugi prejemki	–	–			–

	VMESNI SEŠTEVEK ZA DRŽAVE AKP	12 967	(2 628 )	(7)		10 333
ČDO	Lomé
	Redni prispevki držav članic	–	46			46
	Subvencionirane obrestne mere	–	1			1
	Rizični kapital	–	6			6
	Stabex	–	1			1
	Sysmin	–	2			2
	Okvirni programi skupaj	–	35			35

	VMESNI SEŠTEVEK ZA ČDO	–	46			46
	8. ERS SKUPAJ	12 967	(2 582 )	(7)		10 379

Razpredelnica 1.2

9 ERS

RAZVOJ ODOBRITEV: 31. december 2018

ANALIZA SREDSTEV PO INSTRUMENTIH

v milijonih EUR
	INSTRUMENT	ZAČETNA ODOBRITEV	POVEČANJA/ZMANJŠANJA ZDRUŽENIH SREDSTEV NA DAN 31 DECEMBRA 2017	POVEČANJE ALI ZMANJŠANJE SREDSTEV V LETU 2018	Pojasnila	TRENUTNE ODOBRITVE
AKP	Lomé
	Redni prispevki držav članic	–	669	(22)		668
	Prerazporeditve iz 6 ERS – Lomé	–	20	–	(21)	20
	Prerazporeditve iz 7 ERS – Lomé	–	649	(22)	(21)	647
	Cotonou
	Redni prispevki držav članic	8 919	5 549	(36)		14 433
	Sredstva A – nacionalne dodelitve	5 318	3 306	(16)	(21)	8 608
	Sredstva B – nacionalne dodelitve	2 108	(898)	(22)	(21)	1 208
	CRP, CRK, parlamentarna skupščina	164	(10)			154
	Stroški izvrševanja	125	52			177
	Obresti in drugi prejemki	–	63			63
	Druge dodelitve za sodelovanje znotraj držav AKP	300	2 302	(13)	(21)	2 589
	Mirovna pomoč	–	354	–	(21)	353
	Regionalne dodelitve	904	(139)	(5)	(21)	759
	Posebna dodelitev za Demokratično republiko Kongo	–	105			105
	Posebna dodelitev za Južni Sudan	–	267		(23)	267
	Posebna dodelitev za Sudan	–	110		(22)	110
	Prostovoljni prispevki za mirovno pomoč	–	39			39
	VMESNI SEŠTEVEK ZA DRŽAVE AKP	8 919	6 219	(38)		15 100
ČDO	Lomé
	Redni prispevki držav članic	–	3			3
	Prerazporeditve iz 6 ERS – Lomé	–	–			–
	Prerazporeditve iz 7 ERS – Lomé	–	3			3
	Cotonou
	Redni prispevki držav članic	–	289	(22)		287
	Sredstva A – nacionalne dodelitve	–	237	–	(21)	237
AKP	Sredstva B – nacionalne dodelitve	–	4			4
	Regionalne dodelitve	–	47	(22)	(21)	45
	Študije / tehnična pomoč za ČDO	–	1			1
	VMESNI SEŠTEVEK ZA ČDO	–	292	(22)		290
	9 ERS SKUPAJ	8 919	6 511	(40)		15 390

Razpredelnica 1.3

10 ERS

RAZVOJ ODOBRITEV: 31. december 2018

ANALIZA SREDSTEV PO INSTRUMENTIH

	INSTRUMENT	ZAČETNA ODOBRITEV	POVEČANJA/ZMANJŠANJA ZDRUŽENIH SREDSTEV NA DAN 31. DECEMBRA 2017	POVEČANJE ALI ZMANJŠANJE SREDSTEV V LETU 2018	Pojasnila	TRENUTNE ODOBRITVE
AKP	Redni prispevki držav članic	20 896	(87)	(65)		20 744
	Sredstva A – nacionalne dodelitve	–	13 100	(177)	(25)	12 922
	Rezerva za sredstva A	13 500	(13 500 )			–
	Sredstva B – nacionalne dodelitve	–	2 004	(4)	(25)	2 000
	Rezerva za sredstva B	1 800	(1 800 )			–
	Stroški izvrševanja	430	15	–	(25)	445
	Institucionalni odhodki in odhodki za podporo	–	232	(24)	(25)	230
	Obresti in drugi prejemki	–	85	(24)	(25)	85
	Rezerva za sodelovanje znotraj držav AKP	2 700	(2 700 )			–
	Stabex – rezerva iz sredstev A za nacionalne dodelitve	–	–			–
	Rezerva za NOP/ROP	683	(683)			–
	Rezerva (uporaba pod posebnimi pogoji)	–	86	45	(25)	131
	Druge dodelitve za sodelovanje znotraj držav AKP	–	1 886	(18)	(25)	1 868
	Mirovna pomoč	–	1 014	105		1 119
	Regionalne dodelitve	–	1 956	(14)	(25)	1 942
	Rezerva za regionalne dodelitve	1 783	(1 783 )			–
	Sofinanciranje	–	204	–		204
	Sredstva A – nacionalne dodelitve	–	187	–	(26)	187
	Stroški izvrševanja	–	5	–	(26)	5
	Druge dodelitve za sodelovanje znotraj držav AKP	–	12		(26)	12
	Mirovna pomoč	–	1		(26)	1
	VMESNI SEŠTEVEK ZA DRŽAVE AKP	20 896	117	(65)		20 948
Redni prispevki držav članic	–	275	–	275		ČDO
	Sredstva A – nacionalne dodelitve	–	192	(25)	(25)	190
	Rezerva za sredstva A	–	–			–
	Sredstva B – nacionalne dodelitve	–	15			15
	Rezerva za sredstva B	–	–			–
	Stabex – rezerva iz sredstev A za nacionalne dodelitve	–	–			–
	Rezerva (uporaba pod posebnimi pogoji)	–	23	2	(25)	25
	Regionalne dodelitve	–	40			40
ČDO	Rezerva za regionalne dodelitve	–	–			–
	Študije / tehnična pomoč za ČDO	–	5			5
	VMESNI SEŠTEVEK ZA ČDO	–	275	–		275
	10 ERS SKUPAJ	20 896	392	(65)		21 223

Razpredelnica 1.4

11 ERS

RAZVOJ ODOBRITEV: 31. december 2018

ANALIZA SREDSTEV PO INSTRUMENTIH

v milijonih EUR
	INSTRUMENT	ZAČETNA ODOBRITEV	POVEČANJA/ZMANJŠANJA ZDRUŽENIH SREDSTEV NA DAN 31. DECEMBRA 2017	POVEČANJE ALI ZMANJŠANJE SREDSTEV V LETU 2018	Pojasnila	TRENUTNE ODOBRITVE
AKP	Redni prispevki držav članic	29 008	224	110		29 342
	Sredstva A – nacionalne dodelitve	–	15 540	(121)		15 419
	Sredstva B – nacionalne dodelitve	–	715	2		717
	Rezerva za sredstva B	–	–			–
	Stroški izvrševanja	1 053	–			1 053
	Institucionalni odhodki in odhodki za podporo	–	246			246
	Obresti in drugi prejemki	–	16	–		16
	Rezerva za sodelovanje znotraj držav AKP	3 590	(3 497 )	(24)		69
	Stabex – rezerva iz sredstev A za nacionalne dodelitve	–	–			–
	Rezerva za NOP/ROP	24 365	(22 014 )	(1 080 )		1 270
	Rezerva (uporaba pod posebnimi pogoji)	–	201	110	(27)	311
	Druge dodelitve za sodelovanje znotraj držav AKP	–	2 251	449		2 700
	Mirovna pomoč	–	1 000			1 000
	Regionalne dodelitve	–	5 766	775		6 541
	Sofinanciranje	–	24	13		38
	Sredstva A – nacionalne dodelitve	–	22	1		23
	Stroški izvrševanja	–	1	1		2
	Mirovna pomoč	–	1	10		11
	Regionalne dodelitve	–	–	2		2
	Notranji sporazumi EK o ravni storitve	–	1			1
	Sredstva A – nacionalne dodelitve	–	1			1
	VMESNI SEŠTEVEK ZA DRŽAVE AKP	29 008	249			29 381
Redni prispevki držav članic	–	358	(9)	350		ČDO
	Sredstva A – nacionalne dodelitve	–	183	13		196
	Sredstva B – nacionalne dodelitve	–	–	8		8
	Rezerva za NOP/ROP	–	165	(116)		49
	Rezerva (uporaba pod posebnimi pogoji)	–	5	2	(27)	7
AKP	Regionalne dodelitve	–	1	80		81
	Študije / tehnična pomoč za ČDO	–	5	4		9
	Sofinanciranje	–	–			–
	Sredstva A – nacionalne dodelitve	–	–			–
	Notranji sporazumi EK o ravni storitve	–	–			–
	Sredstva A – nacionalne dodelitve	–	–			–
	VMESNI SEŠTEVEK ZA ČDO	–	358			350
	Redni prispevki držav članic	–	6	11		17
	Sredstva A – nacionalne dodelitve	–	6	4		10
	Sredstva B – nacionalne dodelitve	–	–	7		7
	VMESNI SEŠTEVEK	–	6			17
	11 ERS SKUPAJ	29 008	614	126		29 747

Razpredelnica 2.1

KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI ERS NA DAN 31. DECEMBRA 2018

POROČILO O NAPREDKU

		v milijonih EUR
	ERS	DODELITEV
	ERS	8	9	10	11	SKUPAJ
Lomé	Različni prihodki	35				35
	Okvirni programi skupaj	4 986				4 986
	Neprogramska pomoč skupaj	4 707				4 707
	Prerazporeditve iz drugih skladov		671			671
	VMESNI SEŠTEVEK: REDNI PRISPEVKI DRŽAV ČLANIC	9 728	671			10 399
Cotonou	Sredstva A – nacionalne dodelitve	417	8 845	13 113	15 625	38 000
	Sredstva B – nacionalne dodelitve	233	1 213	2 015	732	4 193
	Premostitveni sklad				–	–
	CRP, CRK, parlamentarna skupščina		154			154
	Rezerva za države			–	–	–
	Stroški izvrševanja in prihodki od obresti	–	240	535	1 077	1 853
	Dodelitve za sodelovanje znotraj držav AKP		2 942	3 218	3 946	10 106
	Rezerva za sodelovanje znotraj držav AKP			–	69	69
	Stabex – rezerva iz sredstev A za nacionalne dodelitve			–	–	–
	Rezerva za NOP/ROP			–	1 320	1 320
	Rezerva (uporaba pod posebnimi pogoji)			156	318	475
	Regionalne dodelitve		804	1 982	6 622	9 408
	Rezerva za regionalne dodelitve			–		–
	Posebna dodelitev za Demokratično republiko Kongo		105			105
	Posebna dodelitev za Južni Sudan		267			267
	Posebna dodelitev za Sudan		110			110
	Prostovoljni prispevki za mirovno pomoč		39			39
	VMESNI SEŠTEVEK: REDNI PRISPEVKI DRŽAV ČLANIC	650	14 719	21 019	29 709	66 097
	Sredstva A – nacionalne dodelitve				1	1
	VMESNI SEŠTEVEK: NOTRANJI SPORAZUMI EK O RAVNI STORITVE				1	1
	Sredstva A – nacionalne dodelitve			187	23	210
	Stroški izvrševanja in prihodki od obresti			5	2	7
	Dodelitve za sodelovanje znotraj držav AKP			12	11	23
	Regionalne dodelitve				2	2
	VMESNI SEŠTEVEK: SOFINANCIRANJE			204	38	242
	SKUPAJ	10 379	15 390	21 223	29 747	76 739

	ERS	Sklepi		Kumulativni zneski	Letni zneski
	ERS	Na dan 31.12.2018.	% dodelitve	2008	2009	2010	2011	2012	2013	2014	2015	2016	2017	2018
ERS	8	10 377	100 %	10 786	(42)	(45)	(60)	(64)	(98)	(63)	(12)	(13)	(9)	(4)
	9	15 357	100 %	16 633	(54)	(116)	(9)	(297)	(72)	(381)	(170)	(104)	(38)	(33)
	10	20 905	99 %	4 766	3 501	2 349	3 118	3 524	4 131	(95)	(156)	(80)	(5)	(147)
	11	23 359	79 %							1 160	5 372	6 688	5 807	4 332
Skupaj		69 998		32 185	3 405	2 187	3 049	3 163	3 961	621	5 034	6 491	5 754	4 147
Dodeljena sredstva	8	10 375	100 %	10 541	(42)	8	(13)	(46)	(11)	(37)	(16)	(6)	(3)	–
Dodeljena sredstva	9	15 305	99 %	14 209	997	476	9	(187)	(96)	(1)	(52)	(46)	(20)	16
	10	20 361	96 %	130	3 184	2 820	2 514	3 460	3 457	2 687	783	541	550	236
	11	18 140	61 %							731	3 293	3 745	5 684	4 687
Skupaj		64 182		24 881	4 140	3 304	2 509	3 226	3 350	3 380	4 008	4 234	6 211	4 940
Plačila	8	10 375	100 %	9 930	152	158	90	15	18	16	(3)	–	(1)	–
	9	15 187	99 %	10 011	1 806	1 304	906	539	231	145	43	68	111	23
	10	18 829	89 %	90	1 111	1 772	1 879	2 655	2 718	2 760	2 024	1 466	1 277	1 076
	11	9 175	31 %							595	1 024	1 816	2 770	2 970
Skupaj		53 566		20 031	3 069	3 233	2 874	3 209	2 967	3 516	3 088	3 350	4 158	4 069
* Negativni zneski predstavljajo sproščene obveznosti

Razpredelnica 2.2

KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI ERS NA DAN 31. DECEMBRA 2018

VRSTA POMOČI

v milijonih EUR
		ERS
		8	%	9	%	10	%	11	%	SKUPAJ	%
		8		9	(28)	10	(28)	11	(28)	(28)	(28)
Lomé	Različni prihodki
	Odobritve	35								35
	Sklepi	35	100 %							35	100 %
	Dodeljena sredstva	35	100 %							35	100 %
	Plačila	35	100 %							35	100 %
	Okvirni programi skupaj
	Odobritve	4 986								4 986
	Sklepi	4 986	100 %							4 986	100 %
	Dodeljena sredstva	4 986	100 %							4 986	100 %
	Plačila	4 985	100 %							4 985	100 %
	Neprogramska pomoč skupaj
	Odobritve	4 707								4 707
	Sklepi	4 706	100 %							4 706	100 %
	Dodeljena sredstva	4 706	100 %							4 706	100 %
	Plačila	4 706	100 %							4 706	100 %
	Prerazporeditve iz drugih skladov
	Odobritve			671						671
	Sklepi			671	100 %					671	100 %
	Dodeljena sredstva			671	100 %					671	100 %
	Plačila			670	100 %					670	100 %
	Redni prispevki držav članic

Cotonou	Sredstva A – nacionalne dodelitve
	Odobritve	417		8 845		13 113		15 625		38 000
	Sklepi	417	100 %	8 837	100 %	13 009	99 %	12 822	82 %	35 085	92 %
	Dodeljena sredstva	417	100 %	8 825	100 %	12 663	97 %	9 387	60 %	31 292	82 %
	Plačila	417	100 %	8 799	99 %	11 712	89 %	4 549	29 %	25 478	67 %
	Sredstva B – nacionalne dodelitve
	Odobritve	233		1 213		2 015		732		4 193
	Sklepi	233	100 %	1 213	100 %	2 010	100 %	707	97 %	4 162	99 %
	Dodeljena sredstva	231	99 %	1 209	100 %	1 990	99 %	704	96 %	4 134	99 %
	Plačila	231	99 %	1 203	99 %	1 952	97 %	607	83 %	3 992	95 %
Cotonou	Premostitveni sklad
	Odobritve							–		–
	Sklepi
	Dodeljena sredstva
	Plačila
	CRP, CRK, parlamentarna skupščina
	Odobritve			154						154
	Sklepi			154	100 %					154	100 %
	Dodeljena sredstva			154	100 %					154	100 %
	Plačila			154	100 %					154	100 %
	Stroški izvrševanja in prihodki od obresti
	Odobritve	–		240		535		1 077		1 853
	Sklepi			240	100 %	510	95 %	715	66 %	1 464	79 %
	Dodeljena sredstva			240	100 %	508	95 %	658	61 %	1 405	76 %
	Plačila			240	100 %	507	95 %	613	57 %	1,359	73 %
	Dodelitve za sodelovanje znotraj držav AKP
	Odobritve			2 942		3 218		3 946		10 106
	Sklepi			2 940	100 %	3 212	100 %	3 249	82 %	9 401	93 %
	Dodeljena sredstva			2 931	100 %	3 151	98 %	2 391	61 %	8 473	84 %
	Plačila			2 922	99 %	2 916	91 %	1 843	47 %	7 681	76 %
	Regionalne dodelitve
	Odobritve			804		1 982		6 622		9 408
	Sklepi			801	100 %	1 965	99 %	5 840	88 %	8 605	91 %
	Dodeljena sredstva			789	98 %	1 855	94 %	4 977	75 %	7 622	81 %
	Plačila			773	96 %	1 587	80 %	1 561	24 %	3 921	42 %
	Posebna dodelitev za Demokratično republiko Kongo
	Odobritve			105						105
	Sklepi			105	100 %					105	100 %
	Dodeljena sredstva			105	100 %					105	100 %
	Plačila			105	100 %					105	100 %
	Posebna dodelitev za Južni Sudan
	Odobritve			267						267
	Sklepi			266	100 %					266	100 %
	Dodeljena sredstva			253	95 %					253	95 %
	Plačila			200	75 %					200	75 %
Cotonou	Posebna dodelitev za Sudan
	Odobritve			110						110
	Sklepi			107	97 %					107	97 %
	Dodeljena sredstva			105	95 %					105	95 %
	Plačila			97	88 %					97	88 %
	Prostovoljni prispevki za mirovno pomoč
	Odobritve			39						39
	Sklepi			24	62 %					24	62 %
	Dodeljena sredstva			24	62 %					24	62 %
	Plačila			24	62 %					24	62 %
	Redni prispevki držav članic
	Sredstva A – nacionalne dodelitve
	Odobritve					187		23		210
	Sklepi					183	98 %	20	89 %	203	97 %
	Dodeljena sredstva					179	95 %	20	89 %	199	95 %
	Plačila					143	76 %	1	5 %	144	69 %
	Stroški izvrševanja in prihodki od obresti
	Odobritve					5		2		7
	Sklepi					5	100 %	1	70 %	7	92 %
	Dodeljena sredstva					3	62 %			3	46 %
	Plačila					2	40 %			2	29 %
	Dodelitve za sodelovanje znotraj držav AKP
	Odobritve					12		11		23
	Sklepi					11	92 %	2	16 %	13	56 %
	Dodeljena sredstva					11	91 %	2	16 %	13	55 %
	Plačila					11	89 %	1	11 %	12	52 %
	Regionalne dodelitve
	Odobritve							2		2
	Sklepi							2	100 %	2	100 %
	Dodeljena sredstva							2	100 %	2	100 %
	Plačila
	Sofinanciranje
Cotonou	Sredstva A – nacionalne dodelitve
	Odobritve							1		1
	Sklepi							1	71 %	1	71 %
	Dodeljena sredstva							1	71 %	1	71 %
	Plačila							1	52 %	1	52 %
	Notranji sporazumi EK o ravni storitve

	Odobritve	8	%	9	%	10	%	11	%	SKUPAJ	%
	Odobritve	8		9	(28)	10	(28)	11	(28)	(28)	(28)
Cotonou	Rezerva za države					–		–		–
	Rezerva za sodelovanje znotraj držav AKP					–		69		69
	Stabex – rezerva iz sredstev A za nacionalne dodelitve					–		–		–
	Rezerva za NOP/ROP					–		1 320		1 320
	Rezerva za regionalne dodelitve					–				–
	Razpoložljive rezerve
	Rezerva (uporaba pod posebnimi pogoji)					156		318		475
	Rezerva (uporaba pod posebnimi pogoji)
		8	%	9	%	10	%	11	%	SKUPAJ	%
		8		9	(28)	10	(28)	11	(28)	(28)	(28)
	Odobritve	10 379		15 390		21 223		29 747		76 739
	Sklepi	10 377	100 %	15 357	100 %	20 905	99 %	23 359	79 %	69 998	91 %
	Dodeljena sredstva	10 375	100 %	15 305	99 %	20 361	96 %	18 140	61 %	64 182	84 %
	Plačila	10 375	100 %	15 187	99 %	18 829	89 %	9 175	31 %	53 566	70 %
	SKUPAJ: VSE DODELITVE

Razpredelnica 2.3

KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI ERS NA DAN 31. DECEMBRA 2018

VRSTA POMOČI

DRŽAVE AKP + ČDO – 8 ERS

v milijonih EUR
		SREDSTVA	SKLEPI			DODELJENA SREDSTVA			PLAČILA
		SREDSTVA	KUMULATIVNO	LETNO	%	KUMULATIVNO	LETNO	%	KUMULATIVNO	LETNO	%
		(1)	(2)		(2): (1)	(3)		(3): (2)	(4)		(4): (3)
Lomé	AKP
	Redni prispevki držav članic
	Poraba prihodkov od obresti	35	35		100 %	35		100 %	35		100 %
	VMESNI SEŠTEVEK: RAZLIČNI PRIHODKI	35	35		100 %	35		100 %	35		100 %
	Okvirni programi skupaj	4 951	4 951	(1)	100 %	4 950	–	100 %	4 950	–	100 %
	VMESNI SEŠTEVEK: OKVIRNI PROGRAMI SKUPAJ	4 951	4 951	(1)	100 %	4 950	–	100 %	4 950	–	100 %
	Pomoč za begunce	100	100		100 %	100		100 %	100		100 %
	Nujna pomoč (Lomé)	136	136		100 %	136		100 %	136		100 %
	Močno zadolžene revne države (Lomé)	1 060	1 060		100 %	1 060		100 %	1 060		100 %
	Subvencionirane obrestne mere	69	69		100 %	68		100 %	68		100 %
	Rizični kapital	1 012	1 012	(3)	100 %	1 012		100 %	1 012		100 %
	Stabex	723	723	–	100 %	722		100 %	722		100 %
	Strukturna prilagoditev	1 497	1 497	–	100 %	1 497		100 %	1 497		100 %
	Sysmin	101	101		100 %	101		100 %	101		100 %
	VMESNI SEŠTEVEK: NEPROGRAMSKA POMOČ SKUPAJ	4 697	4 696	(3)	100 %	4 695		100 %	4 695		100 %
Cotonou	AKP
	Redni prispevki držav članic
	Sredstva A – nacionalne dodelitve	417	417		100 %	417		100 %	417		100 %
	VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA A – NACIONALNE DODELITVE	417	417		100 %	417		100 %	417		100 %
	Sredstva B – nacionalne dodelitve	233
	Nadomestila za izpad prihodkov od izvoza		233	–		231	–	99 %	231	–	100 %
	VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA B – NACIONALNE DODELITVE	233	233	–	100 %	231	–	99 %	231	–	100 %
	Obresti in drugi prejemki	–
	VMESNI SEŠTEVEK: STROŠKI IZVRŠEVANJA IN PRIHODKI OD OBRESTI	–
	AKP SKUPAJ (A)	10 333	10 332	(4)	100 %	10 330	–	100 %	10 329	–	100 %
Lomé	ČDO
	Redni prispevki držav članic
	Okvirni programi skupaj	35	35		100 %	35		100 %	35		100 %
	VMESNI SEŠTEVEK: OKVIRNI PROGRAMI SKUPAJ	35	35		100 %	35		100 %	35		100 %
	Subvencionirane obrestne mere	1	1		100 %	1		100 %	1		100 %
	Rizični kapital	6	6		100 %	6		100 %	6		100 %
	Stabex	1	1		100 %	1		100 %	1		100 %
	Sysmin	2	2		100 %	2		100 %	2		100 %
	VMESNI SEŠTEVEK: NEPROGRAMSKA POMOČ SKUPAJ	10	10		100 %	10		100 %	10		100 %
	ČDO SKUPAJ	46	46		100 %	46		100 %	46		100 %
	SKUPAJ: DRŽAVE AKP + ČDO (A + B)	10 379	10 377	(4)	100 %	10 375	–	100 %	10 375	–	100 %

Razpredelnica 2.4

KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI ERS NA DAN 31. DECEMBRA 2018

VRSTA POMOČI

DRŽAVE AKP + ČDO – 9 ERS

v milijonih EUR
		SREDSTVA	SKLEPI			DODELJENA SREDSTVA			PLAČILA
		SREDSTVA	KUMULATIVNO	LETNO	%	KUMULATIVNO	LETNO	%	KUMULATIVNO	LETNO	%
		(1)	(2)		(2): (1)	(3)		(3): (2)	(4)		(4): (3)
Lomé	AKP
	Redni prispevki držav članic
	Prerazporeditve iz 6 ERS – Lomé	20	20	–	100 %	20		100 %	20		100 %
	Prerazporeditve iz 7 ERS – Lomé	647	647	–	100 %	647		100 %	647		100 %
	VMESNI SEŠTEVEK: PRERAZPOREDITVE IZ DRUGIH SKLADOV	668	668	–	100 %	668		100 %	667		100 %
Cotonou	AKP
	Redni prispevki držav članic
	Sredstva A – nacionalne dodelitve	8 608	8 600	(15)	100 %	8 590	(9)	100 %	8 565	(1)	100 %
	VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA A – NACIONALNE DODELITVE	8 608	8 600	(15)	100 %	8 590	(9)	100 %	8 565	(1)	100 %
	Sredstva B – nacionalne dodelitve	1 208
	Nadomestila za izpad prihodkov od izvoza		148	–		148	–	100 %	148		100 %
	Nujna pomoč		1 049	–		1 045	–	100 %	1 040	–	99 %
	Močno zadolžene revne države		11			11		100 %	11		100 %
	VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA B – NACIONALNE DODELITVE	1 208	1 208	–	100 %	1 204	–	100 %	1 198	–	100 %
	CRP, CRK, parlamentarna skupščina	154	154		100 %	154		100 %	154		100 %
	VMESNI SEŠTEVEK: CRP, CRK, PARLAMENTARNA SKUPŠČINA	154	154		100 %	154		100 %	154		100 %
Cotonou	Stroški izvrševanja	177	177	(1)	100 %	177	–	100 %	177		100 %
	Obresti in drugi prejemki	63	63		100 %	63		100 %	63		100 %
	VMESNI SEŠTEVEK: STROŠKI IZVRŠEVANJA IN PRIHODKI OD OBRESTI	240	239	(1)	100 %	239	–	100 %	239		100 %
	Druge dodelitve za sodelovanje znotraj držav AKP	2 589	2 586	(9)	100 %	2 577	(7)	100 %	2 568	1	100 %
	Mirovna pomoč	353	353	–	100 %	353		100 %	353		100 %
	VMESNI SEŠTEVEK: DODELITVE ZA SODELOVANJE ZNOTRAJ DRŽAV AKP	2 942	2 940	(9)	100 %	2 931	(7)	100 %	2 922	1	100 %
	Regionalne dodelitve	759	756	(7)	100 %	745	(2)	99 %	729	(1)	98 %
	VMESNI SEŠTEVEK: REGIONALNE DODELITVE	759	756	(7)	100 %	745	(2)	99 %	729	(1)	98 %
	Posebna dodelitev za Demokratično republiko Kongo	105	105		100 %	105		100 %	105		100 %
	VMESNI SEŠTEVEK: POSEBNA DODELITEV ZA DEMOKRATIČNO REPUBLIKO KONGO	105	105		100 %	105		100 %	105		100 %
	Posebna dodelitev za Južni Sudan	267	266	–	100 %	253	35	95 %	200	16	79 %
	VMESNI SEŠTEVEK: POSEBNA DODELITEV ZA JUŽNI SUDAN	267	266	–	100 %	253	35	95 %	200	16	79 %
	Posebna dodelitev za Sudan	110	107	(1)	97 %	105	–	98 %	97	8	93 %
	VMESNI SEŠTEVEK: POSEBNA DODELITEV ZA SUDAN	110	107	(1)	97 %	105	–	98 %	97	8	93 %
	Prostovoljni prispevki za mirovno pomoč	39	24		62 %	24		100 %	24		100 %
	VMESNI SEŠTEVEK: PROSTOVOLJNI PRISPEVKI ZA MIROVNO POMOČ	39	24		62 %	24		100 %	24		100 %
	SKUPAJ: AKP (A)	15 100	15 067	(33)	100 %	15 018	17	100 %	14 900	23	99 %
Lomé	ČDO
	Redni prispevki držav članic
	Prerazporeditve iz 6 ERS – Lomé	–	–		100 %	–		100 %	–		100 %
	Prerazporeditve iz 7 ERS – Lomé	3	3		100 %	3		100 %	3		100 %
	VMESNI SEŠTEVEK: PRERAZPOREDITVE IZ DRUGIH SKLADOV	3	3		100 %	3		100 %	3		100 %
Cotonou	ČDO
	Redni prispevki držav članic
	Sredstva A – nacionalne dodelitve	237	237		100 %	235		99 %	235		100 %
	VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA A – NACIONALNE DODELITVE	237	237		100 %	235		99 %	235		100 %
	Sredstva B – nacionalne dodelitve	4
	Nujna pomoč		4			4		100 %	4		100 %
	VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA B – NACIONALNE DODELITVE	4	4		100 %	4		100 %	4		100 %
	Študije / tehnična pomoč za ČDO	1	1		100 %	1		100 %	1		100 %
	VMESNI SEŠTEVEK: STROŠKI IZVRŠEVANJA IN PRIHODKI OD OBRESTI	1	1		100 %	1		100 %	1		100 %
	Regionalne dodelitve	45	45	–	100 %	45	–	99 %	45	–	100 %
	VMESNI SEŠTEVEK: REGIONALNE DODELITVE	45	45	–	100 %	45	–	99 %	45	–	100 %
	SKUPAJ: ČDO	290	290	–	100 %	288	–	99 %	288	–	100 %
	SKUPAJ: DRŽAVE AKP + ČDO (A + B)	15 390	15 357	(33)	100 %	15 305	16	100 %	15 187	23	99 %

Razpredelnica 2.5

KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI ERS NA DAN 31. DECEMBRA 2018

VRSTA POMOČI

DRŽAVE AKP + ČDO – 10 ERS

v milijonih EUR
		SREDSTVA	SKLEPI			DODELJENA SREDSTVA			PLAČILA
		SREDSTVA	KUMULATIVNO	LETNO	%	KUMULATIVNO	LETNO	%	KUMULATIVNO	LETNO	%
		(1)	(2)		(2): (1)	(3)		(3): (2)	(4)		(4): (3)
AKP	Redni prispevki držav članic
	Dodelitve
	Sredstva A – nacionalne dodelitve	12 922	12 820	(201)	99 %	12 482	5	97 %	11 568	586	93 %
	VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA A – NACIONALNE DODELITVE	12 922	12 820	(201)	99 %	12 482	5	97 %	11 568		586
	Sredstva B – nacionalne dodelitve	2 000
	Nadomestila za izpad prihodkov od izvoza		203	(1)		200	2	99 %	190		8
	Nujna pomoč		840	(4)		831	(5)	99 %	813		23
	Močno zadolžene revne države		49	–		49	–	100 %	49
	Drugi pretresi s proračunskimi posledicami		904	(1)		896	(1)	99 %	886		4
	VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA B – NACIONALNE DODELITVE	2 000	1 995	(6)	100 %	1 976	(4)	99 %	1 938		34
	Stroški izvrševanja	445	436	4	98 %	436	5	100 %	435		6
	Obresti in drugi prejemki	85	68	–	80 %	67	–	98 %	67		–
	VMESNI SEŠTEVEK: STROŠKI IZVRŠEVANJA IN PRIHODKI OD OBRESTI	530	504	4	95 %	503	5	100 %	502		6
	Institucionalni odhodki in odhodki za podporo	230	229	(3)	99 %	229	(1)	100 %	209		(2)
	Druge dodelitve za sodelovanje znotraj držav AKP	1 868	1 864	(18)	100 %	1 823	(4)	98 %	1 683		73
	Mirovna pomoč	1 119	1 119	105	100 %	1 099	227	98 %	1 023		209
	VMESNI SEŠTEVEK: DODELITVE ZA SODELOVANJE ZNOTRAJ DRŽAV AKP	3 218	3 212	85	100 %	3 151	221	98 %	2 916		280
Cotonou	Regionalne dodelitve	1 942	1 926	(24)	99 %	1 818	(8)	94 %	1 555		144
	VMESNI SEŠTEVEK: REGIONALNE DODELITVE	1 942	1 926	(24)	99 %	1 818	(8)	94 %	1 555		144
	Sofinanciranje
	Dodelitve
	Sredstva A – nacionalne dodelitve	187	183	(1)	98 %	179	–	97 %	143		12
	VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA A – NACIONALNE DODELITVE	187	183	(1)	98 %	179	–	97 %	143		12
	Stroški izvrševanja	5	5	1	100 %	3	1	62 %	2		1
	VMESNI SEŠTEVEK: STROŠKI IZVRŠEVANJA IN PRIHODKI OD OBRESTI	5	5	1	100 %	3	1	62 %	2		1
	Druge dodelitve za sodelovanje znotraj držav AKP	12	11	(1)	92 %	10	–	99 %	10		–
	Mirovna pomoč	1	1		100 %	1		99 %	1
	VMESNI SEŠTEVEK: DODELITVE ZA SODELOVANJE ZNOTRAJ DRŽAV AKP	12	11	(1)	92 %	11	–	99 %	11		–
	Razpoložljive rezerve
	Rezerve
	Rezerva za sredstva A	–
	Rezerva za sredstva B	–
	VMESNI SEŠTEVEK: REZERVA ZA DRŽAVE	–
	Rezerva za sodelovanje znotraj držav AKP	–
	VMESNI SEŠTEVEK: REZERVA ZA SODELOVANJE ZNOTRAJ DRŽAV AKP	–
Cotonou	Stabex – rezerva iz sredstev A za nacionalne dodelitve	–
	VMESNI SEŠTEVEK: STABEX – REZERVA IZ SREDSTEV A ZA NACIONALNE DODELITVE	–
	Rezerva za NOP/ROP	–
	VMESNI SEŠTEVEK: REZERVA ZA NOP/ROP	–
	Rezerva za regionalne dodelitve	–
	VMESNI SEŠTEVEK: REZERVA ZA REGIONALNE DODELITVE	–
	Rezerva (uporaba pod posebnimi pogoji)
	Rezerve
	Rezerva (uporaba pod posebnimi pogoji)	131
	VMESNI SEŠTEVEK: REZERVA (UPORABA POD POSEBNIMI POGOJI)	131
ČDO	Redni prispevki držav članic
	Dodelitve
	Sredstva A – nacionalne dodelitve	190	189	(2)	99 %	182	17	96 %	144	13	79 %
	VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA A – NACIONALNE DODELITVE	190	189	(2)	99 %	182	17	96 %	144		13
	Sredstva B – nacionalne dodelitve	15
	Nujna pomoč		9	–		8	–	99 %	8		–
	Drugi pretresi s proračunskimi posledicami		6			6		100 %	6
	VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA B – NACIONALNE DODELITVE	15	15	–	98 %	14	–	99 %	14		–
	93 %	Študije / tehnična pomoč za ČDO	5	5	–	100 %	5	–	98 %		5
–	VMESNI SEŠTEVEK: STROŠKI IZVRŠEVANJA IN PRIHODKI OD OBRESTI	5	5	–	100 %	5	–	98 %	5		–
	Regionalne dodelitve	40	39	(1)	98 %	37	(1)	95 %	32		–
	VMESNI SEŠTEVEK: REGIONALNE DODELITVE	40	39	(1)	98 %	37	(1)	95 %	32		–
	Razpoložljive rezerve
	Rezerve
	Rezerva za sredstva A	–
	Rezerva za sredstva B	–
	VMESNI SEŠTEVEK: REZERVA ZA DRŽAVE	–
	Stabex – rezerva iz sredstev A za nacionalne dodelitve	–
	VMESNI SEŠTEVEK: STABEX – REZERVA IZ SREDSTEV A ZA NACIONALNE DODELITVE	–
	Rezerva za regionalne dodelitve	–
	VMESNI SEŠTEVEK: REZERVA ZA REGIONALNE DODELITVE	–
	Rezerva (uporaba pod posebnimi pogoji)
	Rezerve
	Rezerva (uporaba pod posebnimi pogoji)	25
	VMESNI SEŠTEVEK: REZERVA (UPORABA POD POSEBNIMI POGOJI)	25
	SKUPAJ: DRŽAVE AKP + ČDO (VKLJUČNO Z REZERVAMI) (A + B)	21 223	20 905	(147)	99 %	20 361	236	97 %	18 829	1 076	92 %

Razpredelnica 2.6

KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI ERS NA DAN 31. DECEMBRA 2018

VRSTA POMOČI

DRŽAVE AKP + ČDO – 11 ERS

v milijonih EUR
		SREDSTVA	SKLEPI			DODELJENA SREDSTVA			PLAČILA
		SREDSTVA	KUMULATIVNO	LETNO	%	KUMULATIVNO	LETNO	%	KUMULATIVNO	LETNO	%
		(1)	(2)		(2): (1)	(3)		(3): (2)	(4)		(4): (3)
AKP	Redni prispevki držav članic
	Dodelitve
	Sredstva A – nacionalne dodelitve	15 419	12 634	1 743	82 %	9 202	2 346	73 %	4 467	1 536	49 %
	VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA A – NACIONALNE DODELITVE	15 419	12 634	1 743	82 %	9 202	2 346	73 %	4 467		1 536
	Sredstva B – nacionalne dodelitve	717
	Nujna pomoč		592	2		589	10	99 %	493		50
	Drugi pretresi s proračunskimi posledicami		109			109	–	100 %	109		80
	VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA B – NACIONALNE DODELITVE	717	701	2	98 %	698	10	100 %	601		130
	Premostitveni sklad	–
	VMESNI SEŠTEVEK: PREMOSTITVENI SKLAD	–
	Stroški izvrševanja	1 053	700	162	67 %	646	157	92 %	603		148
	Obresti in drugi prejemki	16	10	–	59 %	7	1	71 %	6		–
	VMESNI SEŠTEVEK: STROŠKI IZVRŠEVANJA IN PRIHODKI OD OBRESTI	1 069	710	162	66 %	653	157	92 %	609		148
	Institucionalni odhodki in odhodki za podporo	246	133	27	54 %	98	7	74 %	85		16
	Druge dodelitve za sodelovanje znotraj držav AKP	2 700	2 116	871	78 %	1 347	537	64 %	899		408
	Mirovna pomoč	1 000	1 000	6	100 %	946	61	95 %	859		54
	VMESNI SEŠTEVEK: DODELITVE ZA SODELOVANJE ZNOTRAJ DRŽAV AKP	3 946	3 249	905	82 %	2 391	604	74 %	1 843		478
	Regionalne dodelitve	6 541	5 803	1 381	89 %	4 940	1 426	85 %	1 554		610
	VMESNI SEŠTEVEK: REGIONALNE DODELITVE	6 541	5 803	1 381	89 %	4 940	1 426	85 %	1 554		610
AKP	Sofinanciranje
	Dodelitve
	Sredstva A – nacionalne dodelitve	23	20		89 %	20	–	100 %	1		1
	VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA A – NACIONALNE DODELITVE	23	20		89 %	20	–	100 %	1		1
	Stroški izvrševanja	2	1	1	70 %
	VMESNI SEŠTEVEK: STROŠKI IZVRŠEVANJA IN PRIHODKI OD OBRESTI	2	1	1	70 %
	Mirovna pomoč	11	2	1	16 %	2	1	100 %	1
	VMESNI SEŠTEVEK: DODELITVE ZA SODELOVANJE ZNOTRAJ DRŽAV AKP	11	2	1	16 %	2	1	100 %	1
	Regionalne dodelitve	2	2	2	100 %	2	2	100 %
	VMESNI SEŠTEVEK: REGIONALNE DODELITVE	2	2	2	100 %	2	2	100 %
	Razpoložljive rezerve
	Rezerve
	Rezerva za sredstva B	–
	VMESNI SEŠTEVEK: REZERVA ZA DRŽAVE	–
	Rezerva za sodelovanje znotraj držav AKP	69
	VMESNI SEŠTEVEK: REZERVA ZA SODELOVANJE ZNOTRAJ DRŽAV AKP	69
	Stabex – rezerva iz sredstev A za nacionalne dodelitve	–
	VMESNI SEŠTEVEK: STABEX – REZERVA IZ SREDSTEV A ZA NACIONALNE DODELITVE	–
	Rezerva za NOP/ROP	1 270
	VMESNI SEŠTEVEK: REZERVA ZA NOP/ROP	1 270
AKP	Rezerva (uporaba pod posebnimi pogoji)
	Rezerve
	Rezerva (uporaba pod posebnimi pogoji)	311
	VMESNI SEŠTEVEK: REZERVA (UPORABA POD POSEBNIMI POGOJI)	311
	Notranji sporazumi EK o ravni storitve
	Rezerve
	Sredstva A – nacionalne dodelitve	1	1		71 %	1		100 %	1
	VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA A – NACIONALNE DODELITVE	1	1		71 %	1		100 %	1
Redni prispevki držav članic	Dodelitve
	ČDO
	Sredstva A – nacionalne dodelitve	196	183	92	93 %	179	97	98 %	76	50	43 %
	VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA A – NACIONALNE DODELITVE	196	183	92	93 %	179	97	98 %	76		50
	Sredstva B – nacionalne dodelitve	8
	Nujna pomoč		3	3		3	3	100 %	2		2
	Drugi pretresi s proračunskimi posledicami		3	3		3	3	100 %	3		3
	VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA B – NACIONALNE DODELITVE	8	6	6	75 %	6	6	100 %	5		5
	Premostitveni sklad	–
	VMESNI SEŠTEVEK: PREMOSTITVENI SKLAD	–
	Študije / tehnična pomoč za ČDO	9	5	–	60 %	5	1	90 %	3		1
	VMESNI SEŠTEVEK: STROŠKI IZVRŠEVANJA IN PRIHODKI OD OBRESTI	9	5	–	60 %	5	1	90 %	3		1
AKP	Regionalne dodelitve	81	37	37	46 %	37	37	99 %	7		7
	VMESNI SEŠTEVEK: REGIONALNE DODELITVE	81	37	37	46 %	37	37	99 %	7		7
	Sofinanciranje
	Dodelitve
	Sredstva A – nacionalne dodelitve	–
	VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA A – NACIONALNE DODELITVE	–
	Razpoložljive rezerve
	Rezerve
	Rezerva za NOP/ROP	49
	VMESNI SEŠTEVEK: REZERVA ZA NOP/ROP	49
	Rezerva (uporaba pod posebnimi pogoji)
	Rezerve
	Rezerva (uporaba pod posebnimi pogoji)	7
	VMESNI SEŠTEVEK: REZERVA (UPORABA POD POSEBNIMI POGOJI)	7
	Notranji sporazumi EK o ravni storitve
	Rezerve
	Sredstva A – nacionalne dodelitve	–
	VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA A – NACIONALNE DODELITVE	–
AKP	Redni prispevki držav članic
	Dodelitve
	Sredstva A – nacionalne dodelitve	10	6		60 %	6	–	98 %	6	4	98 %
	VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA A – NACIONALNE DODELITVE	10	6		60 %	6	–	98 %	6		4
	Sredstva B – nacionalne dodelitve	7
	VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA B – NACIONALNE DODELITVE	7
	SKUPAJ: DRŽAVE AKP + ČDO (VKLJUČNO Z REZERVAMI) (A + B)	29 747	23 359	4 332	79 %	18 140	4 687	78 %	9 175	2 970	51 %

LETNO POROČILO O IZVRŠEVANJU – SREDSTVA, KI JIH UPRAVLJA EVROPSKA INVESTICIJSKA BANKA

EVROPSKA INVESTICIJSKA BANKA

CA/521/19

14. marec 2019

Dok. 19/092

SVET DIREKTORJEV

RAČUNOVODSKI IZKAZI

SKLADA ZA SPODBUJANJE NALOŽB

NA DAN 31. DECEMBRA 2018

—	Izkaz finančnega položaja

—	Izkaz poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa

—	Izkaz sprememb v sredstvih vplačnikov

—	Izkaz denarnih tokov

—	Pojasnila k računovodskim izkazom

IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA

NA DAN 31. DECEMBRA 2018

v tisoč EUR
	Pojasnila	31.12.2018.	31.12.2017.
SREDSTVA
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	5	573 708	549 101
Terjatve do prispevkov	9/17	100 000	150 000
Finančna sredstva zakladnice	10	335 140	144 382
Izvedeni finančni instrumenti	6	9 873	12 521
Posojila in predujmi	7	1 540 991	1 666 725
Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom	8	567 292	497 539
Druga sredstva	11	171	4 385
Sredstva skupaj		3 127 175	3 024 653
OBVEZNOSTI IN SREDSTVA VPLAČNIKOV
OBVEZNOSTI
Izvedeni finančni instrumenti	6	8 493	1 153
Odloženi prihodki	12	33 764	25 802
Rezervacije za izdana jamstva	13	793	484
Rezervacije za obveznosti iz kreditov	14	23 822	–
Obveznosti do tretjih oseb	15	143 813	157 285
Druge obveznosti	16	2 493	2 462
Obveznosti skupaj		213 178	187 186
SREDSTVA VPLAČNIKOV
Vpoklicani prispevki držav članic v Sklad	17	2 697 000	2 517 000
Rezerva za pošteno vrednost (MRS 39)		–	125 816
Zadržani dobički		216 997	194 651
Sredstva vplačnikov skupaj		2 913 997	2 837 467
Obveznosti in sredstva vplačnikov skupaj		3 127 175	3 024 653

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IN DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA

ZA LETO, KI SE JE KONČALO 31. DECEMBRA 2018

v tisoč EUR
	Pojasnila	Od 1.1.2018.	Od 1.1.2017.
	Pojasnila	do 31.12.2018.	do 31.12.2017.
Prihodki od obresti in podobni prihodki	19	96,730	101,406
Odhodki od obresti in podobni odhodki	19	–2 539	–2 671
Neto obresti in podobni prihodki		94 191	98 735
Prihodki od opravnin (provizij)	20	284	210
Odhodki od opravnin (provizij)	20	–106	–60
Neto prihodki od opravnin (provizij)		178	150
Sprememba poštene vrednosti pri izvedenih finančnih instrumentih		–9 987	29 637
Neto rezultat pri delnicah in drugih vrednostnih papirjih s spremenljivim donosom (AFS 2017)	21	–10 179	2 711
Neto rezultat pri posojilih in predujmih v skladu z PVIPI	21	–702	–
Neto negativne tečajne razlike		–32 436	–38 165
Neto poslovni izid iz finančnih poslov		–53 304	–5 817
Sprememba v oslabitvah posojil in predujmov, brez razveljavitve oslabitev	7	–22 771	–10 721
Spremembe rezervacij za jamstva	13	–485	–65
Spremembe rezervacij za obveznosti iz kreditov	14	–19 612	–
Oslabitev za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev (MRS 39)	8	–	–22 024
Splošni upravni odhodki	22	–47 799	–45 105
(Izguba)/dobiček tekočega leta		–49 602	15 153
Drugi vseobsegajoči donos:
Postavke, ki se oziroma se lahko prerazvrstijo v dobiček ali izgubo:
Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva – rezerva za pošteno vrednost (MRS39)	8
1 Neto sprememba poštene vrednosti za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev		–	–31 034
2 Neto znesek, prerazporejen v dobiček ali izgubo		–	13 966
Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva skupaj		–	–17 068
Celotna druga vseobsegajoča (izguba)		–	–17 068
Celotna vseobsegajoča (izguba) za zadevno leto skupaj		–49 602	–1 915
(1) Za leto, ki se je končalo 31. decembra 2018 , obresti in podobni prihodki vključujejo 96,7 milijona EUR, izračunanih za sredstva po odplačni vrednosti na podlagi metode efektivnih obresti

IZKAZ SPREMEMB V SREDSTVIH VPLAČNIKOV

ZA LETO, KI SE JE KONČALO 31. DECEMBRA 2018

v tisoč EUR
		Vpoklicani prispevek	Rezerva za pošteno vrednost (*2)	Zadržani dobički (*2)	Skupaj
Na dan 1. januarja 2018	Pojasnila	2 517 000	–	266 599	2 783 599
Prispevki držav članic, vpoklicani med letom	17	180 000	–	–	180 000
Izguba leta 2018		–	–	–49 602	–49 602
Spremembe v sredstvih vplačnikov		180 000	–	–49 602	130 398
Na dan 31. decembra 2018		2 697 000	–	216 997	2 913 997

		Vpoklicani prispevek	Rezerva za pošteno vrednost	Zadržani dobički	Skupaj
Na dan 1. januarja 2017		2 377 000	142 884	179 498	2 699 382
Prispevki držav članic, vpoklicani med letom	17	140 000	–	–	140 000
Dobiček leta 2017		–	–	15 153	15 153
Drugi vseobsegajoči donos za zadevno leto skupaj (*2)		–	–17 068	–	–17 068
Spremembe v sredstvih vplačnikov		140 000	–17 068	15 153	138 085
Na dan 31. decembra 2017		2 517 000	125 816	194 651	2 837 467

IZKAZ DENARNIH TOKOV

ZA LETO, KI SE JE KONČALO 31. DECEMBRA 2018

v tisoč EUR
	Pojasnila	Od 1.1.2018. do 31.12.2018.	Od 1.1.2017. do 31.12.2017.
POSLOVANJE
(Izguba)/dobiček proračunskega leta		–49 602	15 153
Prilagoditve za:
Oslabitev za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev (MRS 39)	8	–	22 024
Neto rezultat pri delnicah in drugih vrednostnih papirjih s spremenljivim donosom po pošteni vrednosti		20 665	–
Spremembo v oslabitvah posojil in predujmov, brez razveljavitve oslabitev	7	22 771	10 721
Neto rezultat pri posojilih in predujmih v skladu z PVIPI		702	–
Spremembo natečenih obresti od posojil in predujmov in njihove odplačne vrednosti	7	–1 833	–1 198
Neto spremembo rezervacij za jamstva	13	309	–141
Neto spremembo rezervacij za obveznosti iz kreditov		19 666	–
Spremembo natečenih obresti od finančnih sredstev zakladnice in njihove odplačne vrednosti	10	–1 645	–398
Spremembo odloženih prihodkov		7 962	–481
Učinek sprememb deviznih tečajev na posojila	7	–44 927	168 304
Učinek sprememb deviznih tečajev na delnice in druge vrednostne papirje s spremenljivim donosom		–17 300	–1 655
Učinek sprememb deviznih tečajev na denarna sredstva		2 561	–6 473
Izguba iz poslovanja pred spremembami v sredstvih in obveznostih iz poslovanja		–40 671	205 856
Črpana posojila	7	– 259 214	– 368 662
Povračila posojil	7	354 855	253 486
Spremembo natečenih obresti od denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	5	–178	63
Spremembe poštene vrednosti pri izvedenih finančnih instrumentih		9 987	–29 637
(Zmanjšanje) finančnih sredstev zakladnice	10	–2 219 062	–1 084 149
Dospelosti finančnih sredstev zakladnice	10	2 026 659	1 109 563
(Zmanjšanje) v delnicah in drugih vrednostnih papirjih s spremenljivim donosom	8	–95 434	–62 660
Poplačila/prodajo delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivim donosom		32 802	44 568
(Povečanje) drugih sredstev		–4 214	–4 040
(Zmanjšanje)/povečanje drugih obveznosti		31	–84
Povečanje drugih obveznosti iz poslovanja do Evropske investicijske banke		2 168	2 202
Neto denarni tok iz poslovanja		– 192 271	66 506
FINANCIRANJE
Prispevki držav članic	17	230 000	76 395
Zneski, prejeti od držav članic v zvezi s subvencioniranimi obrestnimi merami in tehnično pomočjo		20 000	60 000
Zneski, plačani v imenu držav članic v zvezi s subvencioniranimi obrestnimi merami in tehnično pomočjo		–35 641	–21 026
Neto denarni tok iz financiranja		214 359	115 369
Neto povečanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov		22 088	181 875
Povzetek izkaza denarnih tokov:
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku proračunskega leta		549 169	360 821
Neto denarni tok iz:
Poslovanja		– 192 271	66 506
Financiranja		214 359	115 369
Učinkov sprememb deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike		2 561	6 473
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki ob koncu proračunskega leta		573 818	549 169
Denarna sredstva in njihove ustreznike sestavljajo:
Gotovina v blagajni	5	51 936	166 445
Vezane vloge (brez natečenih obresti)	5	521 882	367 721
Komercialni zapisi	5	–	15 003
		573 818	549 169

Pojasnila k računovodskim izkazom na dan 31. decembra 2018

1. Splošne informacije

Sklad za spodbujanje naložb je bil ustanovljen v okviru Sporazuma iz Cotonouja (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) o sodelovanju in razvojni pomoči, ki je bil sklenjen med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (v nadaljnjem besedilu: države AKP) ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami 23. junija 2000 ter spremenjen 25. junija 2005 in 22. junija 2010

Sklad za spodbujanje naložb ni ločen pravni subjekt, prispevke v imenu držav članic (v nadaljnjem besedilu: donatorke) pa upravlja Evropska investicijska banka (v nadaljnjem besedilu: EIB ali Banka) v skladu z določili Sporazuma, ki tudi opravlja funkcijo upraviteljice Sklada

Financiranje na podlagi Sporazuma se zagotavlja iz proračunov držav članic EU Države članice EU prispevajo zneske, dodeljene za financiranje Sklada za spodbujanje naložb, in nepovratna sredstva za financiranje subvencioniranih obrestnih mer, kot je določeno na podlagi večletnih finančnih okvirov (prvi finančni protokol, ki zajema obdobje 2000–2007 in je znan kot 9 Evropski razvojni sklad (ERS), drugi finančni protokol, ki zajema obdobje 2008–2013 in je znan kot 10 ERS, in tretji finančni protokol, ki zajema obdobje 2014–2020 in je znan kot 11 ERS) EIB je odgovorna za upravljanje:

—	Sklada za spodbujanje naložb, tj obnovljivega sklada tveganega kapitala s sredstvi v višini 3 685 ,5 milijona EUR, usmerjenih v spodbujanje naložb zasebnega sektorja v državah AKP; od tega je 48,5 milijona EUR dodeljenih čezmorskim državam in ozemljem (v nadaljnjem besedilu: ČDO),

—	nepovratnih sredstev za financiranje subvencioniranih obrestnih mer v vrednosti največ1 220,85 milijona EUR za države AKP in največ 8,5 milijona EUR za ČDO Do 15 % teh subvencij se lahko porabi za financiranje s projekti povezane tehnične pomoči

Ti računovodski izkazi zajemajo obdobje od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2018

Na predlog upravnega odbora EIB je svet direktorjev EIB 14. marca 2019 sprejel računovodske izkaze in odobril njihovo predložitev v odobritev svetu guvernerjev do 26. aprila 2019

2. Pomembne računovodske usmeritve

2.1. Podlaga za pripravo – izjava o skladnosti

Računovodski izkazi Sklada za spodbujanje naložb so bili pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), kakor jih je sprejela Evropska unija

2.2. Pomembne računovodske presoje in ocene

Pri pripravi računovodskih izkazov je treba uporabiti računovodske ocene Prav tako je pri uporabi računovodskih usmeritev Sklada za spodbujanje naložb potrebna presoja uprave Evropske investicijske banke Področja, ki vključujejo višjo stopnjo presoje ali zahtevnosti, ali področja, pri katerih so predpostavke in ocene pomembne za računovodske izkaze, so razkrita v nadaljevanju

Presoje in ocene se v glavnem uporabljajo na področjih, navedenih v nadaljevanju

— Merjenje poštenih vrednosti finančnih instrumentov

Poštene vrednosti finančnih sredstev in finančnih obveznosti, s katerimi se trguje na delujočih trgih, temeljijo na kotiranih tržnih cenah ali kotacijah cen borznih posrednikov Kadar poštenih vrednosti ni mogoče izpeljati iz delujočih trgov, se določijo z različnimi tehnikami vrednotenja, ki vključujejo uporabo matematičnih modelov Kot vhodni podatki za te modele se po možnosti uporabijo podatki z opazovanega trga, če pa to ni izvedljivo, je potrebna določena stopnja presoje pri določanju poštenih vrednosti Vrednotenja se kategorizirajo na različne ravni v hierarhiji poštene vrednosti na podlagi podatkov, uporabljenih v tehnikah vrednotenja, ki so opisane in razkrite v pojasnilih 2.4.2 in 4

— Izgube zaradi oslabitve posojil in predujmov

Merjenje pričakovanih kreditnih izgub zahteva, da vodstvo uporabi pomembne presoje, zlasti oceno znatnega povečanja kreditnega tveganja od začetnega pripoznanja, vključitev informacij glede prihodnosti ter ocene zneska in časovnega razporeda prihodnjih denarnih tokov in vrednosti zavarovanja pri določanju izgub zaradi oslabitve Te ocene temeljijo na več dejavnikih, katerih spremembe lahko povzročijo znatne spremembe časa in zneska popravka za kreditne izgube, ki jih je treba pripoznati (pojasnilo 2.4.2)

— Vrednotenje naložb v kapital, ki ne kotirajo na delujočem trgu

Vrednotenje naložb v kapital, ki ne kotirajo na delujočem trgu, običajno temelji na enem od naslednjih elementov:

—	zadnjih tržnih poslih po običajnih tržnih pogojih,

—	trenutni pošteni vrednosti drugega instrumenta, ki ima podobne bistvene značilnosti,

—	pričakovanih denarnih tokovih, diskontiranih po veljavni obrestni meri, ki se uporablja za instrumente s podobnimi značilnostmi in tveganji,

—	metodi prilagojenih neto sredstev ali

—	drugih modelih vrednotenja

Ugotavljanje denarnih tokov in dejavnikov diskontiranja za naložbe v kapital, ki ne kotirajo na delujočem trgu, v pomembni meri temelji na oceni Tehnike vrednotenja Sklada za spodbujanje naložb se redno prilagajajo, njihova veljavnost pa se preskuša na podlagi cene opazovanih trenutnih tržnih poslov z istim instrumentom ali drugih razpoložljivih podatkov opazovanega trga

— Oslabitev za prodajo razpoložljivih naložb v kapital (veljavno pred 1. januarjem 2018 )

Sklad za spodbujanje naložb obravnava naložbe v kapital, ki so razpoložljive za prodajo, kot oslabljene, kadar je prišlo do pomembnega ali dolgotrajnega zmanjšanja poštene vrednosti pod nabavno ceno ali kadar obstajajo drugi nepristranski dokazi o oslabitvi Za določitev, kaj je „pomembno“ ali „dolgotrajno“, je potrebna presoja Načeloma Sklad za spodbujanje naložb kot „pomembno“ obravnava 30- ali več odstotno zmanjšanje, kot „dolgotrajno“ pa zmanjšanje, daljše od 12 mesecev Poleg tega Sklad za spodbujanje naložb oceni tudi druge dejavnike, med njimi običajno volatilnost cene delnic za delnice, ki kotirajo na delujočem trgu, ter prihodnje denarne tokove in dejavnike diskontiranja za delnice, ki ne kotirajo na delujočem trgu

— Konsolidacija subjektov, v katerih ima Sklad za spodbujanje naložb delež

Pomembne presoje Sklada za spodbujanje naložb so pokazale, da Sklad ne nadzoruje nobenega subjekta, v katerem ima delež To je posledica dejstva, da je v vseh takih subjektih splošni partner ali upravitelj skladov ali upravni odbor izključno odgovoren za upravljanje in nadzor dejavnosti in zadev partnerstva ter ima pooblastilo in pristojnost, da stori vse potrebno za dosego namena in ciljev partnerstva v skladu z naložbenimi in političnimi smernicami

2.3. Spremembe računovodskih usmeritev

Razen spodnjih sprememb je Sklad za spodbujanje naložb dosledno uporabljal računovodske usmeritve, določene v pojasnilu 2.4, za vsa obdobja, ki so predstavljena v teh računovodskih izkazih Sklad za spodbujanje naložb je sprejel naslednje nove standarde in spremembe standardov

Sprejeti standardi

MSRP 9 – Finančni instrumenti

Sklad za spodbujanje naložb je sprejel MSRP 9, kot ga je izdal IASB julija 2014 z datumom prehoda 1. januarja 2018 , kar je privedlo do sprememb računovodskih usmeritev in prilagoditev zneskov, ki so bili prej pripoznani v računovodskih izkazih Za podrobnosti o uskladitvi glej pojasnilo 2.5

Kot je dovoljeno v skladu s prehodnimi določbami MSRP 9, se je Sklad za spodbujanje naložb odločil, da ne prevrednoti primerjalnih obdobij Vsaka prilagoditev knjigovodskih vrednosti finančnih sredstev in obveznosti, ki izhaja iz sprejetja MSRP 9, je bila od 1. januarja 2018 pripoznana v rezervi sklada in rezervi za pošteno vrednost Zato informacije, predložene za leto 2017 v skladu z uporabljivostjo, ne odražajo zahtev MSRP 9 in zato niso primerljive z informacijami, predloženimi za leto 2018 v skladu z MSRP 9

MSRP 15 – Prihodki iz pogodb s kupci

MSRP 15 določa celovit okvir za določitev, ali, v kolikšnem obsegu in kdaj se prihodki pripoznajo Nadomešča obstoječe smernice za pripoznavanje prihodkov, vključno z MRS 18 Prihodki, MRS 11 Pogodbe o gradbenih delih in OPMSRP 13 Programi nagrajevanja zvestobe strank

Sklad za spodbujanje naložb je sprejel standard z uporabo prilagojene retrospektivne metode, kar pomeni, da je kumulativni učinek sprejetja pripoznan v zadržanih dobičkih od 1. januarja 2018 in da primerjalne informacije niso bile prevrednotene

Uporaba MSRP 15 ni bistveno vplivala na računovodske izkaze Sklada za spodbujanje naložb

OPMSRP 22 – Transakcije v tuji valuti in vnaprejšnja nadomestila

Pojasnilo pojasnjuje, da je pri določanju promptnega menjalnega tečaja za uporabo ob začetnem pripoznanju povezanega sredstva, odhodkov ali prihodkov (ali njihovega dela) ob odpravi pripoznanja nedenarnega sredstva ali nedenarne obveznosti, ki se nanaša na vnaprejšnje nadomestilo, datum posla datum, na katerega subjekt prvotno pripozna nedenarno sredstvo ali nedenarno obveznost, ki izhaja iz vnaprejšnjega nadomestila Če pride do več plačil ali prejemov vnaprejšnjih nadomestil, mora subjekt določiti datum posla za vsako plačilo ali prejem vnaprejšnjega nadomestila

Sprejetje tega pojasnila ni bistveno vplivalo na računovodske izkaze Sklada za spodbujanje naložb

Letne izboljšave cikla MSRP za obdobje 2014–2016 (spremembe MRS 28)

Spremembe MRS 28 – Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige – pojasnilo, da je merjenje podjetij, v katerih se vlaga, po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, možna izbira pri vsaki posamezni naložbi

Spremembe pojasnjujejo, da se lahko podjetje, ki je organizacija tveganega kapitala, ali drugo upravičeno podjetje odloči, da bo ob začetnem pripoznanju finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige merilo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida Podjetje, ki ni naložbeno podjetje in ki ima delež v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu, ki je naložbeno podjetje, lahko pri uporabi kapitalske metode ohrani merjenje po pošteni vrednosti, ki ga uporablja pridruženo podjetje ali skupni podvig naložbenega podjetja za deleže pridruženega podjetja ali skupnega podviga v odvisnih podjetjih Ta odločitev se sprejme ločeno za vsako pridruženo podjetje ali skupni podvig, ki je naložbeno podjetje, na datum, na katerega: (a) se izvede začetno pripoznanje pridruženega podjetja ali skupnega podviga, ki je naložbeno podjetje; (b) pridruženo podjetje ali skupni podvig postane naložbeno podjetje ali (c) pridruženo podjetje ali skupni podvig, ki je naložbeno podjetje, prvič postane obvladujoče podjetje, odvisno od tega, kateri datum je poznejši

Sklad nima naložb v skupne podvige Sprejetje tega pojasnila ni bistveno vplivalo na računovodske izkaze Sklada za spodbujanje naložb

Izdani standardi, ki še niso sprejeti

MSRP 16 – Najemi

MSRP 16 je bil izdan januarja 2016 in nadomešča sedanjo smernico iz MRS 17 Zaradi njega bodo skoraj vsi najemi pripoznani v bilanci stanja, saj bo razlikovanje med poslovnimi in finančnimi najemi odpravljeno Po novem standardu se pripoznata sredstvo (pravica do uporabe najetega sredstva) in finančna obveznost plačevanja najemnin Edina izjema so kratkoročni najemi in najemi nizke vrednosti Obračunavanje najemodajalcev se ne bo bistveno spremenilo

MSRP 16 je EU potrdila 31. oktobra 2017 in velja za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje, pri čemer je dovoljeno zgodnejše sprejetje, če se uporablja MSRP 15

Sklad pričakuje, da ta sprememba ne bo pomembno vplivala na računovodske izkaze Sklada za spodbujanje naložb

2.4. Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev

Izkaz finančnega položaja prikazuje sredstva in obveznosti po načelu padajoče likvidnosti in ne razlikuje med kratkoročnimi in nekratkoročnimi postavkami

2.4.1. Preračunavanje tujih valut

Sklad za spodbujanje naložb v računovodskih izkazih uporablja euro (EUR) kot predstavitveno valuto, ki je tudi funkcijska valuta Če ni drugače navedeno, so finančni podatki, predstavljeni v eurih, zaokroženi na najbližjo tisočico

Posli v tujih valutah se preračunajo po deviznih tečajih, ki veljajo na dan posla

Denarna sredstva in obveznosti v drugih valutah kot v eurih se preračunajo v eure po deviznih tečajih, ki veljajo na datum izkaza finančnega položaja Dobiček ali izguba, ki nastane zaradi tega preračunavanja, se izkaže v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa

Nedenarne postavke, ki so izmerjene po nabavni vrednosti v tuji valuti, se preračunajo po deviznih tečajih na dan prvotnega posla Nedenarne postavke, ki so izmerjene po pošteni vrednosti v tuji valuti, se preračunajo po deviznih tečajih na dan, ko je bila določena njihova poštena vrednost

Tečajne razlike, ki nastanejo ob poravnavi poslov po drugačnih tečajih, kot so veljali na dan posla, in nerealizirane tečajne razlike pri neporavnanih denarnih sredstvih in obveznostih v tuji valuti se pripoznajo v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa

Deli izkaza poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa se preračunajo v eure po deviznih tečajih, ki prevladujejo na datum posla

2.4.2. Finančna sredstva, razen izvedenih finančnih instrumentov

Neizvedeni finančni instrumenti se prvotno pripoznajo na podlagi datuma poravnave

Razvrstitev in merjenje

Finančna sredstva – usmeritev, veljavna po 1. januarju 2018

Pri začetnem pripoznanju se finančno sredstvo razvrsti kot merjeno po odplačni vrednosti (OV), po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (PVIVD) ali po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida (PVIPI), finančna obveznost pa je razvrščena kot merjena po OV ali po PVIPI

V skladu z MSRP 9 se razvrstitev začne z določitvijo, ali se finančno sredstvo šteje za dolžniški ali kapitalski instrument MSRP 9 se nanaša na opredelitve v MRS 32 – Finančni instrumenti: predstavljanje

Dolžniški instrumenti so instrumenti, ki ustrezajo opredelitvi finančne obveznosti z vidika nasprotne stranke, kot so posojila, državne obveznice in podjetniške obveznice

Dolžniški instrument je razvrščen po OV, če izpolnjuje oba naslednja pogoja in ni določen kot merjen po PVIPI:

—	sredstvo se poseduje v okviru poslovnega modela, katerega cilj je posedovanje sredstev z namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov, in

—	v skladu s pogodbenimi pogoji finančnega sredstva na določene datume prihaja do denarnih tokov, ki so izključno plačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice (merila IPGO)

Dolžniški instrument je razvrščen po PVIVD, če izpolnjuje oba naslednja pogoja in ni določen kot merjen po PVIPI:

—	sredstvo se poseduje v okviru poslovnega modela, katerega cilj se dosega s prejemanjem pogodbenih denarnih tokov in prodajo finančnih sredstev, in

—	v skladu s pogodbenimi pogoji finančnega sredstva na določene datume prihaja do denarnih tokov, ki izpolnjujejo merila IPGO

Navedene zahteve bi bilo treba uporabiti za celotno finančno sredstvo, tudi če vsebuje vgrajen izvedeni finančni instrument

Kapitalski instrumenti so instrumenti, ki ustrezajo opredelitvi lastniškega kapitala z vidika izdajatelja; to so instrumenti, ki ne vsebujejo pogodbene obveznosti za plačilo in ki dokazujejo preostali delež v izdajateljevih čistih sredstvih Kapitalski instrumenti se merijo po PVIPI

Sklad se lahko ob začetnem pripoznanju kapitalske naložbe, ki ni v posesti za trgovanje, nepreklicno odloči, da bo poznejše spremembe predstavil v drugem vseobsegajočem donosu To odločitev sprejme za vsako naložbo posebej

Vsa druga finančna sredstva so razvrščena kot merjena po PVIPI

Ocena poslovnega modela

EIB kot upraviteljica Sklada za spodbujanje naložb izvede oceno cilja poslovnega modela, v katerem je dolžniški instrument v posesti na ravni portfelja, ker to najbolje odraža način upravljanja poslovanja in zagotavljanja informacij upravitelju Obravnavane informacije vključujejo:

—

navedene usmeritve in cilje za portfelj ter izvajanje navedenih usmeritev v praksi To vključuje zlasti, ali se strategija vodstva osredotoča na služenje pogodbenih prihodkov od obresti, pri čemer ohranja poseben profil obrestne mere, usklajevanje trajanja finančnih sredstev s trajanjem obveznosti, ki financirajo ta sredstva, ali na ustvarjanje denarnih tokov s prodajo sredstev,

—	kako se vrednoti uspešnost portfelja in kako se o njej poroča upravitelju Sklada za spodbujanje naložb,

—	tveganja, ki vplivajo na uspešnost poslovnega modela (in na finančna sredstva, ki so v posesti v navedenem poslovnem modelu) in način obvladovanja teh tveganj, ter

—	pogostost, obseg in čas prodaje v prejšnjih obdobjih, razloge za tako prodajo in njihovo pričakovanje glede prihodnjih prodajnih dejavnosti

Vendar se informacije o prodajni dejavnosti ne obravnavajo ločeno, ampak kot del splošne ocene tega, kako se dosega navedeni cilj Sklada za spodbujanje naložb pri upravljanju finančnih sredstev in kako se ustvarjajo denarni tokovi

Merila izključnega plačila glavnice in obresti (merila IPGO)

Za namene te ocene je „glavnica“ opredeljena kot poštena vrednost dolžniškega instrumenta ob začetnem pripoznanju. „Obresti“ so opredeljene kot nadomestilo za časovno vrednost denarja in kreditno tveganje, povezano z neporavnanim zneskom glavnice v določenem obdobju, ter za druga osnovna tveganja in stroške (npr likvidnostno tveganje in upravni stroški) ter profitno maržo

Pri ocenjevanju, ali so pogodbeni denarni tokovi izključno plačila glavnice in obresti, se upoštevajo pogodbeni pogoji instrumenta To vključuje oceno, ali finančno sredstvo vsebuje pogodbeni pogoj, ki bi lahko spremenil časovno razporeditev ali znesek pogodbenih denarnih tokov, tako da ne bi izpolnjevali tega pogoja

Finančna sredstva – usmeritev, veljavna pred 1. januarjem 2018

Sklad za spodbujanje naložb je svoja finančna sredstva razvrstil v eno od naslednjih kategorij:

—	posojila in terjatve,

—	v posesti do zapadlosti v plačilo,

—	razpoložljiva za prodajo,

—	merjena po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida (PVIPI)

Odprava pripoznanja

Sklad za spodbujanje naložb odpravi pripoznanje finančnega sredstva, kadar prenehajo veljati pogodbene pravice do denarnih tokov iz finančnega sredstva ali kadar prenese pravice do prejemanja pogodbenih denarnih tokov v poslu, v katerem se prenesejo skoraj vsa tveganja in koristi, povezane z lastništvom finančnega sredstva, ali kadar Sklad za spodbujanje naložb ne prenese niti ne zadrži skoraj vseh tveganj in koristi, povezanih z lastništvom, in ne zadrži nadzora nad finančnim sredstvom

Ob odpravi pripoznanja finančnega sredstva ali finančne obveznosti (pojasnilo 2.4.4) se razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva ali obveznosti (ali knjigovodsko vrednostjo, razporejeno na del sredstva ali obveznosti, za katero se odpravi pripoznanje) in vsoto (i) prejetega ali plačanega nadomestila ter (ii) kumulativnih dobičkov ali izgub, pripoznanih v drugem vseobsegajočem donosu, pripozna v poslovnem izidu, razen kumulativnih dobičkov ali izgub, pripoznanih v drugem vseobsegajočem donosu, za kapitalske naložbe, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki se prenesejo v rezervni sklad in ne v dobiček ali izgubo iz odtujitve

Prerazvrstitev

Finančna sredstva se po začetnem pripoznanju ne prerazvrstijo, razen v obdobju po spremembi poslovnega modela Sklada za spodbujanje naložb za upravljanje finančnih sredstev

Merjenje poštenih vrednosti finančnih instrumentov

Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti pri rednem poslu med udeleženci na trgu na dan merjenja na najpomembnejšem trgu, če pa tega ni, pa na najugodnejšem trgu, do katerega ima Sklad za spodbujanje naložb dostop na ta datum

Kadar je to potrebno, EIB v imenu Sklada za spodbujanje naložb izmeri pošteno vrednost instrumenta z uporabo kotirane cene na delujočem trgu za ta instrument Trg se šteje za delujočega, če posli za sredstvo ali obveznost potekajo dovolj pogosto in v zadostnem obsegu, da se lahko redno zagotavljajo podatki o ceni

Kadar poštenih vrednosti finančnih sredstev in finančnih obveznosti, knjiženih v izkazu finančnega položaja, ni mogoče izpeljati iz delujočih trgov, se določijo z različnimi tehnikami vrednotenja, ki vključujejo uporabo matematičnih modelov Kot vhodni podatki za te modele se po možnosti uporabijo podatki z opazovanega trga, če pa to ni izvedljivo, je potrebna določena stopnja presoje pri določanju poštenih vrednosti Izbrana tehnika vrednotenja vključuje vse dejavnike, ki bi jih udeleženci na trgu upoštevali pri določanju cene posla

Te tehnike vrednotenja lahko vključujejo neto sedanjo vrednost in modele diskontiranih denarnih tokov, primerjavo s podobnimi instrumenti, za katere obstajajo opazovane tržne cene, model Black-Scholes ter polinomske modele za določanje vrednosti opcij in druge modele vrednotenja Predpostavke in podatki, ki se uporabljajo pri tehnikah vrednotenja, vključujejo netvegane obrestne mere in referenčne obrestne mere, kreditne razmike, ki se uporabljajo pri določanju diskontnih stopenj, cene obveznic in lastniških vrednostnih papirjev, devizne tečaje, lastniške vrednostne papirje in indeks gibanja njihovih cen ter pričakovana nihanja cen in korelacije cen

Cilj tehnike vrednotenja je izmeriti pošteno vrednost tako, da odraža ceno, ki bi se prejela ob prodaji sredstva oziroma plačala za prenos obveznosti v okviru rednega posla med udeleženci na trgu na dan meritve

Pri Skladu za spodbujanje naložb se za določanje poštene vrednosti običajnih in enostavnejših finančnih instrumentov, kot so obrestne in valutne zamenjave, uporabljajo široko priznani modeli vrednotenja, pri katerih se uporabljajo samo podatki z opazovanih trgov ter ki zahtevajo omejeno presojo in oceno vodstva Opazovane cene in vhodni podatki v modelih so navadno na voljo na trgu za dolžniške in lastniške vrednostne papirje, ki kotirajo na borzi, izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na borzi, in enostavne izvedene finančne instrumente OTC, kot so obrestne zamenjave Razpoložljivost opazovanih tržnih cen in vhodnih podatkov v modelih zmanjšuje potrebo po presoji in oceni vodstva ter prav tako zmanjšuje negotovost, ki je povezana z določanjem poštene vrednosti Razpoložljivost opazovanih tržnih cen in vhodnih podatkov se razlikuje glede na proizvode in trge ter je podvržena spremembam, ki temeljijo na specifičnih dogodkih in splošnih pogojih na finančnih trgih

Za bolj zapletene instrumente Sklad uporablja lastne modele vrednotenja, ki so razviti iz priznanih modelov vrednotenja Nekaterih ali vseh pomembnih vhodnih podatkov v teh modelih morda ni mogoče pridobiti z opazovanjem trga ter se pridobijo iz tržnih cen ali stopenj ali ocenijo na podlagi predpostavk Primer instrumentov, ki vključujejo pomembne podatke, ki jih ni mogoče pridobiti z opazovanjem trga, so nekatera posojila in jamstva, za katera ni delujočega trga Modeli vrednotenja, pri katerih se uporabljajo številni vhodni podatki, ki jih ni mogoče pridobiti z opazovanjem trga, zahtevajo za določitev poštene vrednosti višjo stopnjo presoje in ocene vodstva Presoja in ocena vodstva se navadno zahtevata za izbor ustreznega modela vrednotenja, ki se bo uporabljal, določitev pričakovanih prihodnjih denarnih tokov za finančne instrumente, ki se vrednotijo, določitev verjetnosti, da nasprotna stranka ne izpolni obveznosti, ter določitev predplačil in izbor primernih diskontnih stopenj

Sklad meri poštene vrednosti z uporabo naslednje hierarhije poštene vrednosti, ki odraža pomembnost vhodnih podatkov, ki se uporabljajo pri meritvah:

—	raven 1: vhodni podatki so neprilagojene kotirane tržne cene na delujočih trgih za enake instrumente, do katerih ima Sklad dostop,

—

raven 2: drugi vhodni podatki, razen objavljenih kotiranih cen, vključenih v raven 1, ki jih je mogoče opazovati neposredno (tj kot cene) ali posredno (tj izvedene iz cen) Ta kategorija vključuje instrumente, ki se vrednotijo z uporabo kotiranih tržnih cen na delujočih trgih za podobne instrumente, kotiranih cen za enake ali podobne instrumente na trgih, ki se štejejo za manj kot delujoče, ali z drugimi tehnikami vrednotenja, pri katerih je vse pomembne vhodne podatke mogoče neposredno ali posredno opazovati iz tržnih podatkov,

—

raven 3: vhodni podatki, ki jih ni mogoče pridobiti z opazovanjem Ta kategorija vključuje vse instrumente, pri katerih tehnika vrednotenja vključuje vhodne podatke, ki ne temeljijo na opazovanih podatkih, takšni vhodni podatki pa imajo velik vpliv na vrednotenje instrumenta Ta kategorija vključuje instrumente, ki se vrednotijo na podlagi kotiranih cen za podobne instrumente, kadar so potrebni precejšnji popravki ali predpostavke, ki jih ni mogoče opazovati, da bi prikazali razlike med instrumenti

Sklad za spodbujanje naložb priznava prerazporeditve med ravnmi hierarhije poštene vrednosti od konca obdobja poročanja, med katerim je prišlo do spremembe

Oslabitev finančnih sredstev

Oslabitev – usmeritev, veljavna po 1. januarju 2018

MSRP 9 nadomešča model „nastalih izgub“ iz MRS 39 z v prihodnost usmerjenim modelom „pričakovanih kreditnih izgub“. To bo zahtevalo presojo za določitev osnovne spremenljivke (PD, LGD, EAD), ki se uporablja za oceno, kako spremembe ekonomskih in drugih dejavnikov vplivajo na pričakovane kreditne izgube, kar se bo določalo na z verjetnostjo tehtani osnovi

Novi model oslabitve se bo uporabljal za finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti, pogodbe o finančnem jamstvu in zunajbilančne obveznosti

V skladu z MSRP 9 se bo popravek vrednosti za izgubo meril na eni od naslednjih podlag:

—	12-mesečnih pričakovanih kreditnih izgubah: to so pričakovane kreditne izgube, ki izhajajo iz možnih dogodkov neplačila v 12 mesecih po datumu poročanja, in

—	pričakovanih kreditnih izgubah v celotnem obdobju trajanja: to so pričakovane kreditne izgube, ki izhajajo iz vseh možnih dogodkov neplačila v pričakovanem obdobju trajanja finančnega instrumenta

MSRP 9 določa „tristopenjski“ model za oslabitev na podlagi sprememb kreditne kakovosti od začetnega pripoznanja Finančni instrumenti se razvrstijo v „1. stopnjo“, razen tistih, za katere se ugotovi znatno povečanje kreditnega tveganja od začetnega pripoznanja To vključuje kvantitativne in kvalitativne informacije ter analizo na podlagi strokovnega znanja Banke, vključno z informacijami, usmerjenimi v prihodnost

Kupljena ali izdana (ustvarjena) sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo so finančna sredstva z izjemo pri začetnem pripoznanju pričakovanih kreditnih izgub, saj se ta sredstva vedno vodijo v 3 stopnji Za kupljena ali izdana (ustvarjena) sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo se kumulativne spremembe pričakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja od začetnega pripoznanja pripoznajo v izkazu poslovnega izida

Sklad za spodbujanje naložb oceni stopnjo na podlagi zaporednega pristopa, ki je skladen s smernicami za kreditno tveganje ter smernicami in postopki za finančni nadzor, to pa zajema predvsem nadzorni seznam, notranjo bonitetno oceno in zaostala plačila

Ob znatnem povečanju kreditnega tveganja se finančni instrument prerazporedi v 2 stopnjo, vendar se še ne šteje, da ima poslabšano kreditno kakovost Če ima finančni instrument poslabšano kreditno kakovost, se prerazporedi v 3 stopnjo

Za opredelitev izpostavljenosti v 3 stopnji Sklad za spodbujanje naložb določi, ali obstajajo nepristranski dokazi o neplačilu Za finančno sredstvo se šteje, da obveznosti niso izpolnjene, če ni verjetno, da bo posojilojemalec v celoti plačal svoje kreditne obveznosti v Sklad za spodbujanje naložb brez njegove pomoči, ali če posojilojemalec več kot 90 dni zamuja z izpolnitvijo kakršne koli pomembne kreditne obveznosti do Sklada za spodbujanje naložb

V zvezi s tem se šteje, da je finančno sredstvo oslabljeno, če je ugotovljeno, da Sklad za spodbujanje naložb verjetno ne bo mogel izterjati vseh zapadlih zneskov v skladu s prvotnimi pogodbenimi pogoji ali enakovredne vrednosti Posamezne kreditne izpostavljenosti se ocenijo na podlagi značilnosti posojilojemalca, splošnega finančnega stanja, virov in plačilnih evidenc, obetov za podporo s strani morebitnih finančno odgovornih porokov in po potrebi unovčljive vrednosti kakršnega koli zavarovanja s premoženjem

Vse oslabljene terjatve se pregledajo in analizirajo vsaj dvakrat na leto Vse naknadne spremembe zneskov in časovnega okvira pričakovanih prihodnjih denarnih tokov v primerjavi s predhodnimi ocenami bodo povzročile spremembo rezervacij za kreditne izgube in bodo obračunane ali knjižene v izkazu poslovnega izida Nadomestilo za oslabitev se razveljavi le, če se je kreditna kakovost izboljšala tako, da obstaja razumno zagotovilo o pravočasnem plačilu glavnice in obresti v skladu s prvotnimi pogodbenimi pogoji sporazuma o terjatvi Odpis se izvede, če se šteje, da je terjatev v celoti ali delno neizterljiva ali odpisana Odpisi se obračunajo na podlagi predhodno določenih oslabitev ali se neposredno knjižijo v izkazu poslovnega izida in zmanjšajo glavnico terjatve Izterjave delno ali v celoti predhodno odpisanih zneskov se knjižijo v dobro v izkazu poslovnega izida

Merjenje pričakovanih kreditnih izgub – vhodni podatki, predpostavke in tehnike

Merjenje pričakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja se uporablja za sredstva 2 in 3 stopnje, za sredstva 1 stopnje pa se uporablja merjenje 12-mesečnih pričakovanih kreditnih izgub

Pričakovane kreditne izgube so bile izračunane na podlagi naslednjih spremenljivk:

—	verjetnosti neplačila (PD),

—	izgube ob neplačilu (LGD),

—	izpostavljenosti ob neplačilu (EAD)

Verjetnost neplačila pomeni verjetnost, da nasprotna stranka ne bo izpolnila svoje finančne obveznosti v naslednjih 12 mesecih ali v preostalem obdobju trajanja obveznosti Verjetnost neplačila se oceni na določen datum, ki se izračuna na podlagi statističnih modelov bonitetnega ocenjevanja, in z uporabo orodij za ocenjevanje, prilagojenih različnim kategorijam nasprotnih strank in izpostavljenosti

Bonitetne ocene so glavni vhodni podatki za določitev časovne strukture verjetnosti neplačila za izpostavljenosti EIB zbira informacije o uspešnosti in neplačilu za izpostavljenosti Sklada kreditnemu tveganju Zbrani podatki se razčlenijo po vrsti panoge in vrsti regije Različne panoge in regije, ki se enako odzivajo na kreditne cikle, se analizirajo skupaj

EIB uporablja statistične modele za analizo zbranih podatkov in oblikovanje ocen verjetnosti neplačila v preostalem obdobju trajanja izpostavljenosti ter presojo, kako se bodo spreminjale s časom

Izguba ob neplačilu pomeni pričakovano razmerje EIB med izgubo pri izpostavljenosti, ki je posledica neplačila nasprotne stranke, in neporavnanim zneskom ob neplačilu Izguba ob neplačilu se lahko opredeli tudi kot „1– stopnja poplačljivosti“. Ocene izgub ob neplačilu so v glavnem določene po geografskih vidikih in vrstah nasprotne stranke, pri čemer obstaja pet glavnih kategorij izpostavljenosti: države, javne institucije, finančne institucije, podjetja in financiranje projektov Vrednosti izgub ob neplačilu se lahko dodatno prilagodijo na podlagi značilnosti izdelka in pogodbe, ki sta predmet izpostavljenosti

EIB vključuje v prihodnost usmerjene informacije tako v oceno, ali se je kreditno tveganje instrumenta od začetnega pripoznanja znatno povečalo, kot v merjenje njegovih pričakovanih kreditnih izgub

Oslabitev – usmeritev, veljavna pred 1. januarjem 2018

Sklad za spodbujanje naložb ob vsakem datumu izkaza finančnega položaja oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi, da je finančno sredstvo oslabljeno Za finančno sredstvo ali skupino finančnih sredstev velja, da sta oslabljena samo takrat, ko obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi zaradi dogodkov, ki so nastopili po začetnem pripoznanju sredstva (nastali „škodni dogodek“), in ti škodni dogodki vplivajo na ocenjene prihodnje denarne tokove finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti Dokazi o oslabitvi lahko vključujejo znake, da ima posojilojemalec ali skupina posojilojemalcev precejšnje finančne težave, da plačuje obresti ali glavnico z zamudo ali sploh ne, da obstaja verjetnost, da bo šel v stečaj ali izvedel drugo finančno reorganizacijo, in da opazni podatki kažejo na izmerljiv padec v ocenjenih prihodnjih denarnih tokovih, kot so spremembe v zaostalih plačilih ali gospodarskih pogojih, ki spremljajo zamude pri plačilu

Pri posojilih, ki so ob koncu proračunskega leta nepovrnjena in izkazana po odplačni vrednosti, se izmeri znesek oslabitev, če se predložijo nepristranski dokazi o tveganju neizterljivosti celote ali dela zneskov v skladu s prvotnimi pogodbenimi pogoji ali njihove protivrednosti Če obstajajo nepristranski dokazi, da je nastala izguba zaradi oslabitve, se vrednost izgube izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo vrednostjo ocenjenih prihodnjih denarnih tokov Knjigovodska vrednost sredstva se zmanjša z uporabo konta za rezervacijo, vrednost izgube pa se pripozna v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa Prihodki od obresti se še naprej natekajo na zmanjšano knjigovodsko vrednost na osnovi efektivne obrestne mere sredstva Posojila skupaj s povezanimi popravki se odpišejo, kadar ni realnih možnosti, da bodo v prihodnosti kdaj izterjana Če se v enem od naslednjih let vrednost ocenjenih izgub zaradi oslabitev poveča ali zmanjša zaradi dogodka, ki je nastal po pripoznanju oslabitve, se prej pripoznana izguba zaradi oslabitve poveča ali zmanjša s prilagoditvijo konta za rezervacijo

Sklad za spodbujanje naložb oceni kreditno tveganje za vsak posel posebej in ne razmišlja o uvedbi skupinske oslabitve

Glede za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev Sklad za spodbujanje naložb ob vsakem datumu izkaza finančnega položaja oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi, da je naložba oslabljena Nepristranski dokazi vključujejo znatno ali dolgotrajno zmanjšanje poštene vrednosti naložbe pod nabavno ceno Če obstaja dokaz o oslabitvi, se skupna izguba (izmerjena kot razlika med nabavno vrednostjo in sedanjo pošteno vrednostjo, zmanjšana za izgube zaradi oslabitve te naložbe, ki so bile prej pripoznane v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa) izbriše iz sredstev vplačnikov in pripozna v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa Izgube zaradi oslabitve pri za prodajo razpoložljivih finančnih sredstvih se ne razveljavijo skozi izkaz poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa; povečanja njihove poštene vrednosti po oslabitvi se pripoznajo neposredno v sredstvih vplačnikov

Direktorat Evropske investicijske banke za upravljanje tveganja najmanj enkrat letno pregleda finančna sredstva zaradi morebitnih oslabitev Popravki, ki izhajajo iz ocene, vključujejo sproščanje diskontne mere v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa skozi celotno obdobje trajanja sredstva in morebitne popravke, ki so potrebni v zvezi s ponovno oceno prvotne oslabitve

2.4.2.1. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

Sklad za spodbujanje naložb opredeljuje denarna sredstva in njihove ustreznike kot tekoče račune, kratkoročne vloge ali komercialne zapise s prvotno zapadlostjo tri mesece ali manj Denarna sredstva in njihovi ustrezniki so v izkazu finančnega položaja prikazani po odplačni vrednosti

2.4.2.2. Finančna sredstva zakladnice

Finančna sredstva zakladnice so bila na dan 31. decembra 2017 v računovodskih izkazih Sklada za spodbujanje naložb predstavljena kot finančna sredstva v posesti do zapadlosti v plačilo

Finančna sredstva zakladnice sestavljajo kotirajoče in nekotirajoče obveznice z namenom njihovega posedovanja do zapadlosti ter komercialni zapisi s prvotno zapadlostjo več kot tri mesece, zaradi česar so razvrščena po odplačni vrednosti

Te obveznice in komercialni zapisi se prvotno merijo po nabavni vrednosti, ki je poštena vrednost, povečana za vse neposredno pripisljive stroške posla V preostalem času do zapadlosti instrumenta se razlika med začetno ceno in prodajno vrednostjo amortizira po metodi efektivnih obresti

2.4.2.3. Posojila in predujmi

Posojila in predujmi so bili na dan 31. decembra 2017 v računovodskih izkazih Sklada za spodbujanje naložb prikazani kot posojila in terjatve in merjeni po odplačni vrednosti

Posojila in predujmi vključujejo:

—	posojila in predujme, merjene po OV,

—	posojila in predujme, merjene po PVIPI

Posojila, ki jih daje Sklad za spodbujanje naložb, se pripoznajo v sredstvih Sklada, ko se izvrši plačilo posojilojemalcem Neizplačani deli posojil se knjižijo v zunajbilančnih postavkah po svoji nominalni vrednosti

Posojila, ki opravijo preizkus IPGO, se prvotno evidentirajo po nabavni vrednosti (njihovi čisti izplačani zneski), ki je poštena vrednost denarja za dano posojilo, vključno z morebitnimi stroški poslov, pozneje pa se merijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti

Posojila, ki ne izpolnjujejo meril IPGO, se obvezno merijo po PVIPI

Metoda merjenja poštene vrednosti, ki se uporablja, temelji na tehniki diskontiranih denarnih tokov

2.4.2.4. Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom

Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom so bili na dan 31. decembra 2017 v računovodskih izkazih Sklada za spodbujanje naložb prikazani kot za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Sklad za spodbujanje naložb ima dve vrsti naložb v kapital: (i) neposredne naložbe v kapital in (ii) sklade tveganega kapitala Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom se prvotno pripoznajo po pošteni vrednosti, povečani za stroške poslov Poznejše spremembe poštene vrednosti, vključno s pozitivnimi in negativnimi tečajnimi razlikami, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa v postavki „čisti rezultat pri delnicah in drugih vrednostnih papirjih s spremenljivim donosom“

Pri naložbi, ki ne kotira na delujočem trgu, kjer poštene vrednosti ni mogoče izpeljati iz delujočih trgov, se poštena vrednost določi z uporabo priznanih tehnik vrednotenja (pojasnilo 4.2.1)

Udeležba Sklada za spodbujanje naložb običajno zajema naložbe v sklade zasebnega ali tveganega kapitala V skladu z uveljavljeno prakso v tem sektorju kapital za take naložbe običajno vpiše več vlagateljev skupaj, od katerih nobeden ne more posamično vplivati na tekoče poslovanje in naložbeno dejavnost sklada To pomeni, da tudi morebitno članstvo vlagatelja v upravnem organu takega sklada temu vlagatelju načeloma ne daje pravice do vpliva na tekoče poslovanje sklada Poleg tega posamezni vlagatelji v skladu zasebnega ali tveganega kapitala ne določajo strategij sklada, npr v zvezi z izplačilom dividend ali drugimi oblikami delitve dobička Take odločitve praviloma sprejema uprava sklada na podlagi delničarskega sporazuma, ki ureja pravice in obveznosti uprave ter vseh delničarjev sklada Delničarski sporazum tudi na splošno preprečuje posameznim vlagateljem dvostransko sklepanje večjih poslov s skladom, izmenjavanje vodstvenih kadrov ali pridobitev prednostnega dostopa do ključnih tehničnih informacij Naložbe Sklada za spodbujanje naložb se izvajajo v skladu z zgoraj opisano uveljavljeno prakso sektorja, kar zagotavlja, da Sklad ne obvladuje nobene od teh naložb niti nima pomembnega vpliva nanje v smislu MSRP 10 in MRS 28, kar velja tudi za naložbe, v katerih ima Sklad več kot 20 % glasovalnih pravic

2.4.3. Finančna jamstva

Pogodbe o finančnem jamstvu so pogodbe, v skladu s katerimi mora Sklad za spodbujanje naložb opraviti določena plačila, s katerimi se imetniku povrne izguba, ki je nastala, ker določeni dolžnik ni izvedel plačil ob zapadlosti v skladu s pogoji dolžniškega instrumenta

V skladu z obstoječimi pravili ta jamstva ne ustrezajo opredelitvi zavarovalne pogodbe (MSRP 4 – Zavarovalne pogodbe)

Usmeritev, veljavna po 1. januarju 2018

Finančna jamstva se obračunavajo v skladu z MSRP 9 – Finančni instrumenti kot „izvedeni finančni instrumenti“ ali kot „finančna jamstva“, odvisno od njihovih značilnosti in lastnosti, kot so opredeljene v MSRP 9

Računovodska usmeritev za izvedene finančne instrumente je razkrita v pojasnilu 2.4.5

Finančna jamstva se prvotno pripoznajo v izkazu finančnega položaja v skladu z „določbami za izdana jamstva“ po pošteni vrednosti, povečani za stroške posla, ki jih je mogoče neposredno pripisati izdaji finančnih poroštev Ob začetnem pripoznanju obveznost plačila ustreza neto sedanji vrednosti pričakovanega priliva premij ali začetni pričakovani izgubi

Po začetnem pripoznanju se jamstva merijo po višji od naslednjih vrednosti:

—	– znesku popravka vrednosti za izgubo, kot je določen v skladu z MSRP 9, ter

—	– začetno pripoznani premiji, zmanjšani za prihodke, pripoznane v skladu z načeli MSRP 15

Vsako povečanje ali zmanjšanje neto obveznosti (kot je izmerjeno v skladu z MSRP 9) v zvezi s finančnimi jamstvi, razen plačila vpoklicanih jamstev, se pripozna v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa pod naslovom „Spremembe rezervacij za jamstva“

Prejeta premija se pripozna v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa pod naslovom „Prihodki od opravnin (provizij)“ na podlagi amortizacijskega načrta v skladu z MSRP 15 v obdobju trajanja finančnega jamstva

Poleg tega se ob podpisu sporazuma o jamstvu to prikaže kot pogojna obveznost Sklada za spodbujanje naložb, ob unovčenju jamstva pa kot obveznost Sklada za spodbujanje naložb

Usmeritev, veljavna pred 1. januarjem 2018

Ob začetnem pripoznanju se finančna jamstva pripoznajo po pošteni vrednosti, ki ustreza neto sedanji vrednosti pričakovanega priliva premij in začetni pričakovani izgubi Ta izračun se opravi na datum začetka vsakega posla in se v izkazu finančnega položaja pripozna kot „finančna jamstva“ v okviru „drugih sredstev“ in „drugih obveznosti“

Po začetnem pripoznanju se obveznosti Sklada za spodbujanje naložb v okviru takih jamstev izmerijo po višji od naslednjih vrednosti:

—	– znesku, ki je bil začetno pripoznan, kadar je ustrezno, brez kumulativne amortizacije, pripoznane v skladu z MRS 18 – Prihodki,

—

ter

– najboljši oceni odhodkov, potrebnih za poravnavo vseh finančnih obveznosti, ki izhajajo iz jamstva, v skladu

z MRS 37 – Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva Najboljša ocena odhodkov je določena v skladu z MRS 37 Rezervacije za finančna jamstva ustrezajo stroškom poravnave obveze, ki je pričakovana izguba, ocenjena na podlagi vseh relevantnih dejavnikov in podatkov, razpoložljivih na datum izkaza finančnega položaja

Kadar se odpravi pripoznanje posla finančnega jamstva, ki se meri po MRS 39, in se obravnava po MRS 37, se njegova vrednost, ki je bila predhodno obračunana v okviru „drugih obveznosti“, prenese pod naslov „Rezervacije za izdana jamstva“ v izkazu finančnega položaja Rezervacija za finančna jamstva (kot je merjena po MRS 37) se pripozna v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa pod naslovom „Spremembe rezervacij za jamstva“

2.4.4. Finančne obveznosti, razen izvedenih finančnih instrumentov

Razvrstitev in merjenje

Finančne obveznosti – usmeritev, veljavna po 1. januarju 2018

Finančna obveznost se meri po odplačni vrednosti, razen finančnih obveznosti, ki ustrezajo opredelitvi v posesti za trgovanje (npr izvedene obveznosti)

MSRP 9 v veliki meri ohranja obstoječe zahteve MRS 39 glede razvrščanja finančnih obveznosti, finančne obveznosti Sklada za spodbujanje naložb pa se merijo tudi po odplačni vrednosti na podlagi MRS 39 in MSRP 9

Finančne obveznosti – usmeritev, veljavna pred 1. januarjem 2018

Sklad je svoje finančne obveznosti razvrstil v eno od naslednjih kategorij:

—	merjene po odplačni vrednosti (OV),

—	po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida (PVIPI) in znotraj te kategorije kot v posesti za trgovanje (PT)

Odprava pripoznanja

Sklad odpravi pripoznanje finančne obveznosti, kadar so njegove pogodbene obveznosti zaključene, razveljavljene ali so potekle

2.4.5. Izvedeni finančni instrumenti

Izvedeni finančni instrumenti vključujejo medvalutne zamenjave, medvalutne obrestne zamenjave, kratkoročne valutne zamenjave in obrestne zamenjave

Izvedeni finančni instrumenti se prvotno pripoznajo na podlagi datuma trgovanja

Vsi izvedeni finančni instrumenti se merijo po PVIPI in o njih se poroča kot o izvedenih finančnih instrumentih Poštene vrednosti izhajajo predvsem iz modelov diskontiranja denarnih tokov, modelov vrednotenja opcij in ponujenih cen tretjih oseb

Izvedeni finančni instrumenti se knjižijo po pošteni vrednosti ter izkazujejo kot sredstva, če je njihova poštena vrednost pozitivna, in kot obveznosti, če je njihova poštena vrednost negativna Spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov so prikazane v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa pod postavko „sprememba poštene vrednosti pri izvedenih finančnih instrumentih“

Z MSRP 9 so bile zahteve za ločevanje vgrajenih izvedenih finančnih instrumentov odpravljene za finančna sredstva ali finančne obveznosti, zato se hibridna pogodba pri razvrščanju finančnih sredstev ali finančnih obveznosti v skladu s tem obravnava kot celota

2.4.6. Prispevki

Prispevki držav članic se pripoznajo kot terjatve v izkazu finančnega položaja na datum sklepa Sveta, s katerim se določi finančni prispevek, ki ga morajo države članice plačati v Sklad za spodbujanje naložb

Prispevki držav članic izpolnjujejo naslednje pogoje in so posledično razvrščeni kot kapital:

—	kot je določeno v sporazumu o prispevkih, prispevki državam članicam dajejo pravico, da odločajo o uporabi neto sredstev Sklada za spodbujanje naložb v primeru njegove likvidacije,

—	so v skupini instrumentov, ki je podrejena vsem drugim skupinam instrumentov,

—	vsi finančni instrumenti v skupini instrumentov, ki je podrejena vsem drugim skupinam instrumentov, imajo enake značilnosti,

—	instrument nima nobenih značilnosti, ki bi zahtevale razvrstitev kot obveznost, in

—

skupni pričakovani denarni tokovi, ki jih je mogoče instrumentu pripisati v času njegove uporabe, v veliki meri temeljijo na poslovnem izidu, spremembi pripoznanih neto sredstev ali spremembi poštene vrednosti pripoznanih in nepripoznanih neto sredstev Sklada za spodbujanje naložb v času uporabe tega instrumenta

Prispevki so v računovodskih izkazih merjeni in razvrščeni po odplačni vrednosti

2.4.7. Prihodki od obresti in podobni prihodki

Obresti od posojil, ki jih daje Sklad za spodbujanje naložb, se knjižijo v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa („Prihodki od obresti in podobni prihodki“) ter v izkazu finančnega položaja („Posojila in predujmi“) po načelu nastanka poslovnega dogodka po efektivni obrestni meri, tj meri, ki natančno diskontira ocenjena prihodnja gotovinska plačila ali prejemke skozi pričakovano trajanje posojila na neto knjigovodsko vrednost posojila Ko se knjižena vrednost posojila zmanjša zaradi oslabitve, se prihodki od obresti še naprej pripoznavajo z uporabo prvotne efektivne obrestne mere, ki se uporabi na novi knjigovodski vrednosti

Obresti od posojil na podlagi kupljenih ali izdanih (ustvarjenih) sredstev s poslabšano kreditno kakovostjo se knjižijo v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa („Prihodki od obresti in podobni prihodki“) ter v izkazu finančnega položaja („Posojila in predujmi“) po načelu nastanka poslovnega dogodka z uporabo posojilu prilagojene efektivne obrestne mere skozi celotno trajanje posojila, tj mere, ki natančno diskontira ocenjena prihodnja gotovinska plačila ali prejemke skozi pričakovano trajanje posojila na odplačno vrednost posojila

Provizije za neizkoriščeni del posojila se odložijo in pripoznajo v izkazu poslovnega izida po metodi efektivnih obresti za obdobje od izplačila do povračila posojila ter so predstavljene v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa pod postavko „prihodki od obresti in podobni prihodki“

2.4.8. Subvencionirane obrestne mere in tehnična pomoč

Sklad za spodbujanje naložb v okviru svojih dejavnosti za države članice upravlja subvencionirane obrestne mere in tehnično pomoč

Tisti del prispevkov držav članic, ki je dodeljen za plačilo subvencioniranih obrestnih mer in tehnično pomoč, se ne upošteva v sredstvih vplačnikov Sklada za spodbujanje naložb, ampak je razvrščen kot obveznost do tretjih oseb Sklad izvrši izplačilo končnim upravičencem in nato zmanjša obveznosti do tretjih oseb

Kadar zneski, ki jih države članice prispevajo v zvezi s subvencioniranimi obrestnimi merami in tehnično pomočjo, niso v celoti zagotovljeni, se prerazvrstijo kot prispevek v Sklad za spodbujanje naložb

2.4.9. Prihodki od obresti na denarna sredstva in njihove ustreznike

Prihodki od obresti na denarna sredstva in njihove ustreznike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa Sklada za spodbujanje naložb po načelu nastanka poslovnega dogodka

2.4.10. Opravnine (provizije) in dividende

Provizije, prejete za storitve, ki se opravijo v določenem časovnem obdobju, se pripoznajo kot prihodek, ko so storitve opravljene, medtem ko se provizije za izvedbo pomembnega dejanja pripoznajo kot prihodek, ko je pomembno dejanje opravljeno Te provizije so predstavljene v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa pod postavko „prihodki od opravnin (provizij)“

Dividende v zvezi z delnicami in drugimi vrednostnimi papirji s spremenljivim donosom se pripoznajo, ko so prejete, in so predstavljene v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa v okviru neto realiziranega dobička iz naslova delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivim donosom

2.4.11. Obdavčenje

Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije, priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, določa, da so sredstva, prihodki in drugo premoženje institucij Unije oproščeni vseh neposrednih davkov

2.5. Prehodna razkritja

Spodnja razpredelnica prikazuje prvotne kategorije merjenja v skladu z MRS 39 in nove kategorije merjenja v skladu z MSRP 9 za sredstva in obveznosti Sklada za spodbujanje naložb na dan 1. januarja 2018

v tisoč EUR

SREDSTVA

Izkaz finančnega položaja na dan 31. decembra 2017

Kategorija merjenja po MRS 39

Čista knjigovodska vrednost

Kategorija merjenja po MSRP 9

Čista knjigovodska vrednost

Izkaz finančnega položaja na dan 1. januarja 2018

1.	Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

Posojila in terjatve

549 101

Odplačna vrednost

549 101

1.	Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

2.	Terjatve do vplačnikov

Posojila in terjatve

150 000

Odplačna vrednost

150 000

2.	Terjatve do vplačnikov

3.	Finančna sredstva v posesti do zapadlosti

V posesti do zapadlosti

144 382

Odplačna vrednost

144 382

3.	Finančna sredstva zakladnice

4.	Izvedeni finančni instrumenti

Poštena vrednost skozi izkaz poslovnega izida (PVIPI)

12 521

Poštena vrednost skozi izkaz poslovnega izida (PVIPI)

12 521

4.	Izvedeni finančni instrumenti

5.	Posojila in terjatve

Posojila in terjatve

1 666 725

Odplačna vrednost

1 615 589

5.	Posojila in predujmi

Poštena vrednost skozi izkaz poslovnega izida (PVIPI)

1 422

6.	Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Razpoložljivo za prodajo

497 539

Poštena vrednost skozi izkaz poslovnega izida (PVIPI)

497 539

6.	Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom

7.	Druga sredstva

Posojila in terjatve

4 385

Odplačna vrednost

4 385

7.	Druga sredstva

Sredstva skupaj

3 024 653

2 974 939

Sredstva skupaj

v tisoč EUR

OBVEZNOSTI

Izkaz finančnega položaja na dan 31 decembra 2017

Kategorija merjenja po MRS 39

Čista knjigovodska vrednost

Kategorija merjenja po MSRP 9

Čista knjigovodska vrednost

Izkaz finančnega položaja na dan 1 januarja 2018

8.	Izvedeni finančni instrumenti

Poštena vrednost skozi izkaz poslovnega izida (PVIPI)

1 153

Poštena vrednost skozi izkaz poslovnega izida (PVIPI)

1 153

8.	Izvedeni finančni instrumenti

9.	Odloženi prihodki

Odplačna vrednost

25 802

Odplačna vrednost

25 802

9.	Odloženi prihodki

10.	Rezervacije za izdana jamstva

Finančna jamstva

484

Finančna jamstva

484

10.	Rezervacije za izdana jamstva

11.	Rezervacije za obveznosti iz kreditov

Odplačna vrednost

–

Odplačna vrednost

4 156

11.	Rezervacije za obveznosti iz kreditov

12.	Obveznosti do tretjih oseb

Odplačna vrednost

157 285

Odplačna vrednost

157 285

12.	Obveznosti do tretjih oseb

13.	Druge obveznosti

Odplačna vrednost

2 462

Odplačna vrednost

2 462

13.	Druge obveznosti

Obveznosti skupaj

187 186

191 342

Obveznosti skupaj

14.	Sredstva vplačnikov

14.	Sredstva vplačnikov

13.1.

Vpoklicani prispevki držav članic

2 517 000

13.1.

Vpoklicani prispevki držav članic

13.2.

Rezerva za pošteno vrednost

125 816

–

13.2.

Rezerva za pošteno vrednost

13.3.

Zadržani dobički

194 651

266 597

13.3.

Zadržani dobički

Obveznosti in lastniški kapital skupaj

3 024 653

2 974 939

Obveznosti in lastniški kapital skupaj

V spodnji razpredelnici so usklajene knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti Sklada za spodbujanje naložb iz njihove prejšnje kategorije merjenja v skladu z MRS 39 z vrednostmi iz nove kategorije merjenja po prehodu na MSRP 9 na dan 1. januarja 2018

v tisoč EUR

FINANČNA SREDSTVA

Knjigovodska vrednost po MRS 39 na dan 31.12.2017.

Prerazvrstitve

Ponovna merjenja

Knjigovodska vrednost po MSRP 9 na dan 1.1.2018.

Odplačna vrednost

1.	Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

Otvoritvena bilanca v skladu z MRS 39 in zaključna bilanca v skladu z MSRP 9

549 101

–

549 101

2.	Terjatve do vplačnikov

Otvoritvena bilanca v skladu z MRS 39 in zaključna bilanca v skladu z MSRP 9

150 000

–

150 000

3.	Finančna sredstva zakladnice

Otvoritvena bilanca v skladu z MRS 39 in zaključna bilanca v skladu z MSRP 9

144 382

–

144 382

4.	Izvedeni finančni instrumenti

Otvoritvena bilanca v skladu z MRS 39 in zaključna bilanca v skladu z MSRP 9

12 521

–

12 521

5.	Posojila in predujmi

Otvoritvena bilanca v skladu z MRS 39

1 666 725

–

1 666 725

Prehod z odplačne vrednosti na PVIPI

–

–1 422

–

–1 422

Ponovno merjenje Nadomestilo za pričakovane kreditne izgube

–

–49 714

Zaključna bilanca v skladu z MSRP 9

1 666 725

–1 422

–49 714

1 615 589

7.	Druga sredstva

Otvoritvena bilanca v skladu z MRS 39 in zaključna bilanca v skladu z MSRP 9

4 385

–

4 385

Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti, skupaj

2 527 114

–1 422

–49 714

2 475 978

v tisoč EUR

Knjigovodska vrednost po MRS 39 na dan 31.12.2017.

Prerazvrstitve

Ponovna merjenja

Knjigovodska vrednost po MSRP 9 na dan 1.1.2018.

Poštena vrednost prek OCI/razpoložljivosti za prodajo

6.	Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom

Otvoritvena bilanca v skladu z MRS 39

497 539

–

497 539

Prehod z razpoložljivosti za prodajo na PVIPI

–

– 497 539

–

– 497 539

Zaključna bilanca v skladu z MSRP 9

497 539

– 497 539

–

Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek OCI, skupaj

497 539

– 497 539

–

Poštena vrednost skozi izkaz poslovnega izida

5.	Posojila in predujmi

Otvoritvena bilanca v skladu z MRS 39

–

Prehod z odplačne vrednosti na PVIPI

–

1 422

–

1 422

Ponovno merjenje Nadomestilo za pričakovane kreditne izgube

–

Zaključna bilanca v skladu z MSRP 9

–

1 422

–

1 422

6.	Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom

Otvoritvena bilanca v skladu z MRS 39

–

Prehod z razpoložljivosti za prodajo na PVIPI

–

497 539

–

497 539

Zaključna bilanca v skladu z MSRP 9

–

497 539

–

497 539

Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, skupaj

–

498 961

–

498 961

Finančna sredstva skupaj

3 024 653

–

–49 714

2 974 939

v tisoč EUR

FINANČNE OBVEZNOSTI

Knjigovodska vrednost po MRS 39 na dan 31.12.2017.

Prerazvrstitve

Ponovna merjenja

Knjigovodska vrednost po MSRP 9 na dan

1. 1. 2018

Odplačna vrednost

9.	Odloženi prihodki

Otvoritvena bilanca v skladu z MRS 39 in zaključna bilanca v skladu z MSRP 9

25 802

–

25 802

10.	Rezervacije za obveznosti iz kreditov

Otvoritvena bilanca v skladu z MRS 39

–

Ponovno merjenje nadomestila za pričakovane kreditne izgube

–

4 156

Zaključna bilanca v skladu z MSRP 9

–

4 156

11.	Obveznosti do tretjih oseb

Otvoritvena bilanca v skladu z MRS 39 in zaključna bilanca v skladu z MSRP 9

157 285

–

157 285

12.	Druge obveznosti

Otvoritvena bilanca v skladu z MRS 39 in zaključna bilanca v skladu z MSRP 9

2 462

–

2 462

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti, skupaj

185 549

–

4 156

189 705

Poštena vrednost skozi izkaz poslovnega izida

13.	Izvedeni finančni instrumenti

Otvoritvena bilanca v skladu z MRS 39 in zaključna bilanca v skladu z MSRP 9

1 153

–

1 153

14.	Rezervacije za izdana jamstva

Otvoritvena bilanca v skladu z MRS 39 in zaključna bilanca v skladu z MSRP 9

484

–

484

Ponovno merjenje nadomestila za pričakovane kreditne izgube

–

Zaključna bilanca v skladu z MSRP 9

484

–

484

Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, skupaj

1 637

–

1 637

Finančne obveznosti skupaj

187 186

–

4 156

191 342

V naslednji razpredelnici je analiziran učinek prehoda na MSRP 9 na sredstva vplačnikov Sklada za spodbujanje naložb na dan 1. januarja 2018. Učinek se nanaša na rezervo za pošteno vrednost Na druge komponente sredstev vplačnikov ni učinka

v tisoč EUR
Rezerva za pošteno vrednost
Zaključna bilanca v skladu z MRS 39 (31. december 2017 )	125 816
Prerazvrstitev delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivim donosom z sredstev z razpoložljivosti za prodajo na PVIPI	– 125 816
Otvoritvena bilanca v skladu z MSRP 9 (1. januar 2018 )	–
	Zadržani dobički
Zaključna bilanca v skladu z MRS 39 (31. december 2017 )	194 651
Prerazvrstitev delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivim donosom z sredstev z razpoložljivosti za prodajo na PVIPI	125 816
Pripoznanje pričakovanih kreditnih izgub v skladu z MSRP 9 (posojila in predujmi)	–49 712
Pripoznanje rezervacij v skladu z MSRP 9 (obveznosti iz kreditov)	–4 156
Otvoritvena bilanca v skladu z MSRP 9 (1. januar 2018 )	266 599
Spremembe lastniškega kapitala zaradi sprejetja MSRP 9 skupaj	–53 868

V naslednji razpredelnici je usklajeno nadomestilo za oslabitev v zaključni bilanci, izmerjeno v skladu z MRS 39, z nadomestilom za oslabitev v otvoritveni bilanci, izmerjenim v skladu z MSRP 9:

v tisoč EUR

1.1.2018.

31.12.2017.

Nadomestilo za oslabitev za

12-mesečne pričakovane kreditne izgube (1 stopnja)

Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja brez poslabšane kreditne kakovosti (2 stopnja)

Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja s poslabšano kreditno kakovostjo (3 stopnja)

Skupaj

1.	Denarna sredstva in njihove ustreznike po odplačni vrednosti v skladu z MRS 39 in MSRP 9

–

2.	Finančna sredstva zakladnice

–

3.1.	Posojila in predujme – Bilanca stanja

19 738

29 976

113 255

162 969

113 255

3.2.	Obveznosti iz kreditov – Zunajbilančno stanje

1 993

2 163

–

4 156

–

4.	Izdane pogodbe o finančnem jamstvu

–

484

–

484

Skupaj

21 731

32 623

113 255

167 609

113 739

3. Upravljanje tveganj

V tem pojasnilu so predstavljene informacije o izpostavljenosti Sklada za spodbujanje naložb kreditnim in finančnim tveganjem ter informacije o upravljanju in kontroli teh tveganj, zlasti primarnih tveganj, povezanih z uporabo finančnih instrumentov Ta tveganja vključujejo:

—	kreditno tveganje – tveganje izgub zaradi neizpolnitve obveznosti stranke ali nasprotne stranke, ki nastane pri vseh oblikah kreditne izpostavljenosti, vključno s tveganjem poravnave,

—	likvidnostno tveganje – tveganje, povezano s sposobnostjo subjekta, da financira povečanja sredstev in izpolnjuje obveznosti, ko te zapadejo, ne da bi pri tem utrpel nesprejemljive izgube,

—	tržno tveganje – tveganje, da bodo spremembe tržnih cen in stopenj, kot so obrestne mere, cene lastniških vrednostnih papirjev in devizni tečaji, vplivale na dohodek subjekta ali na vrednost njegove udeležbe v finančnih instrumentih

3.1. Organizacija upravljanja tveganj

Evropska investicijska banka redno prilagaja svoje postopke za upravljanje tveganj

Direktorat za upravljanje tveganj pri EIB neodvisno ugotavlja, ocenjuje in spremlja tveganja, ki jim je izpostavljen Sklad za spodbujanje naložb, ter poroča o njih Znotraj okvira, v katerem se ohranja ločevanje nalog, je direktorat za upravljanje tveganj neodvisen od enote za trgovanje Na ravni EIB generalni direktor direktorata za upravljanje tveganj o vprašanjih, povezanih s tveganji, poroča za to pristojnemu podpredsedniku Pristojni podpredsednik je odgovoren za nadzor nad poročanjem o tveganjih upravnemu odboru in svetu direktorjev EIB

3.2. Kreditno tveganje

Kreditno tveganje je potencialna izguba, ki bi lahko nastala zaradi neizpolnitve obveznosti stranke ali nasprotne stranke in ki nastane pri vseh oblikah kreditne izpostavljenosti, vključno s tveganjem poravnave

3.2.1. Strategija upravljanja kreditnega tveganja

EIB pri opravljanju kreditne analize nasprotnih strank – posojilojemalcev oceni kreditno tveganje in pričakovano izgubo z namenom ovrednotenja in določitve cene tveganja EIB je razvila notranjo metodologijo za ocenjevanje bonitete, s katero določi notranje bonitetne ocene nasprotnih strank posojilojemalcev/porokov, povezanih s posojili Metodologija temelji na sistemu ocenjevalnih listov, prilagojenih za posamezne glavne bonitetne vrste nasprotnih strank (npr podjetja, banke, osebe javnega prava itd.) Ob upoštevanju dobrih praks v bančnem sektorju in načel, določenih v okviru novega baselskega kapitalskega sporazuma (Basel II), se vse nasprotne stranke, ki so ključne za kreditni profil posameznega posla, razvrstijo v notranje bonitetne kategorije z uporabo notranje metodologije za ocenjevanje zadevne vrste nasprotnih strank Vsaki nasprotni stranki se pripiše notranja ocena, ki odraža njeno verjetno osnovno boniteto v tuji valuti, pridobljeno s podrobno analizo profila poslovnega in finančnega tveganja nasprotne stranke in konteksta tveganja zadevne države

Za kreditno oceno financiranja projektov in drugih strukturiranih ukrepov, ki se uporabljajo v omejenem obsegu, se uporabljajo ustrezna orodja za oceno kreditnega tveganja za zadevni sektor, ki se osredotočajo zlasti na razpoložljivost denarnih tokov in sposobnost servisiranja dolga Ta orodja vključujejo analizo pogodbenega okvira projektov, analizo nasprotne stranke in simulacije denarnih tokov Podobno kot pri podjetjih in finančnih institucijah se vsakemu projektu pripiše notranja bonitetna ocena

Vse notranje bonitetne ocene se v času trajanja posojila spremljajo in redno posodabljajo

Vsi nedržavni posli (ali posli, za katere država ne jamči oz niso asimilirani) so predmet posebnih omejitev na ravni transakcije in omejitev glede velikosti nasprotne stranke Omejitve glede nasprotne stranke so določene na ravni skupne izpostavljenosti skupine, kjer je to ustrezno Te omejitve praviloma odražajo na primer obseg lastnih sredstev nasprotnih strank

EIB za omejevanje kreditnega tveganja, kadar je ustrezno in za vsak primer posebej, uporablja različne izboljšave kreditne kakovosti, ki so:

—	z nasprotno stranko ali projektom povezani vrednostni papirji (npr zastavna pravica na delnicah, zastavna pravica na sredstvih, odstop pravic, zastavna pravica na računih) ali/in

—	jamstva, ki jih običajno da nosilec financiranega projekta (npr jamstva za dokončanje projekta ali jamstva na prvi poziv), ali bančna jamstva

Sklad za omejevanje kreditnega tveganja ne uporablja kreditnih izvedenih finančnih instrumentov

3.2.2. Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju brez upoštevanja zavarovanja s premoženjem in drugih izboljšav kreditne kakovosti

Spodnja razpredelnica prikazuje največjo izpostavljenost kreditnemu tveganju za posamezne postavke izkaza finančnega položaja, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti Največja izpostavljenost je prikazana v bruto znesku, torej pred učinkom zmanjšanja kreditnega tveganja z uporabo zavarovanja s premoženjem

v tisoč EUR

Največja izpostavljenost

31.12.2018.

31.12.2017.

SREDSTVA

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

573 708

549 101

Terjatve do vplačnikov

100 000

150 000

Finančna sredstva zakladnice

335 140

144 382

Izvedeni finančni instrumenti

9 873

12 521

Posojila in predujmi

1 540 991

1 666 725

Druga sredstva

171

4 385

Sredstva skupaj

2 559 883

2 527 114

Rezervacije za obveznosti iz kreditov

–23 822

–

ZUNAJBILANČNE POSTAVKE

Pogojne obveznosti

—	– Izdana jamstva

1 553 668

74 569

Prevzete obveznosti

—	– Neizplačana posojila

1 283 931

869 983

—	– Podpisana neizdana jamstva

2 800

7 682

Zunajbilančne postavke skupaj

2 840 399

952 234

Kreditna izpostavljenost skupaj

5 376 460

3 479 348

3.2.3. Kreditno tveganje iz naslova posojil in predujmov

3.2.3.1. Merjenje kreditnega tveganja pri posojilih in predujmih

Za vsako posojilo ali jamstvo Sklada za spodbujanje naložb se opravita celovita ocena tveganja in kvantitativna ocena pričakovane izgube, ki sta podlaga za bonitetno oceno posojila Za posle v okviru programa za financiranje z učinkom (kot je opisan v pojasnilu 24), razen posredniških posojil, ne veljajo smernice za kreditno tveganje in se zanje uporabljajo drugačni postopki Ocene posojil se določijo v skladu s splošno sprejetimi načeli na podlagi kakovosti posojilojemalca, zapadlosti posojila, jamstva, in kadar je primerno, poroka

Sistem ocenjevanja posojil zajema metodologije, postopke, podatkovne zbirke in informacijske sisteme, ki omogočajo oceno kreditnega tveganja pri dajanju posojil ter kvantitativno oceno pričakovanih izgub Sistem povzame veliko količino podatkov, na podlagi katerih izračuna relativno oceno kreditnih tveganj, povezanih s posojili Ocene posojil odražajo sedanjo vrednost ocenjene ravni „pričakovane izgube“, ki je odvisna od verjetnosti neizpolnitve obveznosti glavnih dolžnikov, izpostavljenosti tveganju ter obsega izgub v primeru neizpolnitve obveznosti Ocene posojil se uporabljajo za naslednje namene:

—	kot pomoč za natančnejšo in bolj kvantitativno oceno posojilnih tveganj,

—	kot pomoč pri porazdelitvi dejavnosti spremljanja,

—	za opis kakovosti posojilnega portfelja na določen datum,

—	kot eden od vhodnih podatkov pri odločanju o stroških tveganja na podlagi pričakovanih izgub

Na določitev ocene posojila vplivajo naslednji dejavniki:

(i)

Kreditna sposobnost posojilojemalca: direktorat za upravljanje tveganj preveri posojilojemalce ter na podlagi notranjih metodologij in zunanjih podatkov oceni njihovo kreditno sposobnost V skladu z naprednim pristopom v okviru sporazuma Basel II je EIB razvila notranjo metodologijo za ocenjevanje bonitete, s katero določi notranje bonitetne ocene posojilojemalcev in porokov Metodologija temelji na ocenjevalnih listih, prilagojenih opredeljenim vrstam nasprotnih strank

(ii)

Korelacija neizpolnitve obveznosti: ta element kvantificira verjetnost, da bosta posojilojemalec in porok hkrati zašla v finančne težave Čim višja je korelacija med verjetnostjo neizpolnitve obveznosti posojilojemalca in poroka, tem nižja je vrednost jamstva, zato je nižja (slabša) tudi ocena posojila

(iii)

Vrednost jamstvenih instrumentov in jamstev: ta vrednost se oceni na podlagi kombinacije kreditne sposobnosti izdajatelja in vrste uporabljenega instrumenta

(iv)	Veljavna stopnja izterjave: to je znesek, za katerega se predpostavlja, da bo izterjan po neizpolnjevanju obveznosti ustrezne nasprotne stranke, izražen kot odstotek zadevne izpostavljenosti pri posojilih

(v)	Pogodbeni okvir: trden pogodbeni okvir izboljša kakovost posojila in njegovo notranjo oceno

(vi)	Trajanje posojila ali, splošneje, denarni tokovi posojila: če so vse druge spremenljivke enake, je tveganje, da bo pri servisiranju posojila prišlo do težav, tem večje, čim daljša je odplačilna doba posojila

Pričakovana izguba pri posojilu se izračuna na podlagi vseh petih zgoraj navedenih elementov Glede na izračunano raven izgube se nato posojilo razvrsti v eno od naslednjih kategorij ocen posojil:

„A“

Prvorazredna posojila, ki se delijo v tri podkategorije:

„A0“	zajema posojila državi članici EU ali posojila, za katera jamči država članica EU in ki imajo pričakovano izgubo v višini 0 % (na podlagi statusa prednostnega upnika banke in zakonske zaščite, za katera se šteje, da zagotavljata popolno izterjavo sredstev banke ob zapadlosti)

„A+“	zajema posojila, odobrena subjektom (ali za katera jamčijo subjekti), ki niso države članice EU, in za katera se ne pričakuje poslabšanje kakovosti njihovega trajanja

„A–“	zajema tiste posojilne dejavnosti, pri katerih obstaja določen dvom glede ohranitve trenutnega statusa, vendar se pričakuje, da bo vsako morebitno poslabšanje omejeno

„B“	Visokokakovostna posojila: gre za razred sredstev, ki jih banka ocenjuje kot solidna, čeprav ni izključeno, da se njihova kakovost v prihodnje ne bo rahlo poslabšala Za izražanje relativne verjetnosti, da bo do takega poslabšanja prišlo, se uporabljata podkategoriji B+ in B–

„C“	Kakovostna posojila: primer so nezavarovana posojila trdnim bankam in podjetjem s sedemletno zapadlostjo z odplačilom v enkratnem znesku ob zapadlosti posojila oziroma primerljivo amortizacijsko zapadlostjo ob izplačilu posojila

„D“	Ta bonitetni razred predstavlja mejo med posojili „sprejemljive kakovosti“ in posojili, pri katerih se pojavljajo določene težave To ločnico pri ocenah posojil natančneje določata podkategoriji D+ in D– Posojila z oceno D– zahtevajo strožji nadzor

„E“

Ta kategorija ocen posojil zajema posojila, katerih profil tveganja je slabši od običajno sprejemljivega Poleg tega vključuje tudi posojila, pri katerih je v odplačilni dobi prišlo do resnih težav in pri katerih ni mogoče izključiti, da ne bo prišlo do izgub Zato se pri teh posojilih izvaja natančen in poostren nadzor Podkategoriji E+ in E– označujeta intenzivnost tega posebnega postopka nadzora; pri posojilih z oceno E– obstaja velika verjetnost, da ne bo mogoče zagotoviti pravočasnega servisiranja in bo zato potrebna ena od oblik reprogramiranja dolga, kar lahko povzroči izgubo zaradi oslabitve

„F“

Kategorija F (za ang. „fail“) označuje posojila, ki pomenijo nesprejemljivo tveganje Oceno F lahko dobijo le nezaključeni posli, pri katerih je po podpisu prišlo do nepredvidenih, izrednih in izrazito neugodnih okoliščin Vse dejavnosti, pri katerih Sklad za spodbujanje naložb beleži izgubo glavnice, dobijo oceno F, zanje pa se oblikuje posebna rezervacija

Praviloma se posojila, ki z notranjim ocenjevanjem dobijo oceno D– ali manj, uvrstijo na „opazovalni seznam“ (ang. „watch list“). Če pa je bilo posojilo prvotno odobreno s profilom tveganja D– ali slabšim, se na opazovalni seznam uvrsti le, če pomemben kreditni dogodek povzroči nadaljnje poslabšanje njegove kreditne ocene

Razpredelnica v oddelku 3.2.3.3 prikazuje analizo kreditne kvalitete posojilnega portfelja Sklada za spodbujanje naložb na podlagi zgoraj opisanih kategorij ocen posojil

3.2.3.2. Razčlenitev izpostavljenosti kreditnemu tveganju pri dajanju posojil

Spodnja razpredelnica prikazuje največjo izpostavljenost kreditnemu tveganju (brez pričakovanih kreditnih izgub) za podpisana in izplačana posojila po vrstah posojilojemalcev ob upoštevanju jamstev, ki so jih dali poroki:

v tisoč EUR
Na dan 31.12.2018.	Posojila z jamstvom	Druge izboljšave kreditne kakovosti	Posojila brez jamstva	Skupaj	% vseh sredstev
Banke	88 263	–	856 484	944 747	61 %
Podjetja	147 551	45 820	205 198	398 569	26 %
Javne institucije	29 182	–	–	29 182	2 %
Države	–	2 647	165 846	168 493	11 %
Izplačana posojila skupaj	264 996	48 467	1 227 528	1 540 991	100 %
Podpisana, a neizplačana posojila	170 356	–	1 089 753	1 260 110

v tisoč EUR
Na dan 31.12.2017.	Posojila z jamstvom	Druge izboljšave kreditne kakovosti	Posojila brez jamstva	Skupaj	% vseh sredstev
Banke	46 860	11 651	919 216	977 727	59 %
Podjetja	145 914	59 462	285 492	490 868	29 %
Javne institucije	30 882	–	–	30 882	2 %
Države	–	3 218	164 030	167 248	10 %
Izplačana posojila skupaj	223 656	74 331	1 368 738	1 666 725	100 %
Podpisana, a neizplačana posojila	89 597	–	780 386	869 983

Direktorat za upravljanje in prestrukturiranje poslov je odgovoren za spremljanje posojilojemalcev in porokov ter za s projekti povezano finančno in pogodbeno spremljanje Tako se kreditna sposobnost posojil, posojilojemalcev in porokov Sklada za spodbujanje naložb stalno spremlja, tj vsaj enkrat letno, pogosteje pa po potrebi in v okviru kreditnih dogodkov Direktorat za upravljanje in prestrukturiranje poslov zlasti preveri, ali so izpolnjene pogodbene pravice in, v primeru poslabšanja bonitetne ocene in/ali neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti, ali so sprejeti popravni ukrepi V skladu s smernicami o kreditnih tveganjih se po potrebi izvajajo ukrepi za zmanjšanje tveganj Poleg tega je v primeru obnovitve bančnih jamstev, prejetih za posojila, zagotovljeno, da se jamstva pravočasno nadomestijo oziroma sprejmejo ustrezni ukrepi

3.2.3.3. Razčlenitev kreditne kvalitete glede na vrsto posojilojemalcev

V spodnjih razpredelnicah je prikazana analiza kreditne kakovosti posojilnega portfelja Sklada za spodbujanje naložb na dan 31. decembra 2018 in 31. decembra 2017 , opravljena z aplikacijami za bonitetno ocenjevanje posojil na podlagi izpostavljenosti podpisanih posojil (izplačanih in neizplačanih)

v tisoč EUR
na dan 31.12.2018.		Visoka kakXovost	Standardna kakovost	Najmanjše sprejemljivo tveganje	Visoko tveganje	Brez ocene	Skupaj	% vseh sredstev
na dan 31.12.2018.		A do B–	C	D+	D– ali manj	Brez ocene	Skupaj	% vseh sredstev
Posojilojemalec	Banke	232 467	238 619	349 756	698 562	–	1 519 404	54 %
	Podjetja	103 845	7 564	744	693 100	50 000	855 253	31 %
	Javne institucije	–	–	29 182	2 994	–	32 176	1 %
	Države	–	4 786	7 681	381 801	–	394 268	14 %
Skupaj		336 312	250 969	387 363	1 776 457	50 000	2 801 101	100 %

v tisoč EUR
Na dan 31.12.2017.		Visoka kakovost	Standardna kakovost	Najmanjše sprejemljivo tveganje	Visoko tveganje	Brez ocene	Skupaj	% vseh sredstev
Na dan 31.12.2017.		A do B–	C	D+	D– ali manj	Brez ocene	Skupaj	% vseh sredstev
Posojilojemalec	Banke	208 601	187 225	189 727	870 913	–	1 456 466	58 %
	Podjetja	114 769	8 018	3 288	533 382	1 428	660 885	26 %
	Javne institucije	–	–	30 882	–	–	30 882	1 %
	Države	–	–	13 861	374 614	–	388 475	15 %
Skupaj		323 370	195 243	237 758	1 778 909	1 428	2 536 708	100 %

3.2.3.4. Porazdeljenost tveganj pri posojilih in predujmih

3.2.3.4.1. Geografska razčlenitev

Na podlagi države posojilojemalca je mogoče portfelj Sklada za spodbujanje naložb razčleniti po naslednjih geografskih regijah (v tisoč EUR):

v tisoč EUR
Država posojilojemalca	31.12.2018.	31.12.2017.
Kenija	233 269	331 891
Nigerija	172 515	230 042
Tanzanija	124 718	116 093
Uganda	81 766	169 869
Burundi	77 568	74 703
Barbados	74 638	25 124
Egipt	74 431	–
Jamajka	72 165	85 728
Demokratična republika Kongo	62 708	62 439
Mauritius	55 564	26 598
Etiopija	55 215	51 719
Dominikanska republika	54 326	61 326
Mavretanija	50 727	64 007
Gana	39 246	49 895
Togo	30 634	45 574
Ruanda	28 704	38 555
Malavi	26 827	22 800
Regionalno-AKP	24 335	751
Nova Kaledonija	21 124	21 670
Angola	20 651	14 850
Zelenortski otoki	18 923	20 487
Senegal	18 330	13 881
Zambija	17 700	10 910
Francoska Polinezija	17 453	17 235
Kamerun	14 784	25 012
Mozambik	14 719	19 212
Kajmanski otoki	13 213	14 958
Niger	9 655	5 631
Bocvana	7 278	7 618
Sejšeli	4 786	5 036
Mali	4 767	5 612
Haiti	4 748	6 006
Burkina Faso	4 649	6 041
Samoa	3 986	5 100
Vanuatu	1 848	2 162
Liberija	1 153	1 553
Palau	1 107	1 384
Mikronezija	759	868
Južna Afrika	2	653
Namibija	–	1 971
Kongo	–	1 730
Tonga	–	31
Skupaj	1 540 991	1 666 725

3.2.3.4.2. Razčlenitev po industrijskih sektorjih

V spodnji razpredelnici je prikazana razčlenitev posojilnega portfelja Sklada za spodbujanje naložb po industrijskih sektorjih posojilojemalcev Posli, ki se pred izplačilom končnemu upravičencu najprej izplačajo finančnemu posredniku, so prikazani v okviru globalnih posojil

v tisoč EUR
Industrijski sektor posojilojemalca	31.12.2018.	31.12.2017.
Terciarni sektor in drugo	957 602	991 282
Razvoj in prenova mest ter mestni promet	192 400	194 101
Elektrika, premog in drugo	181 317	290 364
Osnovni material in rudarstvo	45 820	59 462
Obdelava materialov, gradbeništvo	33 144	2 194
Ceste in avtoceste	32 043	40 960
Letališča in sistemi upravljanja zračnega prometa	29 182	30 882
Telekomunikacije	26 095	20 310
Kemikalije, umetne mase in farmacevtski izdelki	20 436	–
Organizacija prehranske verige	15 386	15 586
Zbiranje odpadkov	7 564	8 018
Socialna infrastruktura, izobraževanje in zdravstvo	2	1 100
Nafta in plin	–	12 466
Skupaj	1 540 991	1 666 725

3.2.3.5. Izpostavljenost kreditnemu tveganju za vsako notranjo bonitetno oceno

Sklad za spodbujanje naložb uporablja notranjo metodologijo za ocenjevanje bonitete v skladu z notranjimi bonitetnimi ocenami, ki temeljijo na pristopu v skladu z okvirom Basel III Večini nasprotnih strank Sklada za spodbujanje naložb je bila dodeljena notranja bonitetna ocena v skladu s to metodologijo V spodnji razpredelnici je prikazana razčlenitev posojilnega portfelja Sklada za spodbujanje naložb po boljši notranji bonitetni oceni posojilojemalca ali poroka, kjer je na voljo Če notranja bonitetna ocena ni na voljo, je bila za to analizo uporabljena zunanja bonitetna ocena

V razpredelnici so prikazane podpisane (izplačane in neizplačane) ter tveganju prilagojene izpostavljenosti na podlagi notranje metodologije, ki jo Sklad za spodbujanje naložb uporablja za upravljanje limita

v tisoč EUR
2018
	12-mesečne pričakovane kreditne izgube	Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja brez poslabšane kreditne kakovosti	Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja s poslabšano kreditno kakovostjo	Kupljena ali izdana (ustvarjena) sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo	PVIPI	Skupaj
Posojila in predujmi po odplačni vrednosti
Notranja bonitetna ocena 1 – minimalno kreditno tveganje	–	90 875	–	–	–	90 875
Notranja bonitetna ocena 2 – zelo nizko kreditno tveganje	74 650	–	–	–	–	74 650
Notranja bonitetna ocena 3 – nizko kreditno tveganje	17 804	–	–	–	–	17 804
Notranja bonitetna ocena 4 – zmerno kreditno tveganje	39 295	18 783	–	–	–	58 078
Notranja bonitetna ocena 5 – finančno šibka nasprotna stranka	165 551	–	–	–	–	165 551
Notranja bonitetna ocena 6 – visoko kreditno tveganje	834 194	94 749	–	–	–	928 943
Notranja bonitetna ocena 7 – zelo visoko kreditno tveganje	75 057	134 701	–	–	1 806	211 564
Notranja bonitetna ocena 8 – neplačilo nasprotne stranke	–	–	185 273	3 588	–	188 861
Popravek vrednosti za izgubo	–22 023	–27 342	– 143 092	–1 794	–1 084	– 195 335
Knjigovodska vrednost	1 184 528	311 766	42 181	1 794	722	1 540 991
Prevzete obveznosti iz kreditov
Notranja bonitetna ocena 1 – minimalno kreditno tveganje	–	–	–	–	–	–
Notranja bonitetna ocena 2 – zelo nizko kreditno tveganje	102 092	–	–	–	–	102 092
Notranja bonitetna ocena 3 – nizko kreditno tveganje	12 000	–	–	–	–	12 000
Notranja bonitetna ocena 4 – zmerno kreditno tveganje	12 463	–	–	–	–	12 463
Notranja bonitetna ocena 5 – finančno šibka nasprotna stranka	230 455	–	–	–	–	230 455
Notranja bonitetna ocena 6 – visoko kreditno tveganje	567 573	22 467	–	–	–	590 040
Notranja bonitetna ocena 7 – zelo visoko kreditno tveganje	100 055	96 074	–	–	–	196 129
Notranja bonitetna ocena 8 – neplačilo nasprotne stranke	–	–	16 932	–	–	16 932
Brez notranje bonitetne ocene (*3)	123 821	–	–	–	–	123 821
Popravek vrednosti za izgubo	–7 225	–16 597	–	–	–	–23 822
Knjigovodska vrednost	1 141 234	101 944	16 932	–	–	1 260 110

Sklad za spodbujanje naložb stalno spremlja dogodke, ki vplivajo na njegove posojilojemalce in poroke, zlasti banke Sklad zlasti v primeru poslabšanja bonitetne ocene za vsak primer posebej oceni svoje pogodbene pravice in si prizadeva za blažilne ukrepe Prav tako pozorno spremlja obnovitve bančnih jamstev, prejetih za posojila, da zagotovi, da se jamstva pravočasno nadomestijo oziroma da se sprejmejo ustrezni ukrepi

3.2.3.6. Zaostanki pri odplačevanju posojil in oslabitve

Zneski zaostankov se ugotavljajo, spremljajo in sporočajo v skladu s postopki, ki so opredeljeni v „Smernicah in postopkih za nadzor financ“, ki veljajo za banke Ti postopki so v skladu z dobrimi bančnimi praksami in so prilagojeni za vsa posojila, ki jih upravlja EIB

Postopek spremljanja je strukturiran tako, da zagotavlja, da (i) se morebitni zaostanki čim hitreje odkrijejo in sporočijo pristojnim službam; (ii) se kritični primeri nemudoma prenesejo na pravo operativno raven in raven odločanja; (iii) je poskrbljeno za redno poročanje vodstvu EIB in državam članicam o splošnem stanju zaostalih plačil in o ukrepih za izterjavo, ki so že bili ali še bodo sprejeti

Zaostanke pri odplačevanju posojil in oslabitve lahko razčlenimo na naslednji način:

v tisoč EUR
	Posojila in predujmi 31. 12. 2018		Posojila in terjatve 31. 12. 2017
Knjigovodska vrednost		1 540 991	1 666 725
Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja s poslabšano kreditno kakovostjo
Bruto znesek		188 861	136 827
Oslabitev – popravek vrednosti za izgubo		– 144 886	– 106 203
Knjigovodska vrednost pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja s poslabšano kreditno kakovostjo		43 975	30 624
Zapadle postavke brez poslabšane kreditne kakovosti
Zapadle postavke zajemajo
posojila in terjatve, zapadle 0–30 dni		804	1 227
posojila in terjatve, zapadle 30–60 dni		–	77
posojila in terjatve, zapadle 60–90 dni		–	31
posojila in terjatve, zapadle 90–180 dni		–	18
posojila in terjatve, zapadle več kot 180 dni		1	1
Knjigovodska vrednost zapadlih postavk brez poslabšane kreditne kakovosti		805	1 354
Knjigovodska vrednost postavk, ki niso niti zapadle niti nimajo poslabšane kreditne kakovosti		1 496 211	1 634 747
Knjigovodska vrednost posojil in predujmov skupaj		1 540 991	1 666 725

3.2.3.7. Nova pogajanja o posojilih in njihovo restrukturiranje

Sklad za spodbujanje naložb šteje posojila za restrukturirana, če se v odziv na negativne spremembe finančnega položaja posojilojemalca Sklad na novo pogaja o prvotnih pogojih pogodbenih ureditev s tem posojilojemalcem, kar neposredno vpliva na prihodnje denarne tokove finančnega instrumenta, zaradi česar ima lahko Sklad izgubo Vendar je finančni učinek dejavnosti restrukturiranja na splošno omejen na izgube zaradi oslabitve, če do teh pride, saj Sklad navadno uveljavlja finančno nevtralnost, ki se odraža v na novo izpogajanih pogojih oblikovanja cen za restrukturirane posle

Pri običajnem poslovanju bi se bonitetna ocena zadevnih posojil poslabšala in posojilo bi bilo pred začetkom novih pogajanj uvrščeno na opazovalni seznam Po koncu novih pogajanj bo Sklad za spodbujanje naložb ta posojila še naprej pozorno spremljal Če se z na novo izpogajanimi plačilnimi pogoji ne bo povrnila prvotna knjigovodska vrednost sredstva, se bo sredstvo štelo za oslabljeno Posledične izgube zaradi oslabitve se bodo izračunale na podlagi napovedanih denarnih tokov, diskontiranih po prvotni efektivni obrestni meri Potreba po oslabitvi vseh posojil, katerih bonitetna ocena se poslabša na E–, se redno ocenjuje; vsa posojila z bonitetno oceno F je treba oslabiti Ko se bonitetna ocena posameznega posojila dovolj izboljša, se posojilo izbriše z opazovalnega seznama v skladu s postopki Sklada

Ukrepi in prakse restrukturiranja, ki jih je med obdobjem poročanja izvedla skupina banke za restrukturiranje, vključujejo podaljšanje roka zapadlosti, odlog odplačevanja samo glavnice, odlog odplačevanja glavnice in obresti ter kapitalizacijo zapadle glavnice/obresti Takšni ukrepi restrukturiranja ne privedejo do odprave pripoznanja osnovne operacije, razen če se učinek pogodbenih sprememb na neto sedanjo vrednost posojila na datum prestrukturiranja šteje za znatnega Če ima tako novo pripoznano finančno sredstvo poslabšano kreditno kakovost, ustreza opredelitvi kupljenega ali izdanega (ustvarjenega) sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo

Izpostavljenosti zaradi sprememb pogodbenih pogojev, ki pa ne vplivajo na prihodnje denarne tokove, kot so dodatna jamstva ali druga zavarovanja ali odpoved pogodbenim pravicam v okviru posojilnih klavzul, se ne štejejo za restrukturirane in zato ti dogodki ne štejejo za zadostne, da bi sami po sebi kazali na oslabitev

Posli, za katere se izvedejo ukrepi restrukturiranja, so kot taki prikazani v spodnji razpredelnici:

v tisoč EUR
	31.12.2018.	31.12.2017.
Število poslov, za katere se izvedejo prakse restrukturiranja	33	27
Knjigovodske vrednosti	280 720	136 973
od tega oslabljene	9 506	112 423
Pripoznane oslabitve	86 334	107 256
Prihodek od obresti v zvezi z restrukturiranimi posli	13 465	8 418
Odpisane izpostavljenosti (po prenehanju/prodaji posla)	–	9 395

v tisoč EUR
Ukrepi restrukturiranja
	31.12.2017.	Podaljšanja rokov zapadlosti	Odlog odplačevanja samo glavnice	Odlog odplačevanja glavnice in obresti	Drugo	Pogodbeni rok zapadlosti v plačilo in prenehanje (29)	31.12.2018.
Banke	30 347	–	290	5 654	765	–9 464	27 592
Podjetja	106 626	3 463	–	15 271	143 261	–15 493	253 128
Skupaj	136 973	3 463	290	20 925	144 026	–24 957	280 720

3.2.4. Kreditno tveganje iz naslova denarnih sredstev in njihovih ustreznikov

Razpoložljiva sredstva se vlagajo v skladu s časovnim načrtom izplačil po pogodbenih obveznostih Sklada za spodbujanje naložb Na dan 31. decembra 2018 in 31. decembra 2017 so bile naložbe v obliki bančnih vlog, potrdil o vlogah in komercialnih zapisov

Pooblaščeni subjekti imajo bonitetno oceno, ki je podobna kratkoročnim in dolgoročnim bonitetnim ocenam, ki se zahtevajo za lastne zakladniške naložbe EIB Če je ocena več kot ene bonitetne agencije različna, se upošteva najslabša ocena Najvišji dovoljeni znesek za posamezno pooblaščeno banko je trenutno 50 000 000 EUR (petdeset milijonov EUR) Izjema od tega pravila je bila odobrena banki Societe Generale, pri kateri ima Sklad za spodbujanje naložb svoje operativne gotovinske račune Kratkoročna kreditna linija za Societe Generale na dan 31. decembra 2018 in 31. decembra 2017 znaša 110 000 000 EUR (sto deset milijonov EUR) Povečanje linije se nanaša na znesek denarja na operativnih gotovinskih računih ter na instrumente, ki jih je izdala ta nasprotna stranka in so v zakladniškem portfelju

Vse naložbe so bile izvršene s pooblaščenimi subjekti, in sicer z zapadlostjo največ tri mesece od datuma valute posla Vse kršitve omejitve kreditne izpostavljenosti so bile sporočene pooblastiteljem Na dan 31. decembra 2018 so imele vse vezane vloge, komercialni zapisi in gotovina v blagajni, ki so bili v zakladniškem portfelju Sklada za spodbujanje naložb, na dan poravnave v skladu z lestvico bonitetne agencije Moody’s najnižjo oceno vsaj P-2 Na dan 31. decembra 2017 so imele vse vezane vloge, komercialni zapisi in gotovina v blagajni, ki so bili v zakladniškem portfelju Sklada za spodbujanje naložb, na dan poravnave v skladu z lestvico bonitetne agencije Moody’s najmanj oceno P-1

Spodnja razpredelnica prikazuje stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov, vključno z natečenimi obrestmi:

v tisoč EUR
Najnižja kratkoročna bonitetna ocena (v skladu z lestvico agencije Moody's)	Najnižja dolgoročna bonitetna ocena (v skladu z lestvico agencije Moody's)	31.12.2018.		31.12.2017.
P-1	Aaa	71 914	13 %	49 616	9 %
P-1	Aa3	49 972	9 %	89 971	16 %
P-1	A1	199 938	34 %	143 080	26 %
P-1	A2	201 899	35 %	266 434	49 %
P-2	A3	49 985	9 %	–	0 %
Skupaj		573 708	100 %	549 101	100 %

3.2.5. Kreditno tveganje pri izvedenih finančnih instrumentih

3.2.5.1. Strategija upravljanja kreditnega tveganja pri izvedenih finančnih instrumentih

Kreditno tveganje, povezano z izvedenimi finančnimi instrumenti, pomeni izgubo, ki bi jo utrpela stranka, če nasprotna stranka v poslu ne bi mogla izpolniti svojih pogodbenih obveznosti Obseg kreditnega tveganja iz naslova izvedenih finančnih instrumentov je odvisen od več dejavnikov (npr obresti in deviznih tečajev), običajno pa predstavlja le manjši del njihove nominalne vrednosti

V okviru običajnega izvajanja dejavnosti lahko Sklad za spodbujanje naložb sklene pogodbe o zamenjavi za zavarovanje posameznih poslov dajanja posojil ali valutne terminske pogodbe za zavarovanje valutnih pozicij v drugih valutah aktivnega trgovanja, ne v eurih Vse posle zamenjave izvrši EIB z zunanjo nasprotno stranko Pogoji zamenjav so urejeni v istih krovnih pogodbah o zamenjavi („master swap agreements“) in sporazumih o zavarovanju tveganj („credit support annexes“), podpisanih med EIB in njenimi zunanjimi nasprotnimi strankami

3.2.5.2. Merjenje kreditnega tveganja pri izvedenih finančnih instrumentih

Vsi posli zamenjave, ki jih izvrši EIB in so povezani s Skladom za spodbujanje naložb, se obravnavajo v skladu z istim pogodbenim okvirom in z uporabo istih metodologij, kot se uporabljajo za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki jih EIB izvrši za lastne namene O upravičenosti nasprotnih strank v poslih zamenjave odloča EIB na podlagi enakih pogojev za upravičenost, kot se uporabljajo za njene splošne namene v zvezi s posli zamenjave

EIB meri izpostavljenost kreditnemu tveganju, povezanemu s posli zamenjave in posli z izvedenimi finančnimi instrumenti, s pristopoma neto tržne izpostavljenosti (NME) in potencialne prihodnje izpostavljenosti (PFE) za poročanje in nadzor omejitev Pristopa neto tržne izpostavljenosti in potencialne prihodnje izpostavljenosti v celoti vključujeta izvedene finančne instrumente, povezane s Skladom za spodbujanje naložb

—	Spodnja razpredelnica prikazuje zapadlosti medvalutnih obrestnih zamenjav, ki so razčlenjene glede na njihovo nominalno in pošteno vrednost:

v tisoč EUR
Pogodbe o zamenjavi na dan 31.12.2018.	Manj kot	1 leto	5 let	Več kot	2018 skupaj
Pogodbe o zamenjavi na dan 31.12.2018.	1 leto	do 5 let	do 10 let	do 10 let	2018 skupaj
Nominalna vrednost	–	5 245	–	–	5 245
Poštena vrednost (tj neto diskontirana vrednost)	–	–325	–	–	–325

					v tisoč EUR
Pogodbe o zamenjavi na dan 31. 12. 2017	Manj kot	1 leto	5 let	Več kot	2017 skupaj
Pogodbe o zamenjavi na dan 31. 12. 2017	1 leto	do 5 let	do 10 let	do 10 let	2017 skupaj
Nominalna vrednost	–	8 098	–	–	8 098
Poštena vrednost (tj neto diskontirana vrednost)	–	–955	–	–	–955

—

Sklad za spodbujanje naložb sklepa pogodbe o kratkoročni valutni zamenjavi zaradi zavarovanja valutnega tveganja pri izplačilu posojil v drugih valutah kot v eurih Kratkoročne valutne zamenjave imajo zapadlost največ tri mesece in se redno obnavljajo Nominalna vrednost kratkoročnih valutnih zamenjav je 31. decembra 2018 znašala 1 460 ,6 milijona EUR, 31. decembra 2017 pa 1 500 ,0 milijona EUR Poštena vrednost kratkoročnih valutnih zamenjav je 31. decembra 2018 znašala 1,1 milijona EUR, 31. decembra 2017 pa 12,0 milijona EUR

—

Sklad za spodbujanje naložb sklepa pogodbe o obrestni zamenjavi zaradi zavarovanja obrestnega tveganja pri izplačanih posojilih Na dan 31. decembra 2018 sta bili neporavnani dve obrestni zamenjavi nominalne vrednosti 28,5 milijona EUR (leta 2017: 31,7 milijona EUR) in poštene vrednosti 0,7 milijona EUR (leta 2017: 0,3 milijona EUR)

3.2.6. Kreditno tveganje pri finančnih sredstvih zakladnice

V spodnji razpredelnici je prikazano stanje zakladniškega portfelja, ki je v celoti sestavljen iz komercialnih zapisov, ki jih izdajo poddržavni subjekti, banke in nebančni subjekti, s preostalo zapadlostjo do treh mesecev Države članice EU, njihove agencije, banke in nebančni subjekti so upravičeni izdajatelji Najvišji dovoljeni znesek za posameznega pooblaščenega izdajatelja je 50 000 000 EUR (petdeset milijonov EUR) V skladu z naložbenimi smernicami in glede na likvidnostne potrebe bi bile lahko upravičene tudi naložbe v srednje- in dolgoročne obveznice

Najnižja kratkoročna bonitetna ocena (v skladu z lestvico agencije Moody's)	Najnižja dolgoročna bonitetna ocena (v skladu z lestvico agencije Moody's)	31.12.2018.		31.12.2017.
P-1	Aa2	80 041	24 %	–	0 %
P-1	Aa3	95 055	29 %	–	0 %
P-1	A1	15 005	4 %	–	0 %
P-1	A2	45 008	13 %	–	0 %
P-2	A2	50 015	15 %	–	0 %
P-2	A3	50 016	15 %	–	0 %
P-2	Baa2	–	0 %	94 353	65 %
NP	Ba1	–	0 %	50 029	35 %
Skupaj		335 140	100 %	144 382	100 %

3.3. Likvidnostno tveganje

Likvidnostno tveganje je povezano s sposobnostjo subjekta, da financira povečanja sredstev in izpolnjuje obveznosti, ko te zapadejo, ne da bi pri tem utrpel nesprejemljive izgube Lahko se razdeli na likvidnostno tveganje pri financiranju in likvidnostno tveganje trga Likvidnostno tveganje pri financiranju je tveganje, da subjekt ne bo sposoben učinkovito izpolnjevati tako pričakovanih kot nepričakovanih potreb tekočih in prihodnjih denarnih tokov, ne da bi to vplivalo na njegovo dnevno poslovanje ali finančno stanje Likvidnostno tveganje trga je tveganje, da subjekt ne bo mogel brez težav izravnati oziroma odpraviti pozicije po tržni ceni zaradi neustrezne globine trga ali motenj na trgu

3.3.1. Upravljanje likvidnostnega tveganja

Sklad se financira predvsem z letnimi prispevki držav članic ter vrnjenimi sredstvi, ki izhajajo iz poslov Sklada Sklad upravlja svoja likvidnostna tveganja predvsem z načrtovanjem svojih neto likvidnostnih potreb in zahtevanih letnih prispevkov držav članic

Za izračun letnih prispevkov držav članic se analizirajo gibanja izplačil v okviru tekočega in načrtovanega portfelja, ki se spremljajo skozi vse leto Pri prilagoditvi letnih likvidnostnih potreb se upoštevajo nepredvideni dogodki, kot so predčasna izplačila, prodaja delnic ali neizpolnitev obveznosti

Sklad za spodbujanje naložb za dodatno zmanjšanje likvidnostnega tveganja ohranja zadostno likvidnostno rezervo, da lahko kadar koli pokrije predvidena gotovinska izplačila, ki jih redno sporoča posojilni oddelek EIB Sredstva se vlagajo na denarnem trgu in obvezniških trgih v obliki medbančnih vlog in drugih kratkoročnih finančnih instrumentov ob upoštevanju obveznosti Sklada za gotovinska izplačila Likvidnostna sredstva Sklada upravlja zakladniški oddelek Banke, da se ohrani ustrezna likvidnost, s katero se Skladu omogoči izpolnjevanje njegovih obveznosti

V skladu z načelom ločevanja nalog med enoto za trgovanje in zaledno službo je za posle poravnave v zvezi z vlaganjem teh sredstev pristojen oddelek EIB za načrtovanje in poravnavo Poleg tega so odobritev nasprotnih strank ter določanje omejitev za zakladniške naložbe in njihovo spremljanje v pristojnosti direktorata EIB za upravljanje tveganj

3.3.2. Merjenje likvidnostnega tveganja

V tem oddelku so v razpredelnicah razčlenjene finančne obveznosti Sklada za spodbujanje naložb po zapadlosti na podlagi preostalega obdobja od datuma bilance stanja do pogodbenega datuma zapadlosti (na podlagi nediskontiranih denarnih tokov)

V smislu neizvedenih finančnih obveznosti ima Sklad za spodbujanje naložb obveznosti v obliki neizplačanih delov kredita v okviru podpisanih posojilnih pogodb, neizplačanih delov podpisanih pogodb o vpisu kapitala/naložbah, izdanih jamstev za posojila ali prevzetih obveznosti za subvencionirane obrestne mere in tehnično pomoč

Posojila iz Sklada za spodbujanje naložb imajo rok za izplačilo Vendar so izplačila izvedena v času in v zneskih, ki odražajo napredek pri zadevnih naložbenih projektih Poleg tega so posojila Sklada za spodbujanje naložb posli, ki se izvajajo v razmeroma nestanovitnem poslovnem okolju, zato je razpored izplačil precej negotov

Kapitalske naložbe zapadejo v plačilo takoj, ko upravljavci kapitalskega sklada izdajo veljaven poziv za vplačilo kapitala, ki odraža napredek pri njihovih naložbenih dejavnostih Obdobje črpanja posojila je običajno 3 leta, pogosto pa se podaljša še za eno ali dve leti Na koncu obdobja črpanja posojila običajno ostane nekoriščenih nekaj obveznosti za izplačila, dokler niso v celoti prodane osnovne naložbe sklada, saj je likvidnost sklada občasno lahko nezadostna za kritje plačilnih obveznosti, ki izhajajo iz provizij in drugih odhodkov

Pri jamstvih običajno ni posebnih obveznosti glede izplačila, razen če se jamstvo unovči Znesek neunovčenih jamstev se zmanjšuje skladno s časovnim načrtom odplačevanja posojil, zavarovanih z jamstvom

Gotovinski odlivi za subvencionirane obrestne mere, za katere so bile prevzete obveznosti, se pojavijo v primeru subvencioniranih posojil, ki jih Banka financira iz lastnih sredstev Zato odlivi, o katerih se poroča, predstavljajo le obveznosti, povezane s temi posojili, in ne skupnega zneska za subvencionirane obrestne mere, za katere so bile prevzete obveznosti, vendar niso bile izplačane Tako kot v primeru posojil je njihov urnik izplačil negotov

„Bruto nominalni odliv“ za pogodbe o tehnični pomoči, za katere so bile prevzete obveznosti, se v razpredelnici „profil zapadlosti neizvedenih finančnih obveznosti“ nanaša na skupni neizplačani del podpisanih pogodb o tehnični pomoči Časovni okvir izplačil je podvržen precejšnji negotovosti Gotovinski odlivi, razvrščeni v razredu zapadlosti „3 mesece ali manj“, predstavljajo znesek neporavnanih računov, prejetih do datuma poročanja

Prevzete obveznosti za neizvedene finančne obveznosti, za katere ni določen noben pogodbeni datum zapadlosti, so razvrščene pod „Neopredeljena zapadlost“ Prevzete obveznosti, za katere obstaja zabeležen zahtevek za gotovinska izplačila na datum poročanja, so razvrščene v ustrezni razred zapadlosti

V smislu izvedenih finančnih obveznosti profil zapadlosti predstavlja pogodbene nediskontirane bruto denarne tokove pogodb o zamenjavi, vključno z medvalutnimi zamenjavami (CCS), medvalutnimi obrestnimi zamenjavami (CCIRS), kratkoročnimi valutnimi zamenjavami in obrestnimi zamenjavami

Profil zapadlosti neizvedenih finančnih obveznosti V tisoč EUR na dan 31.12.2018.	3 mesece ali manj	Več kot 3 mesece do 1 leto	Več kot 1 leto do 5 letx	Več kot 1 leto do 5 let	Neopredeljena zapadlost	Bruto nominalni odliv
Odlivi za posojila, za katera so bile prevzete obveznosti, a niso bila izplačana	7 854	–	–	–	1 276 077	1 283 931
Odlivi za investicijska sredstva in vpis delnic, za katere so bile prevzete obveznosti	2 023	–	–	–	345 144	347 167
Drugo (podpisana neizdana jamstva, izdana jamstva)	–	–	–	–	1 556 468	1 556 468
Odlivi za subvencionirane obrestne mere, za katere so bile prevzete obveznosti	–	–	–	–	360 655	360 655
Odlivi za pogodbe o tehnični pomoči, za katere so bile prevzete obveznosti	2 373	–	–	–	24 082	26 455
Skupaj	12 250	–	–	–	3 562 426	3 574 676

Profil zapadlosti neizvedenih finančnih obveznosti V tisoč EUR na dan 31.12.2017.	3 mesece ali manj	Več kot 3 mesece do 1 leto	Več kot 1 leto do 5 let	Več kot 5 let	Neopredeljena zapadlost	Bruto nominalni odliv
Odlivi za posojila, za katera so bile prevzete obveznosti, a niso bila izplačana	5 543	–	–	–	864 440	869 983
Odlivi za investicijska sredstva in vpis delnic, za katere so bile prevzete obveznosti	5 039	–	–	–	316 656	321 695
Drugo (podpisana neizdana jamstva, izdana jamstva)	–	–	–	–	82 251	82 251
Odlivi za subvencionirane obrestne mere, za katere so bile prevzete obveznosti	1 245	–	–	–	286 066	287 311
Odlivi za pogodbe o tehnični pomoči, za katere so bile prevzete obveznosti	1 931	–	–	–	24 720	26 651
Skupaj	13 758	–	–	–	1 574 133	1 587 891

Profil zapadlosti izvedenih finančnih obveznosti V tisoč EUR na dan 31. 12. 2018	3 mesece ali manj	Več kot 3 mesece do 1 leto	Več kot 1 leto do 5 let	Več kot 5 let	Bruto nominalni priliv/odliv
CCS in CCIRS – Prilivi	5	3 281	1 816	–	5 102
CCS in CCIRS – Odlivi	–	–4 081	–1 770	–	–5 851
Kratkoročne valutne zamenjave – Prilivi	1 460 608	–	–	–	1 460 608
Kratkoročne valutne zamenjave – Odlivi	–1 465 498	–	–	–	–1 465 498
Obrestne zamenjave – Prilivi	397	1 171	3 473	204	5 245
Obrestne zamenjave – Odlivi	–	–1 340	–3 030	–175	–4 545
Skupaj	–4 488	–969	489	29	–4 939

Profil zapadlosti izvedenih finančnih obveznosti V tisoč EUR na dan 31. 12. 2017	3 mesece ali manj	Več kot 3 mesece do 1 leto	Več kot 1 leto do 5 let	Več kot 5 let	Bruto nominalni priliv/odliv
CCS in CCIRS – Prilivi	7	3 144	5 122	–	8 273
CCS in CCIRS – Odlivi	–	–4 051	–5 959	–	–10 010
Kratkoročne valutne zamenjave – Prilivi	1 500 000	–	–	–	1 500 000
Kratkoročne valutne zamenjave – Odlivi	–1 493 987	–	–	–	–1 493 987
Obrestne zamenjave – Prilivi	355	1 102	4 138	625	6 219
Obrestne zamenjave – Odlivi	–	–1 502	–3 782	–556	–5 840
Skupaj	6 375	–1 307	–482	69	4 655

3.3.3. Dolgoročna finančna sredstva in obveznosti

Spodnja razpredelnica prikazuje knjigovodske vrednosti neizvedenih finančnih sredstev in finančnih obveznosti, za katere se pričakuje, da bodo izterjani ali poravnani več kot 12 mesecev po datumu poročanja

v tisoč EUR
	31.12.2018.	31.12.2017.
Finančna sredstva:
Posojila in predujmi	1 666 232	1 608 488
Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom	567 292	497 539
Druga sredstva	171	318
Skupaj	2 233 695	2 106 345
Finančne obveznosti:
Rezervacije za izdana jamstva	793	549
Obveznosti do tretjih oseb	93 641	109 004
Rezervacije za obveznosti iz kreditov	23 822	–
Skupaj	118 256	109 553

3.4. Tržno tveganje

Tržno tveganje pomeni tveganje, da bodo spremembe tržnih cen in stopenj, kot so obrestne mere, cene lastniških vrednostnih papirjev in devizni tečaji, vplivale na dohodek subjekta ali vrednost njegove udeležbe v finančnih instrumentih

3.4.1. Obrestno tveganje

Obrestno tveganje izhaja iz volatilnosti ekonomske vrednosti pozicij, ki prinašajo obresti, ali dohodka, ki izvira iz njih, zaradi neugodnih gibanj obrestnih mer

Na Sklad za spodbujanje naložb nihanja njegove ekonomske vrednosti ali cenovna neskladja med različnimi sredstvi, obveznostmi in instrumenti za varovanje pred tveganjem ne vplivajo, ker (i) nima neposrednih stroškov izposojanja ali obveznosti, ki prinašajo obresti, in (ii) sprejema učinek nihanj obrestnih mer na prihodke iz svojih naložb

Sklad za spodbujanje naložb meri obrestno občutljivost svojega posojilnega portfelja in zamenjav, sklenjenih v okviru mikrozavarovanja, z izračunom po metodi vrednosti bazične točke

S to metodo se meri povečanje ali zmanjšanje neto sedanje vrednosti zadevnega portfelja na podlagi povečanja obrestnih mer za 1 bazično točko (0,01 %) pri določenih razredih ročnosti: „denarni trg – do eno leto“, „zelo kratko – 2 do 3 leta“, „kratko – 4 do 6 let“, „srednje – 7 do 11 let “, „dolgo – 12 do 20 let“ ali „zelo dolgo – več kot 21 let“

Za določitev neto sedanje vrednosti denarnega toka posojil v eurih Sklad uporablja krivuljo donosnosti za EIB v eurih (krivulja obrestne zamenjave v eurih, prilagojena celotnemu pribitku, ki ga pri izposojanju plačuje EIB) Krivulja donosnosti za EIB v ameriških dolarjih se uporablja za izračun neto sedanje vrednosti denarnih tokov posojil v ameriških dolarjih Neto sedanja vrednost denarnih tokov posojil v valutah, za katere ni na voljo zanesljiva in dovolj popolna diskontna krivulja, se določi z uporabo krivulje donosnosti za EIB v eurih kot približka

Za izračun neto sedanje vrednosti zamenjav, sklenjenih v okviru mikrozavarovanja, Sklad za spodbujanje naložb uporablja krivuljo obrestne zamenjave v eurih za denarne tokove v eurih in krivuljo obrestne zamenjave v ameriških dolarjih za denarne tokove v ameriških dolarjih

Kot je prikazano v spodnji razpredelnici, bi se neto sedanja vrednost posojilnega portfelja, vključno s povezanimi zamenjavami, sklenjenimi v okviru mikrozavarovanja, na dan 31. decembra 2018 zmanjšala za 483 000 EUR (na dan 31. decembra 2017 za 488 000 EUR), če bi se zadevne krivulje obrestne mere hkrati obrnile navzgor za 1 bazično točko

v tisoč EUR

Vrednost bazične točke

Na dan 31.12.2018.

Denarni

trg

1 leto

Zelo kratko

Od 2 do 3 leta

Kratko

Od 4 do 6 let

Srednje

Od 7 do 11 let

Dolgo

Od 12 do 20 let

Zelo dolgo

21 let

Skupaj

Skupna občutljivost posojil in zamenjav, sklenjenih v okviru mikrozavarovanja

–38

–94

–168

–154

–29

–

–483

v tisoč EUR
Vrednost bazične točke	Denarni	Zelo kratko	Kratko	Srednje	Dolgo	Zelo dolgo	Skupaj
	trg
Na dan 31.12.2017.	1 leto	Od 2 do 3 leta	Od 4 do 6 let	Od 7 do 11 let	Od 12 do 20 let	21 let
Skupna občutljivost posojil in zamenjav, sklenjenih v okviru mikrozavarovanja	–49	–96	–159	–168	–16	–	–488

3.4.2. Valutno tveganje

Valutno tveganje, s katerim se sooča Sklad za spodbujanje naložb, je tveganje izgube dohodka ali ekonomske vrednosti zaradi neugodnih gibanj deviznih tečajev

V primeru referenčne obračunske valute (v primeru Sklada za spodbujanje naložb so to euri) je Sklad izpostavljen valutnemu tveganju, kadar obstaja neusklajenost med sredstvi in obveznostmi v nereferenčni obračunski valuti Valutno tveganje vključuje tudi učinek sprememb vrednosti prihodnjih denarnih tokov v nereferenčni obračunski valuti, npr plačil obresti in dividend, ki so posledica nihanja deviznih tečajev

3.4.2.1. Valutno tveganje in zakladniška sredstva

Zakladniška sredstva Sklada za spodbujanje naložb so izražena v eurih ali ameriških dolarjih

Pred valutnim tveganjem se je mogoče zavarovati z medvalutnimi promptnimi ali terminskimi posli, kratkoročnimi valutnimi zamenjavami ali medvalutnimi zamenjavami Zakladniški oddelek EIB lahko, če oceni, da je to potrebno in primerno, v skladu s politiko Banke uporabi kateri koli drug instrument, ki zagotavlja zavarovanje pred tržnimi tveganji, povezanimi s finančnimi dejavnostmi Sklada za spodbujanje naložb

3.4.2.2. Valutno tveganje in posli, ki jih financira ali zanje jamči Sklad za spodbujanje naložb

Sklad za spodbujanje naložb prejme prispevke držav članic v eurih Posli, ki jih financira ali zanje jamči Sklad, kot tudi subvencionirane obrestne mere so lahko izraženi v eurih, ameriških dolarjih ali kateri koli drugi dovoljeni valuti

Izpostavljenost valutnemu tveganju (glede na referenčno valuto – euro) nastane, če transakcije v drugih valutah kot v eurih niso zavarovane V nadaljevanju so predstavljene smernice Sklada za spodbujanje naložb za zavarovanje pred valutnim tveganjem

3.4.2.2.1. Zavarovanje poslov v ameriških dolarjih pred tveganjem

Valutno tveganje, ki nastane pri poslih Sklada za spodbujanje naložb v ameriških dolarjih, se zavaruje agregatno s posli kratkoročne valutne zamenjave USD/EUR, ki se obnavljajo in pri katerih se znesek prilagaja v rednih obdobjih Uporaba kratkoročne valutne zamenjave ima dvojni namen Po eni strani se ustvarja potrebna likvidnost za nova izplačila (posojila in kapital), po drugi strani pa se ohranja zavarovanje pred valutnim tveganjem na makroravni

Na začetku vsakega obdobja se na podlagi načrtovanih oziroma pričakovanih vrnjenih sredstev/izplačil ocenijo denarni tokovi, ki naj bi bili v naslednjem obdobju prejeti ali plačani v ameriških dolarjih Nato se zapadli posli kratkoročne valutne zamenjave obnovijo, pri čemer se njihov znesek prilagodi, tako da pokrije vsaj predvidene likvidnostne potrebe v ameriških dolarjih v naslednjem obdobju

—	Če pozicija v ameriških dolarjih presega zadevne omejitve, se mesečno zavaruje s promptnimi ali terminskimi posli

—	V obdobju obnovitve poslov se nepričakovani likvidnostni primanjkljaji v ameriških dolarjih pokrijejo z ad hoc posli kratkoročnih valutnih zamenjav, likvidnostni presežki pa se vložijo v zakladniška sredstva ali zamenjajo v eure, če so posledica povečanja pozicije v tujih valutah

3.4.2.2.2. Zavarovanje poslov v drugih valutah kot v eurih in ameriških dolarjih pred tveganjem

—	Posli Sklada za spodbujanje naložb v drugih valutah kot v eurih in ameriških dolarjih se zavarujejo s pogodbami o medvalutni zamenjavi z enakim finančnim profilom, kot ga ima posojilo, ki se zavaruje, če obstaja delujoč trg valutnih zamenjav

—

Sklad za spodbujanje naložb izvaja posle v valutah, za katere niso na voljo učinkovite možnosti zavarovanja pred tveganjem ali pa so te zelo drage Ti posli so v domačih valutah, vendar se poravnajo v eurih ali ameriških dolarjih Okvir Sklada za spodbujanje naložb za finančno tveganje, ki ga je odbor Sklada potrdil 22. januarja 2015 , nudi možnost zavarovanja izpostavljenosti valutnemu tveganju v domačih valutah, ki kažejo znatno pozitivno korelacijo z ameriškim dolarjem, po sintetični metodi prek izvedenih finančnih instrumentov v ameriških dolarjih O domačih valutah, ki so zavarovane po sintetični metodi z izvedenimi finančnimi instrumenti v ameriških dolarjih, se poroča v razpredelnici v oddelku 3.4.2.2.3 spodaj pod postavko „Domače valute (sintetično zavarovane)“, o domačih valutah brez sintetičnega zavarovanja z ameriškimi dolarji pa v isti razpredelnici pod postavko „Domače valute (brez sintetičnega zavarovanja)“

3.4.2.2.3. Pozicija v tujih valutah v tisoč EUR

V razpredelnicah v tem pojasnilu je prikazana pozicija Sklada za spodbujanje naložb v tujih valutah

Pozicija v tujih valutah je v spodnjih razpredelnicah prikazana v skladu s strategijami Sklada za obvladovanje tveganj (kot so opisane v okviru Sklada za finančno tveganje) V skladu s strategijami za obvladovanje tveganj pozicija v tujih valutah temelji na računovodskih podatkih ter je opredeljena kot razmerje med izbranimi sredstvi in obveznostmi Sredstva in obveznosti v poziciji v tuji valuti, opredeljena v skladu s strategijami za obvladovanje tveganj, se izberejo tako, da se zagotovi, da bodo prihodki pretvorjeni v valuto poročanja (euro) šele ob prejemu

Usmeritev, veljavna pred 1. januarjem 2018

Nerealizirani dobički/izgube in oslabitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev (MRS 39) so vključeni v pozicijo v tujih valutah, kot je opredeljena v strategijah za obvladovanje tveganj, enako pa velja tudi za oslabitve posojil in terjatev Izvedeni finančni instrumenti, vključeni v pozicijo v tujih valutah, kot je opredeljena v strategijah za obvladovanje tveganj, se namesto po pošteni vrednosti obravnavajo po svoji nominalni vrednosti, da se uskladijo z neto vrednostjo sredstev, ki se prav tako obravnavajo po svoji nominalni vrednosti, prilagojeni za oslabitve posojil

Usmeritev, veljavna po 1. januarju 2018

Spremembe poštene vrednosti delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivim donosom so vključene v pozicijo v tujih valutah, kot je opredeljena v strategijah za obvladovanje tveganj, enako pa velja tudi za oslabitve posojil in predujmov Izvedeni finančni instrumenti, vključeni v pozicijo v tujih valutah, kot je opredeljena v strategijah za obvladovanje tveganj, se namesto po pošteni vrednosti obravnavajo po svoji nominalni vrednosti, da se uskladijo z neto vrednostjo sredstev, ki se prav tako obravnavajo po svoji nominalni vrednosti, prilagojeni za oslabitve posojil

V spodnjih razpredelnicah je preostali del sredstev in obveznosti, ki vključuje predvsem natečene obresti od posojil, izvedenih finančnih instrumentov in subvencij, predstavljen kot „Pozicija v tujih valutah, ki ni zajeta v strategijah za obvladovanje tveganj“

Na dan 31. decembra 2018	Sredstva in obveznosti			Prevzete in pogojne obveznosti
Valute	Pozicija v tujih valutah v skladu s strategijami za obvladovanje tveganj	Pozicija v tujih valutah, ki ni zajeta v strategijah za obvladovanje tveganj	Bilanca stanja pozicije v tujih valutah	Prevzete in pogojne obveznosti
USD	– 157 177	–52 111	– 209 288	600 271
Domače valute (sintetično zavarovane)*
KES	35 806	252	36 058	–
TZS	71 195	814	72 009	–
DOP	35 311	821	36 132	–
UGX	45 731	769	46 500	–
RWF	24 176	17	24 193	–
HTG, MUR, MZN, XOF, ZMW, BWP, JMD, NGN, ZAR	74 265	–432	73 833	–
Neeurske valute skupaj	129 307	–49 870	79 437	600 271
EUR	–	2 834 560	2 834 560	3 044 623
Euro in neeurske valute skupaj	129 307	2 784 690	2 913 997	3 644 894 * Glej oddelek 3.4.2.2.2 za pojasnila o sintetičnem zavarovanju

Na dan 31 decembra 2017	Sredstva in obveznosti			Prevzete in pogojne obveznosti
Valute	Pozicija v tujih valutah v skladu s strategijami za obvladovanje tveganj	Pozicija v tujih valutah, ki ni zajeta v strategijah za obvladovanje tveganj	Bilanca stanja pozicije v tujih valutah	Prevzete in pogojne obveznosti
USD	– 206 535	6 087	– 200 448	377 994
Domače valute (sintetično zavarovane)*
KES	88 532	2 854	91 386	–
TZS	98 722	1 820	100 542	–
DOP	37 785	1 494	39 279	–
UGX	52 653	1 505	54 158	–
RWF	32 714	354	33 068	–
Domače valute (brez sintetičnega zavarovanja)*
HTG, MUR, MZN, XOF, ZMW, BWP	30 802	183	30 985	–
Neeurske valute skupaj	134 673	14 297	148 970	377 994
EUR	–	2 688 497	2 688 497	1 278 511
Euro in neeurske valute skupaj	134 673	2 702 794	2 837 467	1 656 505

3.4.2.3. Analiza občutljivosti na spremembo deviznih tečajev

Na dan 31. decembra 2018 bi 10-odstotno zmanjšanje vrednosti eura v razmerju do vseh neeurskih valut, povzročilo povečanje sredstev vplačnikov v višini 8,8 milijona EUR (31. decembra 2017 : 16,6 milijona EUR) 10-odstotno povečanje vrednosti eura v razmerju do vseh neeurskih valut, bi povzročilo zmanjšanje sredstev vplačnikov v višini 7,2 milijona EUR (31. decembra 2017 : 13,6 milijona EUR)

3.4.2.4. Devizni tečaji

Za določitev bilance stanja na dan 31. decembra 2018 in 31. decembra 2017 so bili uporabljeni naslednji menjalni tečaji:

	31 december 2018	31 december 2017
Valute držav, ki niso članice EU
Bocvanska pula (BWP)	12,2038	11,7512
Dominikanski peso (DOP)	57,4037	57,1465
Fidžijski dolar (FJD)	2,4104	2,4186
Haitijski gurd (HTG)	86,92	75,69
Jamajški dolar (JMD)	144,081	148,7032
Kenijski šiling (KES)	116,24	123,7
Mavretanska uguija (MRO) (*4)	–	422,36
Mavretanska uguija (MRU) (*4)	41,166	–
Mauricijska rupija (MUR)	39,05	40,07
Mozambiški metikal (MZN)	70,14	70,09
Nigerijska naira (NGN)	351,05	367,44
Ruandski frank (RWF)	1 020,1	1 003,37
Tanzanijski šiling (TZS)	2 624,33	2 681,78
Ugandski šiling (UGX)	4 239	4 357
Ameriški dolar (USD)	1,145	1,1993
CFA-frank (XAF/XOF)	655,957	655,957
Južnoafriški rand (ZAR)	16,4594	14,8054
Zambijska kvača (ZMW)	13,6077	11,965

3.4.3. Tveganje v zvezi s ceno lastniških instrumentov

Tveganje v zvezi s ceno lastniških instrumentov je tveganje, da se bo poštena vrednost naložb v lastniške instrumente znižala zaradi sprememb cen lastniških instrumentov in/ali vrednosti naložb v lastniški kapital

Sklad za spodbujanje naložb je izpostavljen tveganju v zvezi s ceno lastniških instrumentov prek svojih naložb v neposredni lastniški kapital in naložb v sklade tveganega kapitala

Vrednost pozicij v lastniških instrumentih, ki ne kotirajo na borzi, ni takoj na voljo za stalno spremljanje in nadzor Pri takih pozicijah so eden najboljših razpoložljivih pokazateljev cene, izračunane z ustreznimi tehnikami vrednotenja

Učinek na sredstva vplačnikov Sklada za spodbujanje naložb (kot posledica spremembe poštene vrednosti portfelja lastniških instrumentov) zaradi +/– 10-odstotnega povečanja oziroma zmanjšanja vrednosti posameznih naložb neposredno v lastniški kapital in naložb v sklade tveganega kapitala, pri čemer so vse ostale spremenljivke konstantne, je 56,7 milijona EUR oziroma –56,7 milijona EUR na dan 31. decembra 2018 (49,8 milijona EUR oziroma –49,8 milijona EUR na dan 31. decembra 2017 )

4. Poštena vrednost finančnih instrumentov

4.1. Računovodske razvrstitve in poštene vrednosti

Spodnja razpredelnica prikazuje knjigovodske vrednosti in poštene vrednosti finančnih sredstev in finančnih obveznosti, vključno z njihovo stopnjo v hierarhiji poštene vrednosti Te ne vključujejo informacij o pošteni vrednosti za finančna sredstva in finančne obveznosti, ki se ne izkazujejo po pošteni vrednosti, če je knjigovodska vrednost razumen približek poštene vrednosti

v tisoč EUR
Na dan 31 decembra 2018	Knjigovodska vrednost						Poštena vrednost
	V posesti za trgovanje	Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom	Denarna sredstva, posojila in predujmi	Finančna sredstva zakladnice	Druge finančne obveznosti	Skupaj	Raven 1	Raven 2	Raven 3	Skupaj
Finančna sredstva, ki se obvezno merijo po PVIPI
Izvedeni finančni instrumenti	9 873	–	–	–	–	9 873	–	9 873	–	9 873
Skladi tveganega kapitala	–	467 152	–	–	–	467 152	–	–	467 152	467 152
Neposredne naložbe v kapital	–	100 140	–	–	–	100 140	16 675	–	83 465	100 140
Posojila in predujmi	–	–	720	–	–	720	–	720	–	720
Skupaj	9 873	567 292	720	–	–	577 885	16 675	10 593	550 617	577 885
Finančna sredstva po odplačni vrednosti
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	–	–	573 708	–	–	573 708	–	–	–	–
Posojila in predujmi	–	–	1 540 271	–	–	1 540 271	–	1 760 576	–	1 760 576
Terjatve do vplačnikov	–	–	100 000	–	–	100 000	–	–	–	–
Finančna sredstva zakladnice	–	–	–	335 140	–	335 140	191 475	145 061	–	336 536
Druga sredstva	–	–	171	–	–	171	–	–	–	–
Skupaj	–	–	2 214 150	335 140	–	2 549 290	191 475	1 905 637	–	2 097 112
Finančna sredstva skupaj	9 873	567 292	2 214 870	335 140	–	3 127 175
Finančne obveznosti, ki se obvezno merijo po PVIPI
Izvedeni finančni instrumenti	–8 493	–	–	–	–	–8 493	–	–8 493	–	–8 493
Skupaj	–8 493	–	–	–	–	–8 493	–	–8 493	–	–8 493
Finančna sredstva po odplačni vrednosti:
Rezervacije za izdana jamstva	–	–	–	–	–793	–793
Rezervacije za obveznosti iz kreditov	–	–	–	–	–23 822	–23 822
Obveznosti do tretjih oseb	–	–	–	–	– 143 813	– 143 813
Druge obveznosti	–	–	–	–	–2 493	–2 493
Skupaj	–	–	–	–	– 170 921	– 170 921
Finančne obveznosti skupaj	–8 493	–	–	–	– 170 921	– 179 414

V tisoč EUR
Na dan 31 decembra 2017	Knjigovodska vrednost						Poštena vrednost
	V posesti za trgovanje	Na voljo za prodajo	Denarna sredstva, posojila in terjatve	V posesti do zapadlosti	Druge finančne obveznosti	Skupaj	Raven 1	Raven 2	Raven 3	Skupaj
Izvedeni finančni instrumenti	12 521	–	–	–	–	12 521	–	12 521	–	12 521
Skladi tveganega kapitala	–	420 104	–	–	–	420 104	–	–	420 104	420 104
Neposredne naložbe v kapital	–	77 435	–	–	–	77 435	24 458	–	52 977	77 435
Skupaj	12 521	497 539	–	–	–	510 060	24 458	12 521	473 081	510 060
Finančna sredstva, ki niso izkazana po pošteni vrednosti:
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	–	–	549 101	–	–	549 101
Posojila in terjatve	–	–	1 666 725	–	–	1 666 725	–	–	–	–
Terjatve do vplačnikov	–	–	150 000	–	–	150 000	–	1 852 507	–	1 852 507
Obveznice	–	–	–	144 382	–	144 382	–	–	–	–
Druga sredstva	–	–	4 385	–	–	4 385	144 382	–	–	144 382
Skupaj	–	–	2 370 211	144 382	–	2 514 593	144 382	1 852 507	–	1 996 889
Finančna sredstva skupaj	12 521	497 539	2 370 211	144 382	–	3 024 653
Finančne obveznosti, izkazane po pošteni vrednosti:
Izvedeni finančni instrumenti	–1 153	–	–	–	–	–1 153	–	–1 153	–	–1 153
Skupaj	–1 153	–	–	–	–	–1 153	–	–1 153	–	–1 153
Finančne obveznosti, ki niso izkazane po pošteni vrednosti:
Rezervacije za izdana jamstva	–	–	–	–	–484	–484
Obveznosti do tretjih oseb	–	–	–	–	– 157 285	– 157 285
Druge obveznosti	–	–	–	–	–2 462	–2 462
Skupaj	–	–	–	–	– 160 231	– 160 231
Finančne obveznosti skupaj	–1 153	–	–	–	– 160 231	– 161 384

4.2. Merjenje poštene vrednosti

4.2.1. Tehnike vrednotenja in pomembni vhodni podatki, ki jih ni mogoče pridobiti z opazovanjem trga

Spodnja preglednica kaže informacije o tehnikah vrednotenja in pomembne vhodne podatke, ki jih ni mogoče pridobiti z opazovanjem trga, ki se uporabljajo pri merjenju finančnih instrumentov, razvrščenih na raven 2 in raven 3 v hierarhiji poštene vrednosti:

	Tehnika vrednotenja	Pomembni vhodni podatki, ki jih ni mogoče pridobiti z opazovanjem trga	Razmerje med pomembnimi vhodnimi podatki, ki jih ni mogoče pridobiti z opazovanjem trga, in meritvijo poštene vrednosti
Finančni instrumenti, izkazani po pošteni vrednosti
Izvedeni finančni instrumenti	Diskontirani denarni tok: Prihodnji denarni tokovi se ocenijo na podlagi terminskih deviznih tečajev/obrestnih mer (iz opazovanih terminskih deviznih tečajev in krivulj donosa ob koncu obdobja poročanja) ter pogodbenih terminskih tečajev/obrestnih mer, diskontiranih po stopnji, ki odraža kreditno tveganje različnih nasprotnih strank	Se ne uporablja	Se ne uporablja
Skladi tveganega kapitala	Metoda prilagojenih neto sredstev: Poštena vrednost se določi bodisi tako, da se lastniški delež, ki ga ima Sklad v osnovnem instrumentu, prišteje neto vrednosti sredstva, ki se odraža v najnovejšem poročilu, prilagojeno denarnim tokovom, bodisi, kolikor je mogoče, z uporabo natančne vrednosti delnice na isti datum, ki jo sporoči ustrezni upravitelj sklada Za premostitev intervala med zadnjo razpoložljivo neto vrednostjo sredstev in poročanjem ob koncu leta se izvede poznejši pregled dogodka in po potrebi se sporočena neto vrednost sredstev prilagodi	Prilagoditev za čas, ki preteče med zadnjim datumom poročanja skladov tveganega kapitala in datumom merjenja, ob upoštevanju: odhodkov iz poslovanja in opravnin za upravljanje, posledičnih sprememb poštene vrednosti osnovnih sredstev skladov tveganega kapitala, nastalih dodatnih obveznosti, sprememb na trgu ali sprememb drugih ekonomskih pogojev	Daljše kot je obdobje med datumom merjenja poštene vrednosti in zadnjim dnem poročanja sklada tveganega kapitala, višja je prilagoditev za pretečeni čas
Neposredne naložbe v kapital	Prilagojena neto sredstva	Prilagoditev za čas, ki preteče med zadnjim datumom poročanja podjetja, v katerega se vlaga, in datumom merjenja, ob upoštevanju: odhodkov iz poslovanja, posledičnih sprememb poštene vrednosti osnovnih sredstev podjetja, v katerega se vlaga, nastalih dodatnih obveznosti, sprememb na trgu ali sprememb drugih ekonomskih pogojev, povečanja kapitala, prodaje/spremembe nadzora	Daljše kot je obdobje med datumom merjenja poštene vrednosti in zadnjim dnem poročanja podjetja, v katero se vlaga, višja je prilagoditev za pretečeni čas
		Diskontiranje zaradi pomanjkanja prodajljivosti (likvidnosti), določeno s sklicevanjem na prejšnje cene poslov za podobne lastniške instrumente v državi/regiji, v obsegu od 5 do 30 %	Višje kot je diskontiranje za slabo prodajljivost, nižja je poštena vrednost
Finančni instrumenti, ki niso izkazani po pošteni vrednosti
Posojila in predujmi	Diskontirani denarni tokovi: Model vrednotenja uporablja pogodbene denarne tokove, za katere velja pogoj, da ne sme priti do neizpolnjevanja obveznosti s strani dolžnika, poleg tega ne upošteva nobenih vrednosti varščine ali zgodnjih odplačil Za izračun neto sedanje vrednosti posojil uporabljeni model diskontira pogodbene denarne tokove posameznega posojila z uporabo prilagojene tržne diskontne krivulje Neto sedanja vrednost posameznega posojila se nato prilagodi ob upoštevanju zadevne s tem povezane pričakovane izgube Rezultati se nato povzamejo, da se pridobi poštena vrednost posojil in predujmov	Se ne uporablja	Se ne uporablja
Finančna sredstva zakladnice	Diskontirani denarni tokovi	Se ne uporablja	Se ne uporablja

Z uporabo MSRP 13 so prilagoditve vrednotenja vključene v pošteno vrednost izvedenih instrumentov na dan 31. decembra 2018 in 2017, in sicer:

—	prilagoditve kreditnega vrednotenja, ki odražajo kreditno tveganje nasprotne stranke pri poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, so znašale –37 400t EUR na dan 31. decembra 2018 in –38 000EUR na dan 31. decembra 2017 ,

—	prilagoditve vrednotenja dolga, ki odražajo lastno kreditno tveganje pri poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, so znašale +15 100EUR na dan 31. decembra 2018 in +29 500EUR na dan 31. decembra 2017

4.2.2. Prerazporeditve med ravnema 1 in 2

Politika Sklada za spodbujanje naložb je priznati prerazporeditve med ravnmi na datum dogodka ali spremembe okoliščin, ki so povzročile prerazporeditev

Sklad za spodbujanje naložb v letih 2018 in 2017 ni prerazporejal sredstev v okviru hierarhije poštene vrednosti z ravni 1 na raven 2 ali obratno

4.2.3. Poštene vrednosti ravni 3

Uskladitev poštenih vrednosti ravni 3

V spodnjih razpredelnicah so predstavljene spremembe pri instrumentih na ravni 3 za leti, ki sta se končali 31. decembra 2018 oziroma 31. decembra 2017 :

v tisoč EUR

Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom

Stanje na dan 1 januarja 2018

473 081

Dobički ali izgube, vključeni v poslovni izid:

—	– neto realizirani dobički pri delnicah in drugih vrednostnih papirjih s spremenljivim donosom

–10 622

—	– neto sprememba poštene vrednosti pri delnicah in drugih vrednostnih papirjih s spremenljivim donosom

–13 411

Skupaj

–24 033

Izplačila

95 434

Povračila

–11 165

Odpisi

17 300

Stanje na dan 31. decembra 2018

550 617

v tisoč EUR

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Stanje na dan 1. januarja 2017

494 004

Dobički ali izgube, vključeni v poslovni izid:

—	– neto realizirani dobički iz naslova za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev

2 711

—	– oslabitev za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev

–22 024

Skupaj

–19 313

Dobički ali izgube, vključeni v drugi vseobsegajoči donos:

—	– neto sprememba poštene vrednosti za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev

–17 592

Skupaj

–17 592

Izplačila

62 660

Povračila

–44 568

Odpisi

–2 110

Stanje na dan 31. decembra 2017

473 081

Sklad za spodbujanje naložb v letih 2018 in 2017 ni prerazporejal sredstev v okviru hierarhije poštene vrednosti z ravni 3 ali nanjo

5. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

Denarna sredstva in njihove ustreznike sestavljajo:

v tisoč EUR
	31.12.2018.	31.12.2017.
Gotovina v blagajni	51 936	166 445
Vezane vloge	521 882	367 653
Komercialni zapisi	–	15 003
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki v izkazu finančnega položaja	573 818	549 101
Natečene obresti	–110	68
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki v izkazu denarnih tokov	573 708	549 169

6. Izvedeni finančni instrumenti

Glavne sestavine izvedenih finančnih instrumentov, razvrščenih kot sredstva v posesti za trgovanje, so:

v tisoč EUR
Na dan 31 decembra 2018	Poštena vrednost		Nominalna vrednost
	Sredstva	Obveznosti
Medvalutne obrestne zamenjave	340	–665	5 245
Obrestne zamenjave	654	–	28 470
Kratkoročne valutne zamenjave	8 879	–7 828	1 460 608
Izvedeni finančni instrumenti skupaj	9 873	–8 493	1 494 323

v tisoč EUR
Na dan 31 decembra 2017	Poštena vrednost		Nominalna vrednost
Na dan 31 decembra 2017	Sredstva	Obveznosti	Nominalna vrednost
Medvalutne obrestne zamenjave	149	–1 105	8 098
Obrestne zamenjave	393	–48	31 711
Kratkoročne valutne zamenjave	11 979	–	1 500 000
Izvedeni finančni instrumenti skupaj	12 521	–1 153	1 539 809

7. Posojila in predujmi

7.1. Posojila in predujmi

V naslednji razpredelnici je prikazana uskladitev otvoritvene in zaključne bilance posojil in predujmov z novim modelom za oslabitve na podlagi pričakovane kreditne izgube iz MSRP 9 Primerjalni zneski oslabitev za leto 2017 predstavljajo nadomestilo za izgube iz naslova kreditnih izgub in odražajo merjenje v skladu z MRS 39

v tisoč EUR
	Globalna posojila (*5)	Nadrejena posojila	Podrejena posojila	Kupljena ali izdana (ustvarjena) sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo	Skupaj
Nominalna vrednost posojil, merjenih po odplačni vrednosti, na dan 1. januarja 2018	1 003 294	687 499	62 546	–	1 753 339
Izplačila	203 352	52 274	–	3 588	259 214
Odpisi	–	–	–	–	–
Povračila	– 192 355	– 157 952	–4 548	–	– 354 855
Kapitalizirane obresti	–	–	–	–	–
Tečajne razlike	37 026	11 503	2 719	–	51 248
Nominalna vrednost posojil, merjenih po odplačni vrednosti, na dan 31. decembra 2018	1 051 317	593 324	60 717	3 588	1 708 946
Oslabitev – popravek vrednosti za izgubo na dan 1. januarja 2018	–35 082	–57 911	–62 546	–	– 155 539
Neto spremembe 12-mesečnih pričakovanih kreditnih izgub	–1 853	288	–	–	–1 565
Neto spremembe pričakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja brez poslabšane kreditne kakovosti	4 696	870	–2 146	–	3 420
Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja s poslabšano kreditno kakovostjo	–71 204	–	–	–1 794	–72 998
Razveljavitev pričakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja s poslabšano kreditno kakovostjo	2 214	8 480	37 678	–	48 372
Odpisi	–	–	–	–	–
Tečajne razlike	–2 639	–1 336	–2 346	–	–6 321
Oslabitev – popravek vrednosti za izgubo na dan 31. decembra 2018	– 103 868	–49 609	–29 360	–1 794	– 184 631
Posojila in predujmi, merjeni po odplačni vrednosti, na dan 31. decembra 2018	947 449	543 715	31 357	1 794	1 524 315
Nominalna vrednost posojil, merjenih po PVIPI, na dan 1. januarja 2018	1 800	–	–	–	1 800
Izplačila	–	–	–	–	–
Povračila	–	–	–	–	–
Odpisi	–	–	–	–	–
Tečajne razlike	–	–	–	–	–
Nominalna vrednost posojil, merjenih po PVIPI, na dan 31. decembra 2018	1 800	–	–	–	1 800
Prilagoditev poštene vrednosti na dan 1. januarja 2018	–378	–	–	–	–378
Neto sprememba poštene vrednosti	–702	–	–	–	–702
Tečajne razlike	–	–	–	–	–
Prilagoditev poštene vrednosti na dan 31. decembra 2018	–1 080	–	–	–	–1 080
Posojila in predujmi, merjeni po PVIPI, na dan 31. decembra 2018	720	–	–	–	720
Odplačna vrednost	–3 550	–3 109	11	–	–6 648
Obresti	12 330	9 243	1 031	–	22 604
Posojila in predujmi na dan 31. decembra 2018	956 949	549 849	32 399	1 794	1 540 991

V tisoč EUR
	Globalna posojila (*5)	Nadrejena posojila	Podrejena posojila	Skupaj
Nominalno na dan 1. januarja 2017	994 527	764 339	71 563	1 830 429
Izplačila	305 059	63 603	–	368 662
Odpisi	–3 257	–6 138	–	–9 395
Povračila	– 162 361	–91 125	–	– 253 486
Tečajne razlike	– 128 874	–43 180	–9 017	– 181 071
Nominalno na dan 31. decembra 2017	1 005 094	687 499	62 546	1 755 139
Oslabitve na dan 1. januarja 2017	–18 185	–28 294	–71 161	– 117 640
Oslabitve, izkazane v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa	–5 105	–11 572	–	–16 677
Odpisi	3 257	6 138	–	9 395
Razveljavitev oslabitev	2 204	3 752	–	5 956
Tečajne razlike	914	3 234	8 615	12 763
Oslabitve na dan 31. decembra 2017	–16 915	–26 742	–62 546	– 106 203
Odplačna vrednost	–3 802	–3 408	–	–7 210
Obresti	15 122	9 877	–	24 999
Posojila in terjatve na dan 31. decembra 2017	999 499	667 226	–	1 666 725

7.2. Oslabitev posojil in predujmov – popravki vrednosti za izgubo

v tisoč EUR
2018
	12-mesečne pričakovane kreditne izgube	Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja brez poslabšane kreditne kakovosti	Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja s poslabšano kreditno kakovostjo	Kupljena ali izdana (ustvarjena) sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo	Skupaj
Posojila in predujmi po odplačni vrednosti
Stanje na dan 1. januarja 2018	19 738	29 975	105 826	–	155 539
Prerazporeditev v 12-mesečne pričakovane kreditne izgube	2 285	–	–	–	2 285
Prerazporeditev v pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja brez poslabšane kreditne kakovosti	–	–2 633	–	–	–2 633
Prerazporeditev v pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja s poslabšano kreditno kakovostjo	–	–	27 646	1 794	29 440
Finančna sredstva, katerih pripoznanje je bilo odpravljeno	–	–	–	–	–
Odpisi	–	–	–	–	–
Stanje na dan 31. decembra 2018	22 023	27 342	133 472	1 794	184 631

8. Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom

V naslednji razpredelnici je prikazana uskladitev otvoritvene in zaključne bilance kapitalske naložbe v skladu z novo usmeritvijo glede merjenja na podlagi MSRP 9 Primerjalni zneski za leto 2017 predstavljajo izmerjene vrednosti v skladu z MRS 39, ko so bili lastniški instrumenti razvrščeni v portfelj, razpoložljiv za prodajo:

v tisoč EUR
	Skladi tveganega kapitala	Neposredne naložbe v kapital	Skupaj
Stroški na dan 1. januarja 2018	356 086	70 310	426 396
Izplačila	73 250	22 184	95 434
Povračila/prodaja	–21 681	–635	–22 316
Tečajne razlike pri povračilih/prodaji	13 938	1 355	15 293
Stroški na dan 31. decembra 2018	421 593	93 214	514 807
Nerealizirani dobički in izgube na dan 1. januarja 2018	64 018	7 125	71 143
Neto sprememba nerealiziranih dobičkov in izgub	–20 493	–172	–20 665
Tečajne razlike pri nerealiziranih dobičkih in izgubah	2 034	–27	2 007
Nerealizirani dobički in izgube na dan 31. decembra 2018	45 559	6 926	52 485
Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom na dan 31. decembra 2018	467 152	100 140	567 292

v tisoč EUR
	Skladi tveganega kapitala	Neposredne naložbe v kapital	Skupaj
Stroški na dan 1. januarja 2017	331 253	72 636	403 889
Izplačila	62 660	–	62 660
Povračila/prodaja	–38 990	–708	–39 698
Odpisi	–437	–1 673	–2 110
Tečajne razlike pri povračilih/prodaji	1 600	55	1 655
Stroški na dan 31. decembra 2017	356 086	70 310	426 396
Nerealizirani dobički in izgube na dan 1. januarja 2017	129 427	13 457	142 884
Neto sprememba nerealiziranih dobičkov in izgub	–20 930	–1 008	–21 938
Nerealizirani dobički in izgube na dan 31. decembra 2017	108 497	12 449	120 946
Oslabitve na dan 1. januarja 2017	–22 892	–6 997	–29 889
Oslabitve, izkazane v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa med letom	–22 024	–	–22 024
Odpisi	437	1 673	2 110
Oslabitve na dan 31. decembra 2017	–44 479	–5 324	–49 803
Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva na dan 31. decembra 2017	420 104	77 435	497 539

9. Terjatve do vplačnikov

Terjatve do vplačnikov v znesku 100 000 EUR v celoti sestavljajo prispevki držav članic, ki so bili vpoklicani, vendar še niso plačani

10. Finančna sredstva zakladnice

Portfelj sredstev zakladnice sestavljajo obveznice v borzni kotaciji s preostalo zapadlostjo manj kot tri mesece na dan poročanja Spodnja razpredelnica prikazuje gibanja portfelja zakladnice:

	v tisoč EUR
Stanje na dan 1. januarja 2018	144 382
Pridobitve	2 219 062
Zapadlosti	–2 026 659
Sprememba v amortizaciji premije/diskontiranja	149
Sprememba natečenih obresti	–1 794
Stanje na dan 31. decembra 2018	335 140

	v tisoč EUR
Stanje na dan 1. januarja 2017	169 398
Pridobitve	1 084 149
Zapadlosti	–1 109 563
Sprememba v amortizaciji premije/diskontiranja	–59
Sprememba natečenih obresti	457
Stanje na dan 31. decembra 2017	144 382

11. Druga sredstva

Glavne sestavine drugih sredstev so:

v tisoč EUR
	31.12.2018.	31.12.2017.
Terjatve do EIB	–	4 117
Finančna jamstva	171	268
Druga sredstva skupaj	171	4 385

12. Odloženi prihodki

Glavne sestavine odloženih prihodkov so:

v tisoč EUR
	31.12.2018.	31.12.2017.
Odložene subvencionirane obrestne mere	32 658	24 895
Odložene opravnine (provizije) za posojila in predujme	1 106	907
Odloženi prihodki skupaj	33 764	25 802

13. Rezervacije za izdana jamstva

V naslednjih razpredelnicah je prikazana uskladitev otvoritvene in zaključne bilance rezervacij za izdana jamstva v skladu z novim modelom za oslabitve na podlagi pričakovane kreditne izgube iz MSRP 9 Primerjalni zneski za leto 2017 predstavljajo rezervacije za izdana jamstva, ki so bile pripoznane v skladu z MRS 39, saj obstajajo nepristranski dokazi, da bo imel Sklad za spodbujanje naložb izgubo v zvezi z odobrenimi jamstvi

v tisoč EUR
2018
	12-mesečne pričakovane kreditne izgube	Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja brez poslabšane kreditne kakovosti	Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja s poslabšano kreditno kakovostjo	Skupaj
Izdana jamstva
Stanje na dan 1 januarja	–	484	–	484
Prerazporeditev v 12-mesečne pričakovane kreditne izgube	94	–	–	94
Prerazporeditev v pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja brez poslabšane kreditne kakovosti	–	391	–	391
Prerazporeditev v pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja s poslabšano kreditno kakovostjo	–	–	–	–
Jamstva, katerih pripoznanje je odpravljeno	–	–	–	–
Unovčena jamstva	–	–	–	–
Amortizacija vnaprejšnjih provizij	–	–128	–	–128
Tečajne razlike	–	–48	–	–48
Stanje na dan 31. decembra	94	699	–	793

2017
Stanje na dan 1 januarja	625
Povečanja, izkazana v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa	65
Porabljeno	–206
Prenos iz „drugih obveznosti“, finančna jamstva	–
Stanje na dan 31. decembra	484

14. Rezervacije za obveznosti iz kreditov

V naslednji razpredelnici je prikazana uskladitev otvoritvene in zaključne bilance popravkov vrednosti za izgubo za neizplačana posojila (obveznosti iz kreditov) v skladu z novim modelom za oslabitve na podlagi pričakovane kreditne izgube iz MSRP 9 Primerjalni zneski za leto 2017 predstavljajo nadomestilo za izgube iz naslova kreditnih izgub in odražajo merjenje v skladu z MRS 39

v tisoč EUR
2018
	12-mesečne pričakovane kreditne izgube	Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja brez poslabšane kreditne kakovosti	Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja s poslabšano kreditno kakovostjo	Skupaj
Obveznosti iz kreditov
Stanje na dan 1 januarja	1 993	2 163	–	4 156
Prerazporeditev v 12-mesečne pričakovane kreditne izgube	5 192	–	–	5 192
Prerazporeditev v pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja brez poslabšane kreditne kakovosti	–	14 420	–	14 420
Prerazporeditev v pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja s poslabšano kreditno kakovostjo	–	–	–	–
Tečajne razlike	40	14	–	54
Stanje na dan 31 decembra	7 225	16 597	–	23 822

15. Obveznosti do tretjih oseb

Glavne sestavine obveznosti do tretjih oseb so:

v tisoč EUR
	31.12.2018.	31.12.2017.
Čisti splošni upravni odhodki, ki se plačajo EIB	47 799	45 105
Druge obveznosti iz poslovanja do EIB	54	580
Še neizplačane subvencionirane obrestne mere in tehnična pomoč, ki so obveznost do držav članic	95 960	111 600
Obveznosti do tretjih oseb skupaj	143 813	157 285

16. Druge obveznosti

Glavne sestavine drugih obveznosti so:

v tisoč EUR
	31.12.2018.	31.12.2017.
Povračila posojil, prejeta vnaprej	2 124	1 986
Odloženi prihodki iz subvencioniranih obrestnih mer	369	436
Finančna jamstva	–	40
Druge obveznosti skupaj	2 493	2 462

17. Vpoklicani prispevki držav članic

v tisoč EUR
Države članice	Prispevek v Sklad za spodbujanje naložb	Prispevek k subvencioniranim obrestnim meram in tehnični pomoči	Prispevki skupaj	Vpoklicano, a neplačano
Avstrija	69 935	8 869	78 804	2 410
Belgija	103 226	13 046	116 272	3 530
Bolgarija	896	294	1 190	140
Ciper	576	189	765	90
Češka	3 264	1 071	4 335	510
Danska	56 820	7 275	64 095	2 000
Estonija	320	105	425	50
Finska	39 852	5 214	45 066	1 470
Francija	624 971	75 972	700 943	19 550
Nemčija	611 715	76 616	688 331	20 500
Grčija	35 121	4 883	40 004	1 470
Madžarska	3 520	1 155	4 675	550
Irska	18 577	2 802	21 379	910
Italija	340 252	45 025	385 277	12 860
Latvija	448	147	595	70
Litva	768	252	1 020	120
Luksemburg	7 693	984	8 677	270
Malta	192	63	255	30
Nizozemska	138 415	17 685	156 100	4 850
Poljska	8 320	2 730	11 050	1 300
Portugalska	27 313	3 809	31 122	1 150
Romunija	2 368	777	3 145	370
Slovaška	1 344	441	1 785	210
Slovenija	1 152	378	1 530	180
Španija	170 369	24 876	195 245	7 850
Švedska	73 692	9 677	83 369	2 740
Združeno kraljestvo	355 881	49 356	405 237	14 820
Skupaj na dan 31. decembra 2018	2 697 000	353 691	3 050 691	100 000
Skupaj na dan 31. decembra 2017	2 517 000	333 691	2 850 691	150 000

Svet je 12. novembra 2018 določil znesek finančnih prispevkov, ki jih mora vsaka država članica plačati do 21. januarja 2019. Na dan 31. decembra 2018 ni bilo vplačanih 100 000 EUR

18. Pogojne in prevzete obveznosti

v tisoč EUR
	31.12.2018.	31.12.2017.
Prevzete obveznosti
Neizplačana posojila	1 283 931	869 983
Neizplačane obveznosti v zvezi z delnicami in drugimi vrednostnimi papirji s spremenljivim donosom	347 167	321 695
Izdana jamstva	2 800	7 682
Subvencionirane obrestne mere in tehnična pomoč	457 328	382 576
Pogojne obveznosti
Podpisana neizdana jamstva	1 553 668	74 569
Skupne pogojne in prevzete obveznosti	3 644 894	1 656 505

19. Obresti ter podobni prihodki in odhodki

Glavne sestavine prihodkov od obresti in podobnih prihodkov so:

v tisoč EUR
	Od 1.1.2018.	Od 1.1.2017.
	do 31.12.2018.	do 31.12.2017.
Posojila in predujmi	92 506	97 440
Subvencionirane obrestne mere	4 224	3 966
Prihodki od obresti in podobni prihodki skupaj	96 730	101 406

Odhodke za obresti in podobne odhodke sestavljajo v glavnem:

v tisoč EUR
	Od 1.1.2018.	Od 1.1.2017.
	do 31.12.2018.	do 31.12.2017.
Izvedeni finančni instrumenti	–563	–980
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	–654	–1 037
Finančna sredstva zakladnice	–1 322	–654
Odhodki za obresti in podobni odhodki skupaj	–2 539	–2 671

20. Prihodki od opravnin (provizij) in odhodki zanje

Glavne sestavine prihodkov od opravnin (provizij) so:

v tisoč EUR
	Od 1.1.2018.	Od 1.1.2017.
	do 31.12.2018.	do 31.12.2017.
Opravnine (provizije) od posojil in predujmov	107	–
Opravnine (provizije) od finančnih jamstev	170	209
Drugo	7	1
Prihodki od opravnin (provizij) skupaj	284	210

Glavne sestavine odhodkov za opravnine (provizije) so:

v tisoč EUR
	Od 1.1.2018.	Od 1.1.2017.
	do 31.12.2018.	do 31.12.2017.
Provizija, plačana tretjim osebam v zvezi z delnicami in drugimi vrednostnimi papirji s spremenljivim donosom	–106	–60
Odhodki za opravnine (provizije) skupaj	–106	–60

21. Neto rezultat pri delnicah in drugih vrednostnih papirjih s spremenljivim donosom

Glavne sestavine neto realiziranih dobičkov iz delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivim donosom so:

v tisoč EUR
	Od 1.1.2018.	Od 1.1.2017.
	do 31.12.2018.	do 31.12.2017.
Neto prihodki od delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivim donosom	3 166	1 030
Prihodki od dividend	7 320	1 681
Neto sprememba poštene vrednosti	–20 665	–
Neto rezultat pri delnicah in drugih vrednostnih papirjih s spremenljivim donosom	–10 179	2 711

22. Splošni upravni odhodki

Splošni upravni odhodki pomenijo dejanske stroške EIB pri upravljanju Sklada za spodbujanje naložb, zmanjšane za prihodke, ustvarjene iz naslova običajnih provizij za ocene, ki jih EIB neposredno zaračuna strankam Sklada za spodbujanje naložb

v tisoč EUR
	Od 1.1.2018.	Od 1.1.2017.
	do 31.12.2018.	do 31.12.2017.
Dejanski stroški EIB	–50 021	–48 285
Prihodki od provizij za ocene, neposredno zaračunanih strankam Sklada za spodbujanje naložb	2 222	3 180
Splošni upravni odhodki skupaj	–47 799	–45 105

23. Udeležba v nekonsolidiranih strukturiranih subjektih

Opredelitev strukturiranega subjekta

Strukturiran subjekt je subjekt, ki je zasnovan tako, da glasovalne ali podobne pravice niso glavni dejavnik pri odločanju, kdo subjekt obvladuje V skladu z MSRP 12 ima strukturiran subjekt pogosto nekatere ali vse naslednje značilnosti:

—	omejene dejavnosti,

—

ozko usmerjen in dobro opredeljen cilj, kot je vplivanje na davčno učinkovit najem, izvajanje raziskovalnih in razvojnih dejavnosti, zagotovitev vira kapitala ali financiranja za podjetje ali zagotovitev naložbenih priložnosti za naložbenike s prenašanjem tveganj ter nagrad, povezanih s sredstvi strukturiranega subjekta, na naložbenike,

—	nezadosten kapital, s katerim bi se omogočilo financiranje dejavnosti strukturiranega subjekta brez podrejene finančne podpore,

—	financiranje v obliki več pogodbeno povezanih instrumentov do naložbenikov, ki ustvarjajo kopičenje kreditnega tveganja ali drugih tveganj (tranše)

Nekonsolidirani strukturirani subjekti

Izraz „nekonsolidirani strukturirani subjekti“ se nanaša na vse strukturirane subjekte, ki jih ne obvladuje Sklad za spodbujanje naložb, in vključuje deleže v strukturiranih subjektih, ki niso konsolidirani

Opredelitev deležev v strukturiranih subjektih:

MSRP 12 „deleže“ na splošno opredeljuje tako, da vključujejo pogodbeno in nepogodbeno udeležbo, ki poročajoči subjekt izpostavlja spremenljivosti donosov iz poslovanja drugega subjekta Primeri takih deležev vključujejo lastništvo deležev v lastniškem kapitalu in druge oblike udeležbe, kot so zagotavljanje financiranja, likvidnostna podpora, izboljšave kreditne kakovosti, obveznosti in jamstva do drugega subjekta MSRP 12 določa, da običajno razmerje med odjemalcem in dobaviteljem samo po sebi še ne pomeni nujno, da ima poročajoči subjekt delež v drugem subjektu

V spodnji razpredelnici so opisane vrste strukturiranih subjektov, ki jih Sklad za spodbujanje naložb ne konsolidira, vendar ima v njih delež

Vrsta strukturiranega subjekta

Narava in namen

Delež Sklada za spodbujanje naložb

Projektno financiranje – posojila za subjekte za posebne namene

Posli projektnega financiranja (operacije projektnega financiranja) so posli, pri katerih se Sklad pri servisiranju svojega dolga zanaša na posojilojemalca, katerega edini ali glavni vir prihodkov ustvarja eno samo ali omejeno število sredstev, financiranih iz takega dolga ali drugih obstoječih sredstev, ki so pogodbeno povezana s projektom Operacije projektnega financiranja se pogosto financirajo prek subjektov za posebne namene

Čisti izplačani zneski

Prihodki od obresti

Operacije tveganega kapitala

Sklad za spodbujanje naložb financira sklade tveganega kapitala in investicijske sklade Skladi tveganega kapitala in investicijski skladi združujejo in upravljajo denar vlagateljev za financiranje infrastrukturnih projektov ter deležev zasebnega kapitala v malih in srednjih podjetjih z velikim potencialom za rast

Naložbe v enote/delnice, ki jih izda subjekt tveganega kapitala

Dividende, prejete kot prihodek od dividend

V spodnji razpredelnici so prikazane knjigovodske vrednosti nekonsolidiranih strukturiranih subjektov, v katerih ima Sklad za spodbujanje naložb delež na datum poročanja, ter največja izpostavljenost Sklada izgubam v zvezi s temi subjekti Največja izpostavljenost izgubam vključuje knjigovodske vrednosti in povezane neizplačane obveznosti

v tisoč EUR
Vrsta strukturiranega subjekta	Opis	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2018	Knjigovodska vrednost na dan 31.12.2017.	Največja izpostavljenost izgubam na dan 31.12.2018.	Največja izpostavljenost izgubam na dan 31.12.2017.
Skladi tveganega kapitala	Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom	467 152	420 104	797 775	737 661
Skupaj		467 152	420 104	797 775	737 661

24. Program za financiranje z učinkom

Junija 2013 je bil na skupnem ministrskem srečanju AKP-EU odobren nov finančni protokol za 11 Evropski razvojni sklad (ERS), ki zajema obdobje 2014–2020

Skladu za spodbujanje naložb je bilo zagotovljenih dodatnih 500 milijonov EUR v tako imenovanem „programu za financiranje z učinkom“, ki Skladu za spodbujanje naložb omogoča podpiranje projektov, ki obetajo še posebej velik razvojni učinek, hkrati pa prinašajo večja tveganja, ki so značilna za takšne naložbe Program bo prinesel nove možnosti za povečanje posojanja Sklada zasebnemu sektorju prek naložb v naslednjih instrumentih:

Lastniški skladi za socialni učinek, kjer so nosilci čedalje številnejši upravitelji zasebnih lastniških skladov, ki umeščajo reševanje socialnih ali okoljskih vprašanj v središče svoje naložbene strategije, a še vedno želijo dosegati vzdržnost tako na ravni sklada kot na ravni podjetij, ki vlagajo vanj

Posojila finančnim posrednikom(npr mikrofinančnim institucijam, lokalnim bankam in kreditnim zadrugam), ki poslujejo v državah AKP, v katerih EIB v skladu z obstoječimi smernicami o kreditnem tveganju ne more izvajati financiranja, zlasti ne v lokalni valuti, na primer zaradi visokih tveganj v zadevni državi, nestabilnosti valute ali pomanjkanja primerjave določanja cen Glavni cilj takih posojil bo financiranje projektov z visokim razvojnim učinkom, zlasti na področju podpore mikro- in malim podjetjem ter kmetijstvu, ki običajno niso upravičeni do financiranja iz Sklada za spodbujanje naložb

Instrumenti za lažjo porazdelitev tveganja, ki bodo v obliki jamstev za prvo izgubo („produkti za prvo izgubo“) in bodo olajšali posle s porazdelitvijo tveganja, ki jih EIB izvaja z lokalnimi finančnimi posredniki (večinoma poslovnimi bankami) v korist zapostavljenih MSP in malih projektov, ki izpolnjujejo merila za financiranje z učinkom, v primerih, ko je bila ugotovljena vrzel v zvezi z dostopom MSP/malih projektov do financiranja Produkti za prvo izgubo bodo oblikovani kot posredna osebna jamstva v korist tranš s prednostnim jamstvom, ki jih financirajo EIB (iz Sklada za spodbujanje naložb) in druge mednarodne finančne institucije/razvojne finančne institucije, s čimer se ustvari znaten učinek vzvoda

Neposredno financiranjez dolžniškimi ali lastniškimi instrumenti v projekte z zanesljivimi in izkušenimi nosilci ter velikimi razvojnimi učinki, ki pa bodo hkrati pomenili tudi večje pričakovanje izgub in težav pri povrnitvi naložbe (tveganje lastniškega kapitala z večjim pričakovanjem izgub, kot je običajno) EIB bo za ta instrument uporabila stroga merila za izbiro in upravičenost, saj ti projekti ne glede na svoj velik razvojni učinek ne bi mogli izpolniti sprejemljivih meril za financiranje (tj nizko pričakovanje povrnitve naložbe ali izravnave izgub prek obrestnih mer/donosa iz lastniških instrumentov)

Program za financiranje z učinkom bo prav tako omogočil diverzifikacijo v nove sektorje, kot so zdravstvo in izobraževanje, kmetijstvo in prehranska varnost ter razvoj novih in inovativnih instrumentov za porazdelitev tveganja

S finančnega in računovodskega vidika je program za financiranje z učinkom del portfelja Sklada za spodbujanje naložb in se o njem poroča v skupnih letnih računovodskih izkazih Sklada

V naslednji razpredelnici so predstavljene knjigovodske vrednosti in dodeljeni, vendar še neizplačani zneski, po vrstah sredstev:

v tisoč EUR
Vrsta naložbe v okviru programa za financiranje z učinkom	Opis	Knjigovodska vrednost na dan 31.12.2018.	Knjigovodska vrednost na dan 31.12.2017.	Neizplačani znesek na dan 31.12.2018.	Neizplačani znesek na dan 31.12.2017.
Lastniški skladi za socialni učinek	Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom	19 134	7 839	53 672	51 720
Posojila finančnim posrednikom	Posojila in predujmi	36 277	30 804	139 329	44 017
Instrumenti za lažjo porazdelitev tveganja	Izdana jamstva	–786	–296	43 668	64 569
Neposredno financiranje – lastniške udeležbe	Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom	53 183	42 981	1 014	4 014
Skupaj		107 808	81 328	237 683	164 320

25. Dogodki po datumu bilance stanja

Po datumu bilance stanja ni bilo pomembnih dogodkov, ki bi lahko zahtevali razkritje ali popravke v računovodskih izkazih z dne 31. decembra 2018

(1) UL L 210, 6.8.2013, str. 1

(2) Uredba Sveta (EU) 2018/1877 z dne 26. novembra 2018 o finančni uredbi, ki se uporablja za 11 Evropski razvojni sklad, in razveljavitvi Uredbe (EU) 2015/323 (UL L 307, 3.12.2018, str. 1)

(3) Zaradi zaokroževanja na milijon eurov se lahko zdi, da se vsote nekaterih finančnih podatkov v spodnjih razpredelnicah ne izidejo

(4) Zaradi zaokroževanja na milijon eurov se lahko zdi, da se vsote nekaterih finančnih podatkov v razpredelnicah ne izidejo

(*1) Račune med ERS bi bilo treba odšteti od skupnih sredstev in obveznosti, da bi se ta uskladila s seštevki v bilanci stanja ERS

(5) Zaradi zaokroževanja na milijon eurov se lahko zdi, da se vsote nekaterih finančnih podatkov v razpredelnicah ne izidejo

(6) V skladu s členom 53 finančne uredbe, ki se uporablja za 11 Evropski razvojni sklad, je zakladnica prikazana v bilanci stanja 11 ERS Različni bančni računi so opisani v poglavju 5 (Obvladovanje finančnih tveganj)

(7) UL L 80, 22.3.2019, str. 1

(8) UL L 101, 11.4.2019, str. 1

(9) UL L 149, 7.6.2016, str. 1

(10) Zaradi zaokroževanja na tisoč eurov se lahko zdi, da se vsote nekaterih finančnih podatkov v razpredelnicah ne izidejo

(11) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1)

(12) Uredba Sveta (EU) 2018/1877

(13) Zaradi zaokroževanja na tisoč eurov se lahko zdi, da se vsote nekaterih finančnih podatkov v razpredelnicah ne izidejo

(14) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046

(15) Uredba Sveta (EU) 2018/1877

(16) Zaradi zaokroževanja na milijon eurov se lahko zdi, da se vsote nekaterih finančnih podatkov v razpredelnicah ne izidejo

(17) UL L 314, 30.11.2001, str. 1

(18) UL L 109, 26.4.2007, str. 33

(19) UL L 212, 5.8.2016, str. 107

(20) Vsa zmanjšanja pomenijo sproščene obveznosti, prerazporejene v rezervo 10 ERS za uspešnost, ki se lahko uporabi samo pod posebnimi pogoji

(21) Vsa zmanjšanja pomenijo sproščene obveznosti, prerazporejene v rezervo 10 ERS za uspešnost, ki se lahko uporabi samo pod posebnimi pogoji

(22) Na podlagi Sklepa Sveta 2010/406/EU (UL L 189, 22.7.2010, str. 14) je bil iz rezerve 10 ERS za uspešnost, ki se lahko uporabi samo pod posebnimi pogoji, Sudanu dodeljen znesek 150 milijonov EUR (147 milijonov EUR za posebno dodelitev za Sudan in 3 milijoni EUR za stroške izvrševanja)

(23) Na podlagi Sklepa Sveta 2011/315/EU (UL L 142, 28.5.2011, str. 61) je bil iz rezerve 10 ERS za uspešnost, ki se lahko uporabi samo pod posebnimi pogoji, Sudanu dodeljen znesek 200 milijonov EUR (194 milijonov EUR za posebno dodelitev za Južni Sudan in 6 milijonov EUR za stroške izvrševanja)

(24) Prerazporeditev 377 milijonov EUR sproščenih obveznosti v rezervo za uspešnost, ki se lahko uporabi samo pod posebnimi pogoji, iz projektov 9 ERS in prejšnjih ERS, zmanjšano za prerazporeditev 200 milijonov EUR iz rezerve za Južni Sudan (v 9 ERS) V letu dni do tega datuma je bilo ustvarjenih skupno za 807 milijonov EUR rezerve AKP, ki se lahko uporabi pod posebnimi pogoji, od tega je bilo uporabljenih 350 milijonov EUR (150 milijonov EUR za Sudan, 200 milijonov EUR za Južni Sudan, oboje prerazporejeno v 9 ERS)

(25) Prerazporeditve v rezerve / iz rezerv 10 ERS

(26) Pri sofinanciranju so v razpredelnici navedene samo odobritve za prevzem obveznosti

(27) Sklep Sveta 2013/759/EU (UL L 335, 14.12.2013, str. 48) določa prehodne ukrepe za upravljanje ERS (premostitveni sklad), da se zagotovijo razpoložljiva sredstev za sodelovanje z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi (AKP) državami ter čezmorskimi državami in ozemlji (ČDO) ter odhodke za podporo od 1. januarja 2014 do začetka veljavnosti Notranjega sporazuma za 11. ERS

(28) % odobritev

(*2) Sklad za spodbujanje naložb je na dan 31. decembra 2017 naložbe v lastniški kapital razvrstil kot razpoložljive za prodajo, medtem ko jih je od 1. januarja 2018 s sprejetjem MSRP 9 prerazvrstil v delnice in druge vrednostne papirje s spremenljivim donosom, merjene po PVIPI Povezana rezerva za pošteno vrednost v višini 125 816 000 EUR na dan 31. decembra 2017 jebila sproščena glede na zadržane dobičke Sklada kot prilagoditev otvoritvene bilance (pojasnilo 2.5). Poleg tega je bilo v otvoritveni bilanci za leto 2018 v zadržane dobičke vključenih 49 712 000 EUR, ki predstavljajo oslabitve pričakovanih kreditnih izgub, priznanih za izvajanje operacij dolžniškega posojilnega portfelja 1 in 2 stopnje, ter rezervacija v višini 4 156 000 EUR za neizplačane izpostavljenosti v okviru izvajanja operacij dolžniškega portfelja 1 in 2 stopnje Za podrobnosti o uskladitvi glej pojasnilo 2.5

(*3) Pogodbe o zastopstvu, za katere na datum poročanja ni osnovnih nasprotnih strank

(29) Zmanjšanja so pojasnjena z odplačili glavnice med letom v zvezi s posli, ki se že štejejo za restrukturirane na dan 31. decembra 2018 , in s prenehanjem restrukturiranih ukrepov med letom

(*4) MRU je bil uveden 1. januarja 2018 in je nadomestil stari MRO po vrednosti 1 MRU = 10 MRO

(*5) Vključno s pogodbami o zastopstvu

Top

v milijonih EUR

Finančni prihodki

Drugi prihodki