EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 31.10.2019
COM(2019) 580 final
2019/0253(COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe (EU) št. 1306/2013 glede finančne discipline od proračunskega leta 2021 naprej in Uredbe (EU) št. 1307/2013 glede prožnosti med stebroma za koledarsko leto 2020
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Namen tega predloga je zagotoviti varnost in kontinuiteto pri dodeljevanju podpore evropskim kmetom v letu 2020 ter upoštevanje zgornjih mej proračuna Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (v nadaljnjem besedilu: EKJS) s prilagoditvijo dveh zakonodajnih aktov skupne kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: SKP).
V zvezi s financiranjem SKP so potrebne nekatere spremembe Uredbe (EU) št. 1306/2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike (horizontalna uredba), s katerimi se zagotovi, da bo mehanizem finančne discipline, ki omogoča upoštevanje zgornje meje, določene z uredbo o večletnem finančnem okviru, lahko še naprej deloval za proračunska leta po letu 2020.
V zvezi z neposrednimi plačili je bila z Uredbo (EU) 2019/288 spremenjena Uredba (EU) št. 1307/2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike (uredba o neposrednih plačilih), da se prožnost med stebroma, predvidena za koledarska leta 2015–2019, podaljša na koledarsko leto 2020/proračunsko leto 2021. Ta uredba določa zneske za prenos sredstev za razvoj podeželja v sredstva za neposredna plačila kot odstotek zneska, dodeljenega za podporo, financirano v okviru EKSRP v proračunskem letu 2021, z zakonodajo Unije, sprejeto po tem, ko Svet sprejme ustrezno uredbo v skladu s členom 312(2) PDEU. Ustrezna zakonodaja Unije morda ne bo na voljo do datuma, ko morajo države članice uradno sporočiti svojo odločitev o prenosu sredstev. Da bi omogočili uporabo prožnosti pri prenosu sredstev iz razvoja podeželja v neposredna plačila, je primerno določiti najvišji znesek, ki se lahko prenese, in sicer na podlagi določenega zneska in ne odstotka. Iz tega razloga in tudi zato, ker znesek, ki je na voljo za neposredna plačila, vpliva na odločitve o prostovoljno vezani podpori, ki so jih države članice sporočile avgusta 2019, bi morale države članice imeti tudi možnost spremeniti avgustovsko odločitev o prostovoljno vezani podpori.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Predlagane spremembe so v skladu z uredbo o neposrednih plačilih in uredbo o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike. Predlog je zato skladen z obstoječimi določbami skupne kmetijske politike.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Pogodba o delovanju Evropske unije določa, da si Unija in države članice delijo pristojnost za kmetijstvo. Unija izvaja svoje pristojnosti s sprejemanjem različnih zakonodajnih aktov, s čimer opredeljuje in izvaja skupno kmetijsko politiko EU, kot je določeno v členih 38 do 44 PDEU. Uredba (EU) št. 1307/2013 vzpostavlja sistem neposrednih plačil kmetom. V skladu s členom 39 PDEU je cilj skupne kmetijske politike zagotoviti kmetom primerno življenjsko raven. Predlagana pobuda obravnava ta cilj. Dodana vrednost predloga je zagotoviti zanesljivost in stabilnost neposredne dohodkovne podpore za evropske kmete v letu 2020.
Upoštevanje neto zgornje meje za EKJS se zagotovi na ravni EU z uporabo mehanizma finančne discipline, kadar je to potrebno. Te cilje je mogoče doseči le, če sozakonodajalca EU spremenita uredbi (EU) št. 1306/2013 in 1307/2013.
•Sorazmernost
Predlog ne prinaša na področje politike nobenih novosti glede na zakonodajna akta, ki ju namerava spremeniti. Predlog spreminja obstoječi uredbi samo v obsegu, ki je potreben za doseganje zgoraj navedenih ciljev.
•Izbira instrumenta
Prvotna zakonodajna akta sta uredbi Evropskega parlamenta in Sveta, zato je treba tudi spremembe uvesti kot uredbo Evropskega parlamenta in Sveta z rednim zakonodajnim postopkom.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA
Predlog odstopa od običajne prakse, opredeljene v smernicah za boljše pravno urejanje in zbirki orodij. Odstopanje od običajne prakse je potrebno iz naslednjih razlogov:
– področje uporabe predloga je zelo tehnično;
– pobuda zadeva finančne zadeve, povezane s koncem sedanjega programskega obdobja;
– pobuda ne uvaja novih političnih zavez.
Ocena učinka, javno posvetovanje in načrt zato za ta predlog niso primerni. Ker mora biti zakonodaja na voljo decembra 2019, jo morata sozakonodajalca nujno sprejeti.
•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje
•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
•Ocena učinka
•Ustreznost in poenostavitev ureditve
•Temeljne pravice
V predlogu se spoštujejo temeljne pravice in upoštevajo načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
S spremembami Uredbe (EU) št. 1306/2013 se zagotavlja možnost za določitev prilagoditvene stopnje za finančno disciplino v proračunskem letu 2021 in poznejših letih, kadar napovedi odhodkov za ukrepe, ki se financirajo v okviru neto zgornje meje EKJS za posamezno proračunsko leto, kažejo, da bodo veljavne letne zgornje meje presežene. Na podlagi spremembe se tako lahko zmanjšajo odhodki v okviru EKJS do najvišje ravni, dogovorjene za sklad v večletnem finančnem okviru.
Sprememba določbe o prožnosti za koledarsko leto 2020 (proračunsko leto 2021) je tehnična prilagoditev, ki omogoča uporabo določbe in nima finančnih posledic, razen tistih, ki so predvidene za obstoječo določbo. Možnost spremembe prostovoljno vezane podpore lahko povzroči finančne prerazporeditve med ukrepi v državah članicah, vendar bodo ti ostali znotraj nacionalne zgornje meje in zato dodatno financiranje ni potrebno.
Širši finančni vpliv prehodnih določb je določen v oceni finančnih posledic, ki je priložena temu predlogu.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
·Posodobitev sklicevanja za določitev stopnje finančne discipline.
Za odhodke v okviru EKJS se v posameznem proračunskem letu upošteva najvišja zgornja meja, določena z uredbo o večletnem finančnem okviru, ki jo Svet sprejme v skladu s členom 312(2) PDEU. V ta namen je s členom 26 Uredbe (EU) št. 1306/2013 določena prilagoditvena stopnja za finančno disciplino. Trenutno se ustrezne določbe sklicujejo na Uredbo (EU, Euratom) št. 1311/2013, ki določa ustrezne zgornje meje le za obdobje 2014–2020. Da se zagotovi upoštevanje zgornje meje za financiranje s trgom povezanih odhodkov in neposrednih plačil tudi po letu 2020, bi bilo treba spremeniti pravno podlago, tj. člena 16 in 26, tako da bo vključevala uredbo, ki jo Svet sprejme v skladu s členom 312(2) PDEU za proračunsko leto 2021 in poznejša leta.
·Sprememba podlage za uradno sporočanje o prenosu sredstev iz razvoja podeželja v neposredna plačila
Države članice morajo do 31. decembra 2019 sporočiti odstotek sredstev za neposredna plačila, ki jih nameravajo prenesti v sredstva za razvoj podeželja za koledarsko leto 2020 (tj. proračunsko leto 2021). Kmalu zatem bodo morale sporočiti odstotek sredstev za razvoj podeželja, ki jih nameravajo prenesti v sredstva za neposredna plačila za koledarsko leto 2020. Sredstva za neposredna plačila za koledarsko leto 2020 so že določena v Uredbi (EU) št. 1307/2013. Ustrezna sredstva za razvoj podeželja za proračunsko leto 2021 pa morda do konca leta 2019 še ne bodo določena.
Države članice zato ne bi imele podlage za sporočanje odstotka sredstev za prenos iz sredstev za razvoj podeželja v sredstva za neposredna plačila, člen 2(3)(b) Uredbe (EU) 2019/288 o spremembi Uredbe (EU) št. 1307/2013 pa bi postal „ničen“. Za zagotovitev kontinuitete možnosti, da države članice prenašajo sredstva med stebroma, o čemer sta sozakonodajalca že odločila v Uredbi (EU) 2019/288, se predlaga, da se odstotek sredstev za prenos nadomesti z najvišjimi absolutnimi zneski na podlagi sedanjih najvišjih odstotkov iz člena 14(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013 in sredstev za razvoj podeželja, predlaganih v predlogu Komisije COM(2018) 392.
·Možnost spremembe odločitev v zvezi s prostovoljno vezano podporo
Države članice so imele do 1. avgusta 2019 možnost spremeniti odstotek svoje nacionalne zgornje meje za neposredna plačila, ki jih želijo nameniti za prostovoljno vezano podporo, in tudi svoje podrobne odločitve o podpori (tj. seznam podpornih ukrepov in finančnih sredstev zanje, usmerjanje itn.). Ta sprememba, če obstaja, se bo uporabljala od leta zahtevka 2020.
Po drugi strani pa bodo morale države članice šele 31. decembra 2019 ali kmalu zatem sporočiti prenose med stebroma, ki vplivajo na njihovo nacionalno zgornjo mejo za neposredna plačila za koledarsko leto 2020. Tako države članice, ki uporabljajo prožnost med stebroma, do 1. avgusta 2019 (tj. v času spremembe prostovoljno vezane podpore) še niso poznale svoje končne nacionalne zgornje meje za neposredna plačila za zadevno koledarsko leto. To lahko privede do neskladnosti v odločitvi o prostovoljno vezani podpori in povzroči tudi neupoštevanje zgornje meje proračuna. Države članice bi zato morale imeti možnost, da svojo odločitev o prostovoljno vezani podpori spremenijo in sporočijo v času, ko se odločajo o prožnosti med stebroma, tj. do konca leta 2019 ali kmalu zatem. To drugo spremembo prostovoljno vezane podpore za koledarsko leto 2020 pa bi bilo treba omejiti na obseg, ki je potreben za prilagoditev odločitve o prožnosti med stebroma.
2019/0253 (COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe (EU) št. 1306/2013 glede finančne discipline od proračunskega leta 2021 naprej in Uredbe (EU) št. 1307/2013 glede prožnosti med stebroma za koledarsko leto 2020
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,
ob upoštevanju mnenja Odbora regij,
ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Člen 16 Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta določa, da mora biti letna zgornja meja odhodkov v okviru Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (v nadaljnjem besedilu: EKJS) sestavljena iz najvišjih zneskov, določenih za ta sklad v okviru Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013. V skladu s členom 26 Uredbe (EU) št. 1306/2013 se po potrebi določi prilagoditvena stopnja za finančno disciplino, da se zagotovi upoštevanje letnih zgornjih mej iz Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013 za financiranje s trgom povezanih odhodkov in neposrednih plačil za obdobje 2014–2020. Uredba (EU) št. 1311/2013 ne določa zgornjih mej za proračunska leta po letu 2020. Da se zagotovi upoštevanje zgornje meje za financiranje s trgom povezanih odhodkov in neposrednih plačil tudi v proračunskih letih po letu 2020, se morata člena 16 in 26 Uredbe (EU) št. 1306/2013 za navedena proračunska leta sklicevati na zneske, določene v okviru EKJS v uredbi, ki jo Svet sprejme v skladu s členom 312(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) za leta od 2021 do 2027.
(2)Pri prožnosti med stebroma gre za neobvezen prenos sredstev med neposrednimi plačili in razvojem podeželja. V skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta lahko države članice uporabijo to prožnost za koledarska leta od 2014 do 2019. Da bi bilo državam članicam omogočeno, da ohranijo svoje strategije, je z Uredbo (EU) 2019/288 Evropskega parlamenta in Sveta prožnost med stebroma podaljšana na koledarsko leto 2020, tj. proračunsko leto 2021. Člen 14 Uredbe (EU) št. 1307/2013 trenutno določa, da se sredstva iz razvoja podeželja prenesejo v neposredna plačila kot odstotek zneska, namenjenega za podporo, financirano v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: EKSRP) v proračunskem letu 2021, z zakonodajo Unije, sprejeto po tem, ko Svet sprejme ustrezno uredbo v skladu s členom 312(2) PDEU. Ker ustrezna zakonodaja Unije ne bo sprejeta do datuma, ko morajo države članice uradno sporočiti svojo odločitev o prenosu, je primerno zagotoviti možnost nadaljnje uporabe navedene prožnosti in določiti najvišji znesek, ki se lahko prenese. Najvišji absolutni znesek za posamezno državo članico se izračuna na podlagi največjega odstotka iz člena 14(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013, ki se uporabi za zneske, namenjene za podporo vrstam intervencij za razvoj podeželja v skladu s predlogom uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta.
(3)V skladu s členom 53(6) Uredbe (EU) št. 1307/2013 imajo države članice trenutno do 1. avgusta 2019 možnost spremeniti odstotek svoje nacionalne zgornje meje za neposredna plačila, ki jih namenijo za prostovoljno vezano podporo, in tudi svoje podrobne odločitve o podpori od leta 2020 naprej. Države članice bodo svojo odločitev o prenosu sredstev za neposredna plačila v sredstva za razvoj podeželja, če obstaja, uradno sporočile šele do 31. decembra 2019, o prenosu sredstev za razvoj podeželja v sredstva za neposredna plačila pa kmalu zatem. Takšna odločitev bo vplivala na njihovo nacionalno zgornjo mejo za neposredna plačila za koledarsko leto 2020. Da bi se ohranila skladnost med podrobnimi odločitvami o podpori in zgornjo mejo proračuna za prostovoljno vezano podporo, je primerno državam članicam omogočiti, da spremenijo odstotek, namenjen prostovoljno vezani podpori, kolikor je potrebno, da se prilagodi njihovi odločitvi o prožnosti med stebroma in tudi podrobnim odločitvam o podpori. Zato bi moral biti tudi ustrezni rok za uradno obvestilo kmalu po 31. decembru 2019. Ker je navedena sprememba omejena na obseg, ki ga države članice potrebujejo za prilagoditev svoji odločitvi o prožnosti med stebroma, bi morale države članice v svojem obvestilu pojasniti zvezo med spremembo in navedeno odločitvijo.
(4)Uredbi (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1307/2013 bi bilo treba zato ustrezno spremeniti.
(5)Da bi omogočili čimprejšnjo uporabo sprememb iz te uredbe, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Spremembe Uredbe (EU) št. 1306/2013
Uredba (EU) št. 1306/2013 se spremeni:
(1)v členu 16 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
„1. Letna zgornja meja odhodkov EKJS je sestavljena iz najvišjih zneskov, določenih za ta sklad v okviru Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013 in uredbe, ki jo Svet sprejme v skladu s členom 312(2) PDEU za leta od 2021 do 2027.“;
(2)v členu 26 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
„1. Da se zagotovi upoštevanje letnih zgornjih mej iz člena 16 za financiranje s trgom povezanih odhodkov in neposrednih plačil, se določi prilagoditvena stopnja za neposredna plačila (v nadaljnjem besedilu: prilagoditvena stopnja), kadar napovedi za financiranje ukrepov v okviru navedene vmesne zgornje meje za posamezno proračunsko leto kažejo, da bodo veljavne letne zgornje meje presežene.“
Člen 2
Spremembe Uredbe (EU) št. 1307/2013
Uredba (EU) št. 1307/2013 se spremeni:
(1)v členu 14(2) se šesti pododstavek nadomesti z naslednjim:
„Države članice se lahko do [OPOCE: 7 dni po začetku veljavnosti te uredbe] odločijo, da za koledarsko leto 2020 kot neposredna plačila dajo na voljo znesek, ki ne presega zneska iz Priloge VIa. Ustrezni znesek zato ni več na voljo za podporo, financirano iz EKSRP za proračunsko leto 2021. O tej odločitvi uradno obvestijo Komisijo do [OPOCE: 7 dni po začetku veljavnosti te uredbe] in v njej navedejo znesek, ki se prenese.“;
(2)v členu 53 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:
„6. Države članice lahko do 1. avgusta katerega koli leta spremenijo svojo odločitev na podlagi tega poglavja.
Države članice lahko do [OPOCE: 7 dni po začetku veljavnosti te uredbe] spremenijo tudi svojo odločitev na podlagi tega poglavja, kolikor je potrebno za prilagoditev odločitve o prožnosti med stebroma za koledarsko leto 2020, sprejete v skladu s členom 14.
S spremembo odločitve v skladu s prvim in drugim pododstavkom se države članice z učinkom od naslednjega leta lahko odločijo:
(a)da bodo ohranile, povečale ali zmanjšale odstotek, določen v skladu z odstavki 1, 2 in 3, vendar po potrebi v okviru tam določenih omejitev, ali da bodo ohranile ali zmanjšale odstotek, določen v skladu z odstavkom 4;
(b)da bodo spremenile pogoje za odobritev podpore;
(c)da podpore iz tega poglavja ne bodo več odobrile.
Države članice Komisijo uradno obvestijo o vsaki odločitvi v zvezi s spremembo v skladu s prvim in drugim pododstavkom do datumov, določenih v navedenih pododstavkih. V uradnem obvestilu o odločitvi v zvezi s spremembo v skladu z drugim pododstavkom pojasnijo zvezo med spremembo in odločitvijo o prožnosti med stebroma za koledarsko leto 2020, sprejeto v skladu s členom 14.“;
(3)vstavi se Priloga VIa, katere besedilo je v Prilogi k tej uredbi.
Člen 3
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Evropski parlament
Za Svet
Predsednik
Predsednik
OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA
1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE
1.1.Naslov predloga/pobude
1.2.Zadevna področja (programski sklop)
1.3.Vrsta predloga/pobude
1.4.Utemeljitev predloga/pobude
1.5.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic
1.6.Načrtovani načini upravljanja
2.UKREPI UPRAVLJANJA
2.1.Pravila o spremljanju in poročanju
2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi
2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti
3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE
3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice
3.2.Ocenjene posledice za odhodke
3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke
3.2.2.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve
3.2.3.Udeležba tretjih oseb pri financiranju
3.3.Ocenjene posledice za prihodke
1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE
1.1.Naslov predloga/pobude
A) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi prehodnih določb za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) v letu 2021, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 229/2013 in (EU) št. 1308/2013 glede sredstev in njihove razdelitve v letu 2021 ter o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1307/2013 glede njihovih sredstev in uporabe v letu 2021
B) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1306/2013 glede finančne discipline od proračunskega leta 2021 naprej in Uredbe (EU) št. 1307/2013 glede prožnosti med stebroma za koledarsko leto 2020
1.2.Zadevna področja (programski sklop)
Programski sklop 8 – Kmetijstvo in pomorska politika v okviru razdelka 3 večletnega finančnega okvira 2021–2027 – Naravni viri in okolje
1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša
◻ Nov ukrep
◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa
⌧ Podaljšanje obstoječega ukrepa
◻ Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep
1.4.Utemeljitev predloga/pobude
1.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude
Namen tega predloga je zagotoviti kontinuiteto nekaterih elementov skupne kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: SKP) za enoletno prehodno obdobje od obdobja 2014–2020 do uporabe pravil za strateške načrte SKP na podlagi predloga Komisije (COM (2018) 392 final). Dodatna pojasnila so na voljo v obrazložitvenem memorandumu k temu predlogu in točki 1.4.1 ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki je bil priložen predlogu Komisije za obdobje po letu 2020, COM(2018) 392 final.
1.4.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.
Glej točko 1.4.1 ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga v COM(2018) 392 final.
1.4.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti
1.4.4.Skladnost in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti
1.5.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic
⌧ Časovno omejeno
–⌧
od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2021,
–⌧
finančne posledice v letu 2021 za odobritve za prevzem obveznosti (v letu 2022 za neposredna plačila) ter v letu 2021 in pozneje za odobritve plačil.
◻ Časovno neomejeno
Izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL, ki mu sledi izvajanje v celoti.
1.6.Načrtovani načini upravljanja
◻ Neposredno upravljanje — Komisija:
–◻ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,
–◻
prek izvajalskih agencij.
⌧ Deljeno upravljanje z državami članicami.
◻ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:
–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,
–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),
–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,
–◻ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,
–◻ subjektom javnega prava,
–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,
–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,
–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.
–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.
Opombe
Brez vsebinskih sprememb glede na sedanje stanje, tj. večino odhodkov za SKP bodo upravljale države članice, in sicer z deljenim upravljanjem. Zelo majhen del pa bo še vedno spadal pod neposredno upravljanje Komisije.
2.UKREPI UPRAVLJANJA
2.1.Pravila o spremljanju in poročanju
Navedite pogostost in pogoje.
Brez vsebinskih sprememb glede na obstoječo zakonodajo.
2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi
2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol
Da se zagotovi nemoteno nadaljevanje nujnega prehoda na strateške načrte SKP, ta predlog ohranja obstoječe načine upravljanja z deljenim upravljanjem ter načine plačevanja in kontrol za potrebno obdobje. Temelji na dobro delujočih sistemih, ki so jih države članice že vzpostavile.
2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje
Stalne nizke stopnje napak v okviru SKP v zadnjih letih kažejo, da upravljavski in kontrolni sistemi, ki so jih vzpostavile države članice, delujejo pravilno in da zagotavljajo razumna zagotovila. Prehodne določbe zagotavljajo obstoječe stanje v zvezi s kontrolnimi sistemi.
2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)
Predlog ohranja nespremenjeno stanje glede kontrol.
2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti
Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.
Spremembe obstoječih ukrepov niso predlagane.
3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE
Zneski, navedeni v prehodnem predlogu, so v skladu z zneski, predlaganimi za SKP v razdelku 3 predloga, ki zajema večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 za ustrezna proračunska leta v COM(2018) 322 final/2.
Za odhodke, povezane s trgom, ki se financirajo iz EKJS, bodo zato dodelitve na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013 prilagojene ravni, ki je bila za iste sektorje predlagana v predlogu o podpori za strateške načrte SKP (COM(2018) 392 final) za proračunsko leto 2021. Dodelitve za najbolj oddaljene regije in Egejske otoke v uredbah (EU) št. 228/2013 in (EU) št. 229/2013 so prilagojene že predlagani ravni za leto 2021 (prim. COM(2018) 394 final).
Predlagane dodelitve za neposredna plačila za koledarsko leto 2021, ki se financirajo v proračunskem letu 2022, so enake dodelitvam, predlaganim za vrste intervencij v obliki neposrednih plačil za koledarsko leto 2021 v COM(2018) 392 final.
Da se zagotovi kontinuiteta razvoja podeželja, predlog dodaja dodelitve za leto 2021. Te so enake zneskom, ki so bili predlagani za vrste intervencij za razvoj podeželja za isto leto v COM(2018) 392 final. Če se države članice odločijo, da programov razvoja podeželja za obdobje 2014–2020 ne bodo podaljšale, je treba neporabljena sredstva, dodeljena za leto 2021, prerazporediti na sredstva za strateški načrt SKP za obdobje 2022–2025.
Za prehodno obdobje se predlaga ohranitev rezerve za krize v kmetijskem sektorju iz člena 25 Uredbe (EU) št. 1306/2013, kot obstaja v obdobju 2014–2020.
Na splošno ta predlog pomeni, da v zvezi z odobritvami za prevzem obveznosti nima finančnih posledic za obdobje 2021–2027 glede na to, kar je bilo predlagano in opisano v oceni finančnih posledic, priloženi predlogu Komisije o SKP za obdobje po letu 2020 (COM(2018) 392 final). Kar zadeva odobritve plačil, so ocenjene možne posledice pojasnjene v nadaljevanju, vendar bodo odvisne od odločitve držav članic v zvezi s podaljšanjem programov razvoja podeželja za obdobje 2014–2020.
Finančne posledice, navedene v nadaljevanju, odražajo ocenjene spremembe glede na posledice, določene v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, priloženi predlogu Komisije o SKP za obdobje po letu 2020 (COM(2018) 392 final).
3.1.Zadevni razdelek večletnega finančnega okvira in predlagane nove odhodkovne proračunske vrstice
Razdelek večletnega finančnega okvira
|
Proračunska vrstica
|
Vrsta
odhodkov
|
Prispevek
|
|
Razdelek 3:
Naravni viri in okolje
|
dif./nedif.
|
držav Efte
|
držav kandidatk
|
tretjih držav
|
po členu 21(2)(b) finančne uredbe
|
3
|
|
Nedif.
|
NE
|
NE
|
NE
|
NE
|
3.2.Ocenjene posledice za odhodke
3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
Razdelek večletnega finančnega
okvira
|
3
|
Naravni viri in okolje
|
Za EKJS predlog nima posledic na skupne odhodke glede na ocene, opisane v oceni finančnih posledic, priloženi predlogu Komisije o SKP za obdobje po letu 2020 (COM(2018) 392 final). Prehodni predlog, ki zagotavlja kontinuiteto več sektorskih programov pomoči v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 (tj. sadje in zelenjava, oljčno olje, čebelarstvo, vino in hmelj), dokler ti programi ne bodo vključeni v načrt SKP, pomeni, da bodo obveznosti, ocenjene za sektorske vrste intervencij v okviru načrta SKP, ostale kot s trgom povezani odhodki zunaj načrta SKP za prehodno obdobje. To velja tudi za neposredna plačila, kadar bodo obveznosti, predvidene v okviru načrta SKP, ostale kot neposredna plačila zunaj načrta SKP za prehodno obdobje. Te spremembe in financiranje krizne rezerve, ki naj bi se ohranili v prehodnem obdobju, so nevtralni glede celotnih obveznosti v posameznem letu in za obdobje, zato so skladni s predlogom Komisije glede vmesne zgornje meje EKJS za obdobje 2021–2027.
Kar zadeva EKSRP, ostaja predlog v smislu odobritev za prevzem obveznosti za to obdobje nevtralen. Odločitev držav članic o podaljšanju programov razvoja podeželja za obdobje 2014–2020 bo vplivala na časovni razpored obveznosti, saj se bodo dodelitve EKSRP za leto 2021, kadar države članice ne zahtevajo podaljšanja, prenesle na dodelitve EKSRP za obdobje 2022–2025.
Neto posledic za časovni razpored za odobritve plačil trenutno ni mogoče ovrednotiti, saj bodo odvisne od odločitev držav članic, ki lahko odložijo ali pospešijo izvajanje plačil glede na časovni okvir, predviden v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, priloženi predlogu Komisije o SKP za obdobje po letu 2020 (COM(2018) 392 final): pričakuje se, da bodo podaljšanja programov razvoja podeželja za obdobje 2014–2020 pospešila profil plačil zadevnih držav članic/programov, prenosi neporabljenih sredstev za leto 2021 na dodelitve za obdobje 2022–2025 pa bodo odložili plačila. Odobritve plačil za to obdobje ostanejo na splošno nespremenjene.
|
2021
|
2022
|
2023
|
2024
|
2025
|
2026
|
2027
|
Po letu 2027
|
SKUPAJ
|
SEŠTEVEK ZA EKJS
|
obveznosti
|
(1)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
plačila
|
(2)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
SEŠTEVEK ZA EKSRP
|
obveznosti
|
(3)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
plačila
|
(4)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Odobritve za SKP SKUPAJ
|
obveznosti
|
(5) = (1 + 3)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
plačila
|
(6) = (2 + 4)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Razdelek večletnega finančnega
okvira
|
7
|
„Upravni odhodki“
|
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
2021
|
2022
|
2023
|
2024
|
2025
|
2026
|
2027
|
Po letu 2027
|
SKUPAJ
|
Človeški viri
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Drugi upravni odhodki
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Odobritve iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ
|
(obveznosti skupaj = plačila skupaj)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
|
|
2021
|
2022
|
2023
|
2024
|
2025
|
2026
|
2027
|
Po letu 2027
|
SKUPAJ
|
Odobritve iz vseh
RAZDELKOV
večletnega finančnega okvira SKUPAJ
|
obveznosti
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
plačila
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
3.2.2.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve
–◻
Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve
–⌧
Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
Predlog ne spreminja posledic, ocenjenih v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki je priložena predlogu Komisije za obdobje po letu 2020 (prim. COM(2018) 392).
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
Leta
|
2021
|
2022
|
2023
|
2024
|
2025
|
2026
|
2027
|
SKUPAJ
|
RAZDELEK 7
večletnega finančnega okvira
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Človeški viri
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Drugi upravni odhodki
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Seštevek za RAZDELEK 7
večletnega finančnega okvira
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Odobritve zunaj RAZDELKA 7
večletnega finančnega okvira
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Človeški viri
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Drugi
upravni odhodki
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Seštevek za odobritve
zunaj RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.
3.2.2.1.Ocenjene potrebe po človeških virih
–◻
Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.
–⌧
Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
Predlog ne spreminja zahtev, ocenjenih v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, priloženi predlogu Komisije za obdobje po letu 2020 (prim. COM(2018) 392).
ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa
Leta
|
2021
|
2022
|
2023
|
2024
|
2025
|
2026
|
2027
|
• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
|
Sedež in predstavništva Komisije
|
|
|
|
|
|
|
|
Delegacije
|
|
|
|
|
|
|
|
Raziskave
|
|
|
|
|
|
|
|
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) – PU, LU, NNS, ZU in MSD
Razdelek 7
|
Financirano iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira
|
– na sedežu
|
|
|
|
|
|
|
|
|
– na delegacijah
|
|
|
|
|
|
|
|
Financirano iz sredstev programa
|
– na sedežu
|
|
|
|
|
|
|
|
|
– na delegacijah
|
|
|
|
|
|
|
|
Raziskave
|
|
|
|
|
|
|
|
Drugo (navedite)
|
|
|
|
|
|
|
|
SKUPAJ
|
|
|
|
|
|
|
|
Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.
Opis nalog:
Uradniki in začasni uslužbenci
|
|
Zunanji sodelavci
|
|
3.2.3.Udeležba tretjih oseb pri financiranju
V predlogu/pobudi:
–⌧
ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;
–◻
je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:
odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
Leta
|
2021
|
2022
|
2023
|
2024
|
2025
|
2026
|
2027
|
SKUPAJ
|
Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Sofinancirane odobritve SKUPAJ
|
|
|
|
|
|
|
|
|
3.3.Ocenjene posledice za prihodke
–◻
Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.
–◻
Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
za lastna sredstva,
za druge prihodke.
navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice ◻
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
Prihodkovna proračunska vrstica
|
Posledice predloga/pobude
|
|
2021
|
2022
|
2023
|
2024
|
2025
|
2026
|
2027
|
67 01 in 67 02
|
|
|
|
|
|
|
|
Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.
Poleg vrstic, navedenih v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki je priložena predlogu Komisije o SKP za obdobje po letu 2020 (COM(2018) 392 final), bodo v prehodnem obdobju nastale posledice za naslednjo proračunsko vrstico:
08 02 YY Neposredna plačila zunaj načrta SKP
Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).