EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 17.10.2019

COM(2019) 473 final

2019/0226(NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o sklenitvi, v imenu Unije, Protokola o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Republiko Senegal in Evropsko unijo

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med Republiko Senegal in Evropsko unijo 1 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je začel veljati 20. novembra 2014 2 in se od takrat tiho podaljšuje. Trenutno veljavni protokol bo prenehal veljati 19. novembra 2019.

Komisija je na podlagi ustreznih pogajalskih smernic 3 opravila pogajanja z vlado Republike Senegal (v nadaljnjem besedilu: Senegal) za sklenitev novega protokola k Sporazumu. Po koncu pogajanj je bil 19. julija 2019 parafiran nov protokol. Protokol zajema petletno obdobje od datuma začetka njegove začasne uporabe, to je od datuma njegovega podpisa, kot je navedeno v členu 16 Protokola.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

V skladu s prednostnimi nalogami prenovljene ribiške politike 4 novi protokol plovilom Evropske unije zagotavlja ribolovne možnosti v senegalskih vodah na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja in ob upoštevanju priporočil Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku. Pri novem protokolu se upoštevajo rezultati ocene zadnjega protokola (2014–2019) in v prihodnost usmerjene ocene smotrnosti sklenitve novega protokola. Obe oceni so izvedli zunanji strokovnjaki. Protokol bo Evropski uniji in Senegalu prav tako omogočil tesnejše sodelovanje pri spodbujanju odgovornega izkoriščanja ribolovnih virov v senegalskih vodah ter podprl prizadevanja Senegala za razvoj njihovega modrega gospodarstva, kar je v interesu obeh pogodbenic.

Protokol določa ribolovne možnosti za naslednje kategorije:

– 28 zamrzovalnih plovil za ribolov tuna s potegalko,

– 10 plovil z ribiško palico,

– 5 plovil s parangalom,

– 2 plovili z vlečno mrežo.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Pogajanja o novem protokolu k sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju s Senegalom so del zunanjega delovanja EU v zvezi z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami. Pri teh pogajanjih se upoštevajo zlasti cilji Unije s področja spoštovanja demokratičnih načel in človekovih pravic.

Vendar pa bi na lokalni ravni gospodarska dejavnost v ribiškem sektorju v Senegalu prispevala k odpravljanju temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Izbrana pravna podlaga je Pogodba o delovanju Evropske unije, ki v členu 43(2) določa skupno ribiško politiko, v členu 218(6)(a)(v) fazo sklepanja sporazumov med Unijo in tretjimi državami, v členu 218(7) pa določbe o odobritvi sprememb protokola.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Predlog je v izključni pristojnosti Evropske unije.

•Sorazmernost

Predlog je sorazmeren s ciljem vzpostavitve pravnega, okoljskega, gospodarskega in socialnega okvira za upravljanje ribolovnih dejavnosti, ki jih izvajajo plovila Unije v vodah tretjih držav, kot je določeno v členu 31 uredbe o skupni ribiški politiki. Predlog je skladen z navedenimi določbami in prav tako z določbami glede finančne pomoči tretjim državam iz člena 32 navedene uredbe.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

Komisija je leta 2019 izvedla naknadno oceno sedanjega protokola k sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju s Senegalom ter predhodno oceno njegove morebitne obnovitve. Ugotovitve ocene so predstavljene v ločenem delovnem dokumentu. 5

Z oceno je bilo ugotovljeno, da je sektor EU za ribolov tuna in ribolov z vlečno mrežo močno zainteresiran za ribolov v Senegalu in da bi obnovitev Protokola pripomogla k okrepitvi spremljanja in nadzora ter boljšemu upravljanju ribištva v regiji. Pomen vloge Senegala pri regionalnem upravljanju prispeva k ustreznosti predvidenega novega protokola tako za sektorje ribolova tuna EU kot za partnersko državo.

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

V okviru ocene so bila opravljena posvetovanja z državami članicami, predstavniki industrije, mednarodnimi organizacijami civilne družbe ter ribiško upravo in civilno družbo Senegala. Posvetovanja so potekala tudi v okviru Svetovalnega sveta za ribolov v oddaljenih vodah.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Predhodno in naknadno oceno je za Komisijo v skladu s členom 31(10) uredbe o skupni ribiški politiki opravil neodvisni svetovalec.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Letni finančni prispevek Evropske unije znaša 1 700 000 EUR in temelji na:

a) znesku v višini 800 000 EUR, ki je povezan z dostopom, zlasti za referenčno tonažo 10 000 ton tuna na leto, in s količino dovoljenega ulova senegalskega osliča v višini 1 750 ton na leto;

b) podpori razvoju sektorske ribiške politike Senegala v višini 900 000 EUR na leto za celotno obdobje veljavnosti Protokola. Ta podpora je v skladu s cilji nacionalne politike trajnostnega upravljanja ribolovnih virov Senegala za celotno obdobje veljavnosti Protokola.

Letni znesek za odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil je določen v letnem proračunskem postopku, vključno z vrstico za rezervo za protokole, ki še ne začnejo veljati v začetku leta 6 .

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Ureditev spremljanja je določena v Protokolu.

Ta postopek se začenja vzporedno s postopki, povezanimi s sklepom Sveta o podpisu, v imenu Unije, Protokola k Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med Republiko Senegal in Evropsko unijo.

2019/0226 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o sklenitvi, v imenu Unije, Protokola o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Republiko Senegal in Evropsko unijo

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) v povezavi s členom 218(6)(a)(v) in členom 218(7) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta 7 ,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Protokol o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Republiko Senegal in Evropsko unijo (v nadaljnjem besedilu: Protokol) je bil v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2019/... 8 podpisan [vstaviti datum podpisa] s pridržkom njegove poznejše sklenitve.

(2)Cilj Protokola je Uniji in Senegalu omogočiti tesnejše sodelovanje pri spodbujanju trajnostne ribiške politike in odgovornega izkoriščanja ribolovnih virov v senegalskih vodah ter podpreti prizadevanja Senegala za razvoj ribiškega sektorja.

(3)Protokol bi bilo treba odobriti v imenu Unije.

(4)S členom 7 Sporazuma je ustanovljen skupni odbor, odgovoren za spremljanje njegovega izvajanja. Skupni odbor lahko poleg tega odobri določene spremembe Protokola. Da bi olajšali odobritev takšnih sprememb, je treba pod posebnimi vsebinskimi in postopkovnimi pogoji Komisijo pooblastiti, da jih odobri v imenu Unije po poenostavljenem postopku.

(5)Stališče Unije o predvidenih spremembah Protokola bi moral oblikovati Svet. Predlagane spremembe bi bilo treba odobriti, razen če jim v skladu s členom 16(4) Pogodbe o Evropski uniji ne nasprotuje manjšina držav članic, ki lahko prepreči sprejetje odločitve.

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Protokol o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Republiko Senegal (2019–2024) (v nadaljnjem besedilu: Protokol) se odobri v imenu Unije.

Besedilo Protokola je priloženo k temu sklepu kot Priloga I.

Člen 2

V skladu z določbami in pogoji iz Priloge II k temu sklepu je Komisija pooblaščena, da v imenu Unije odobri spremembe Protokola, ki jih sprejme skupni odbor, ustanovljen s členom 9 Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Republiko Senegal in Evropsko unijo.

Člen 3

Predsednik Sveta imenuje osebe, pooblaščene, da v imenu Unije pošljejo uradno obvestilo iz člena 16 Protokola, s čimer je izražena privolitev Evropske unije, da jo ta protokol zavezuje.

Člen 4

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja

1.3Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

1.4Cilji

1.4.1Splošni cilji

1.4.2Specifični cilji

1.4.3Pričakovani rezultati in posledice

1.4.4Kazalniki smotrnosti

1.5Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

1.7Načrtovani načini upravljanja

2UKREPI UPRAVLJANJA

2.1Pravila o spremljanju in poročanju

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

3.2.2Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje

3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

3.2.4Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja 

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

X Nov ukrep 

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 9  

◻ Podaljšanje obstoječega ukrepa 

◻ Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

X Časovno omejeno

–X    od leta 2019 do leta 2024,

–X    finančne posledice med letoma 2019 in 2024 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2019 in 2024 za odobritve plačil.

◻ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 10

X Neposredno upravljanje – Komisija:

–X z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–X    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov za poslovanje, ponovite zgornji odsek:

Ta oddelek se izpolni s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga (Priloga V k notranjim pravilom), ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

–X    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–◻    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

–X    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–◻    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov v proračunu.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

V predlogu/pobudi:

–X    se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira;

–◻    zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru;

–◻    zahteva spremembo večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

–X    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

–◻    je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

XPredlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

◻    za lastna sredstva,

◻    za druge prihodke.

–navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice ◻    

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

(1)    UL L 304, 23.10.2014, str. 3.

(2)     https://www.consilium.europa.eu/sl/documents-publications/treaties-agreements/agreement/?id=2014055&DocLanguage=sl .

(3)    Sprejet 15. julija 2019 na zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo.

(4)    UL L 354, 28.12.2013, str. 22.

(5)    SWD(2019) 209, 18.6.2019.

(6)    V skladu z medinstitucionalnim sporazumom o sodelovanju v proračunskih zadevah (2013/C 373/01).

(7)    UL C , , str. .

(8)    Sklep Sveta (EU) 2019/… z dne … 2019 o … (UL C , , str. ).

(9)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(10)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx . 

(11)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(12)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(13)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(14)    Po uradni proračunski nomenklaturi.

(15)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(16)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(17)    Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji …“.

(18)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(19)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(20)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(21)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(22)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(23)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 17.10.2019

COM(2019) 473 final

PRILOGI

k

predlogu Sklepa Sveta

o sklenitvi, v imenu Unije, Protokola o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Republiko Senegal in Evropsko unijo

PRILOGA I

PROTOKOL O IZVAJANJU SPORAZUMA O PARTNERSTVU V RIBIŠKEM SEKTORJU MED REPUBLIKO SENEGAL IN EVROPSKO UNIJO

Člen 1

Predmet urejanja

1.Cilj tega protokola je izvajanje Sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Senegal o trajnostnem ribolovu. Vključuje Prilogo in dodatke, ki so njegov sestavni del.

Člen 2

Splošno

1.Pogodbenici se zavezujeta, da bosta spodbujali trajnostni ribolov in zavarovali morsko biotsko raznovrstnosti v skladu z načeli nediskriminacije, preglednosti in dobrega upravljanja.

2.Plovila Evropske unije lahko v skladu s členom 4 Sporazuma ribolovne dejavnosti na senegalskem ribolovnem območju opravljajo le, če imajo dovoljenje za ribolov, ki je bilo izdano v okviru tega protokola in v skladu s pogoji v njegovi prilogi.

Člen 3

Področje uporabe

1.Ribolovne možnosti, dodeljene ribiškim plovilom Unije, se določijo, kot sledi:

–za izrazito selivske vrste (vrste, naštete v Prilogi 1 h Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982), razen naslednjih vrst:

–vrst, zaščitenih z mednarodnimi konvencijami;

–vrst, katerih ribolov prepoveduje Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT):

(a)28 zamrzovalnih plovil za ribolov tuna s potegalko;

(b)10 plovil za ribolov z ribiško palico;

(c)5 plovil s parangalom;

2.Ribolovne možnosti iz prvega pododstavka zadevajo samo senegalska ribolovna območja, katerih zemljepisne koordinate se Uniji sporočijo pred začetkom začasne uporabe v skladu z veljavno senegalsko zakonodajo.

3.Plovila Unije ne smejo izvajati dejavnosti na prepovedanih območjih ali v obdobju biološke obnovitve, v skladu z določbami iz Priloge in nacionalne zakonodaje.

4.Dostop do žive vabe je za evropska plovila za ribolov z ribiško palico dovoljen pod pogoji iz nacionalne zakonodaje.

Člen 4

Finančni prispevek

1.Skupna ocenjena vrednost tega protokola za obdobje iz člena 15 znaša 15 253 750 EUR, kar znaša 3 050 750 EUR na leto. Ta letni znesek je razdeljen na naslednji način:

2.       Odstavek 1 se uporablja ob upoštevanju členov 5, 7 in 9 tega protokola ter členov 13 in 14 sporazuma.

3.       Senegal in Unija po potrebi na podlagi podatkov o dnevnem ulovu, ki jih prejme država članica zastave, zagotovita spremljanje dejavnosti ribiških plovil Unije na senegalskih ribolovnih območjih, da bi se zagotovilo ustrezno upravljanje:

– referenčne tonaže iz prve alinee odstavka 1(a) za izrazito selivske vrste in

– količine dovoljenega ulova pridnenih vrst, navedenega v ustrezni tehnični specifikaciji iz dodatka k Prilogi k temu protokolu.

4.       Evropska unija, države članice zastave in Senegal zagotovijo spremljanje ulova zlasti prek sistema ERS (sistem za elektronsko poročanje). Sprejmejo ustrezne ukrepe, h katerim so zavezane, da bi preprečile vsakršno prekoračitev količine dovoljenega ulova, in se o njih medsebojno obvestijo.

5.       Ko ulov doseže 80 % količine dovoljenega ulova za globokomorske pridnene vrste, Senegal zagotovi tedensko spremljanje ulova z ribiškimi plovili Unije. To spremljanje bo dnevno, ko bo sistem ERS začel delovati. Senegal bo organe Unije obvestil takoj, ko bo dosežena količina dovoljenega ulova. Unija bo po prejemu tega uradnega obvestila o tem obvestila tudi države članice, ki bodo zapustile ribolovno območje.

6.        Če letna količina ulova izrazito selivskih vrst z ribiškimi plovili Unije v senegalskih vodah preseže letno referenčno tonažo iz prve alinee odstavka 1(a), se znesek letnega finančnega prispevka poveča za 45 EUR za vsako dodatno tono ulova.

7.       Količina dovoljenega ulova globokomorskih pridnenih vrst, navedena v ustrezni tehnični specifikaciji iz dodatka k Prilogi k temu protokolu, ustreza največji količini dovoljenega ulova teh vrst. Če bi letna količina ulova teh vrst presegla dovoljeno količino, bi se poleg pristojbine plačala kazen v višini 95 EUR na tono preseženega ulova.

8.       Finančni prispevek iz prve alinee odstavka 1(a) v zvezi z dostopom ribiških plovil Unije do ribolovnih virov Senegala Unija plača najpozneje 90 dni po datumu začetka začasne uporabe Protokola za prvo leto, za naslednja leta pa najpozneje na obletnico podpisa Protokola.

9.       Finančni prispevek iz prve alinee odstavka 1(a) in (b) se plača na račun državne zakladnice Senegala. Sektorska podpora iz prve alinee odstavka 1(b) se da na voljo Direktoratu za pomorsko ribištvo za njeno izvajanje. Senegalska stran zagotovi vpis sredstev sektorske podpore v proračunsko načrtovanje (letni zakon o financah). Senegalski organi Evropski komisiji sporočijo podatke o ustreznem računu državne zakladnice pred začasno uporabo Protokola in nato vsako leto.

Člen 5

Sektorska podpora

1.    Sektorska podpora, predvidena v okviru tega protokola, prispeva zlasti k izvajanju programa sektorske politike za razvoj ribištva in akvakulture v Senegalu (2016–2023) in k razvoju pomorskega gospodarstva. Njen cilj je:

–trajnostno upravljanje virov,

–izboljšanje spremljanja, nadzora in opazovanja ribolovnih dejavnosti,

–razvoj znanstvenih zmogljivosti, raziskave na področju ribolovnih virov in zbiranje podatkov,

–podpora za mali ribolov,

–razvoj akvakulture,

–dodajanje vrednosti, nadzor in zdravstvena spričevala za ribiške proizvode,

–krepitev zmogljivosti udeležencev v tem sektorju.

2.       Skupni odbor najpozneje tri mesece po začetku veljavnosti ali, če je primerno, začasne uporabe tega protokola določi večletni sektorski program in njegov način izvajanja, zlasti glede:

3.       Plačilo prvega obroka sektorske podpore se izvede potem, ko skupni odbor potrdi večletni program.

4.    Skupni odbor določi cilje in izvede oceno pričakovanega učinka projektov, da bi odobril dodelitev zneskov finančnega prispevka za sektorsko podporo za Senegal. Po potrebi lahko prilagodi način izvajanja sektorske podpore.

5.       Senegal vsako leto predstavi napredek projektov, ki se izvajajo s finančno sektorsko podporo, v obliki letnega poročila o dosežkih, ki ga prouči skupni odbor. Senegal ob izteku Protokola sestavi tudi končno poročilo.

6.       Plačilo finančnega prispevka za sektorsko podporo se izvede v več obrokih na podlagi pristopa, ki temelji na analizi rezultatov izvajanja sektorske podpore in potreb, ugotovljenih v okviru večletnega programa. Do začasne prekinitve sektorske podpore iz prve alinee člena 4(1)(b) lahko pride,  če pridobljeni rezultati niso v skladu s programom na podlagi ocene, ki jo opravi skupni odbor, ali če se ta finančni prispevek ne uporablja v skladu z odobrenim programom.

7.       Plačilo sektorske pomoči se začne ponovno izvajati po posvetu in ob soglasju pogodbenic in/ali če to upravičujejo rezultati izvajanja finančnega prispevka iz odstavka 4. Vendar se lahko izvede največ šest mesecev po izteku veljavnosti tega protokola.

8.       Vse spremembe večletnega programa sektorske pomoči odobri skupni odbor, po potrebi z izmenjavo pisem.

9.        Pogodbenici zagotovita prepoznavnost dosežkov sektorske podpore.

Člen 6

Znanstveno sodelovanje

1.       Pogodbenici se zavezujeta, da bosta na ravni regije Zahodna Afrika spodbujali sodelovanje na področju odgovornega ribolova. Zavezujeta se, da bosta spoštovali vsa priporočila in resolucije Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT) ter upoštevali znanstvena mnenja drugih pristojnih regionalnih organizacij, kot je Odbor za ribištvo za vzhodni srednji Atlantik (CECAF).

2.       Pogodbenici se zavezujeta, da bosta redno in v skladu s potrebami sklicevali skupno znanstveno delovno skupino z namenom obravnave vseh znanstvenih vprašanj v zvezi z izvajanjem tega protokola. Pristojnosti, sestava in delovanje te skupne znanstvene delovne skupine določi skupni odbor.

3.       Pogodbenici se zavezujeta, da bosta objavili in si izmenjali vse ustrezne informacije o ribolovnih dejavnostih v zvezi s tem protokolom.

4.       Na podlagi priporočil in resolucij, sprejetih v ICCAT, in glede na najboljša razpoložljiva znanstvena mnenja, kot so mnenja CECAF, ter po potrebi glede na sklepe zasedanj skupne znanstvene delovne skupine skupni odbor sprejme ukrepe v zvezi z dejavnostmi ribiških plovil Unije, da bi zagotovil trajnostno upravljanje ribolovnih virov, zajetih s tem protokolom.

Člen 7

Gospodarsko sodelovanje in dodajanje vrednosti

1.       Pogodbenici spodbujata gospodarsko in tehnično sodelovanje med izvajalci v ribiškem in predelovalnem, da bi tako ustvarili ugodne pogoje za naložbe in gospodarsko izkoriščanje vira.

2.       Pogodbenici izkoristita potencial razpoložljivih finančnih in tehničnih instrumentov, da bi povečali usklajenost ukrepov na področju ribištva in modrega gospodarstva. V ta namen bo posebna pozornost namenjena dodajanju vrednosti proizvodom, dobavi predelovalnim enotam in lokalnemu trgu ter spodbujanju trgovine.

Člen 8

Prilagoditev ribolovnih možnosti in pogojev za izvajanje ribolovnih dejavnosti

1.       Ribolovne možnosti iz člena 1 lahko skupni odbor prilagodi, če priporočila in resolucije, ki jih je sprejela ICCAT, ter mnenja CECAF potrjujejo, da takšna prilagoditev zagotavlja trajnostno upravljanje ribolovnih virov, ki jih zajema ta protokol, in če znanstvena delovna skupina takšno prilagoditev odobri.

2.       V takem primeru se finančni prispevek iz prve alinee člena 4(1)(a) prilagodi sorazmerno in po načelu časovne porazdelitve.

3.        Skupni odbor lahko preuči in po potrebi sporazumno prilagodi ali spremeni določbe o pogojih izvajanja ribolova in tehničnih ukrepih za uporabo tega protokola.

Člen 9

Prilov

Pogodbenici se v skladu s priporočili ICCAT zavežeta k sodelovanju za zmanjšanje prilova zaščitenih vrst morskih ptic, morskih želv, morskih psov in morskih sesalcev. V ta namen plovila Unije zagotovijo uporabo znanstveno podprtih tehničnih ukrepov, s katerimi se lahko izboljša selektivnost ribolovnega orodja in zmanjša prilov neciljnih vrst.

Člen 10

Nove ribolovne možnosti in poskusni ribolov

1.       Če ribiška plovila Unije izrazijo zanimanje za ribolovne dejavnosti, ki niso določene v členu 1, se pogodbenici posvetujeta v skupnem odboru v zvezi z odobritvijo morebitnega dovoljenja za te nove dejavnosti. Skupni odbor po potrebi določi pogoje, ki se uporabljajo za te nove ribolovne možnosti, in po potrebi spremeni ta protokol in njegovo prilogo.

2.       Dovoljenje za izvajanje novih ribolovnih dejavnosti se izda ob upoštevanju najboljših znanstvenih mnenj in, če je primerno, na podlagi rezultatov znanstvene kampanje, ki jih potrdi skupna znanstvena delovna skupina.

3.       Po posvetovanjih iz odstavka 1 skupni odbor dovoli poskusne ribolovne dejavnosti na senegalskih ribolovnih območjih, da se preskusita tehnična izvedljivost in ekonomska donosnost novih vrst ribolova. V ta namen in na zahtevo Senegala skupni odbor za vsak primer posebej določi vrste, pogoje in ostale ustrezne parametre. Pogodbenici poskusni ribolov izvajata v skladu s pogoji, ki jih določi skupna znanstvena delovna skupina.

Člen 11

Informatizacija izmenjave informacij

1.       Senegal in Unija se zavezujeta, da bosta čim prej vzpostavila informacijske sisteme, potrebne za elektronsko izmenjavo vseh informacij in dokumentov v zvezi z izvajanjem Sporazuma.

2.       Elektronska različica dokumenta se vedno obravnava kot enakovredna tiskani različici.

3.       Senegal in Unija se brez odlašanja uradno obvestita o kakršnih koli motnjah v delovanju informacijskega sistema. V tem primeru se informacije in dokumenti v zvezi z izvajanjem Sporazuma samodejno nadomestijo s tiskano različico.

Člen 12

Zaupnost podatkov

1.       Senegal in Unija se zavezujeta, da se bodo vsi osebni podatki v zvezi s plovili Unije in njihovimi ribolovnimi dejavnostmi, pridobljeni v okviru Sporazuma, vedno obravnavali skrbno v skladu z njunima zadevnima načeloma zaupnosti in varstva podatkov.

2.       Pogodbenici zagotovita, da so v skladu z zadevnimi določbami ICCAT in drugih regionalnih organizacij za upravljaje ribištva javnosti dostopni samo zbirni podatki o ribolovnih dejavnostih na senegalskih ribolovnih območjih. Podatke, ki se lahko štejejo za zaupne, smejo pristojni organi uporabiti izključno za izvajanje Sporazuma ter upravljanje ribolova, nadzor in spremljanje.

3.       V zvezi z osebnimi podatki, ki jih posredujeta pogodbenici, lahko skupni odbor v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov [Uredba (EU) 2016/679 z dne 27. aprila 2016] določi ustrezne zaščitne klavzule in pravne ukrepe.

Člen 13

Začasna prekinitev

Izvajanje tega protokola, vključno z izplačilom finančnega prispevka, se lahko enostransko začasno prekine na zahtevo ene od pogodbenic, in sicer v primerih in pod pogoji iz člena 14 Sporazuma.

Člen 14 

Odpoved

Ta protokol se lahko enostransko odpove na zahtevo ene od pogodbenic, in sicer v primerih in pod pogoji iz člena 14 Sporazuma.

Člen 15

Trajanje

Ta protokol in Priloga k Protokolu se uporabljata za petletno obdobje od datuma začasne uporabe.

Člen 16

Začasna uporaba

Ta protokol se začasno uporablja od datuma podpisa.

Člen 17 

Začetek veljavnosti

Ta protokol začne veljati na dan, ko se pogodbenici medsebojno uradno obvestita, da so postopki, potrebni za ta namen, zaključeni.

POGOJI ZA IZVAJANJE RIBOLOVA S PLOVILI EVROPSKE UNIJE NA SENEGALSKIH RIBOLOVNIH OBMOČJIH

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

1.Imenovanje pristojnega organa

1.    Za namene te priloge in če ni navedeno drugače, vsak sklic na pristojni organ Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) ali Republike Senegal (v nadaljnjem besedilu: Senegal) pomeni:

2.       Za uporabo določb te priloge je izraz „dovoljenje za ribolov“ enakovreden izrazu „licenca“, kot je opredeljen v senegalski zakonodaji.

3.        Pravice in obveznosti, ki so navedene kot pravice in obveznosti „plovil“, veljajo za upravljavce plovil, njihove zastopnike in poveljnike, ki vodijo ribolovne dejavnosti.

2.Ribolovna območja

Senegalska ribolovna območja so opredeljena kot deli senegalskih voda, v katerih Senegal ribiškim plovilom Unije dovoljuje izvajanje ribolovnih dejavnosti v skladu s členom 4(1) Sporazuma.

2.1.Zemljepisne koordinate senegalskih ribolovnih območij in temeljne črte se sporočijo EU pred začasno uporabo v skladu s senegalsko zakonodajo.

2.2.Pred začasno uporabo v skladu s senegalsko zakonodajo se EU sporočijo tudi območja, na katerih je ribolov prepovedan v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, kot so narodni parki, zavarovana morska območja in območja razmnoževanja rib, ter območja, na katerih je prepovedana plovba.

2.3.Senegal lastnike plovil o mejah ribolovnih območij in območij, na katerih je ribolov prepovedan, obvesti ob izdaji dovoljenja za ribolov.

2.4.Senegal Evropsko komisijo informativno obvesti o kakršni koli spremembi teh območij vsaj dva meseca pred uvedbo take spremembe.

3.       Biološka obnovitev

Ribiška plovila Unije, ki imajo dovoljenje za opravljanje svoje dejavnosti v okviru tega protokola, upoštevajo vsakršno obdobje biološke obnovitve, uvedeno na podlagi senegalske zakonodaje. EU je o odredbi o določitvi obdobja biološke obnovitve vsako leto uradno obveščena dovolj zgodaj, da se vloge za dovoljenje lahko prilagodijo.

4.       Imenovanje konsignatarja

Vsako ribiško plovilo Unije, ki opravlja dejavnost na senegalskih ribolovnih območjih, mora zastopati konsignatar s stalnim prebivališčem v Senegalu.

5.       Nakazilo plačil lastnikov plovil

Senegal Evropski uniji pred začasno uporabo Protokola sporoči podatke o ustreznem računu državne zakladnice, na katerega je treba nakazati finančne zneske, ki jih v okviru Sporazuma plačujejo plovila EU. Stroške teh bančnih nakazil krijejo lastniki plovil.

6.       Kontaktni podatki

Pogodbenici se medsebojno obvestita o ustreznih kontaktnih točkah:

– za postopke v zvezi z dovoljenji za ribolov,

– za obveznosti poročanja upravljavcev plovil Unije,

– za druge izmenjave informacij v zvezi z izvajanjem Protokola ter izpolnjevanjem standardov in obveznosti, ki izhajajo iz senegalske zakonodaje.

POGLAVJE II

DOVOLJENJA ZA RIBOLOV

1.   Pogoji za pridobitev dovoljenja za ribolov – upravičena plovila

Dovoljenja za ribolov iz člena 4 Sporazuma se izdajo, če:

–je plovilo vpisano v register ribiških plovil Unije,

–so bile izpolnjeni pogoji za upravičenost iz tega protokola in evropskih predpisov o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot,

–so bile izpolnjene vse predhodne obveznosti, povezane z lastnikom plovila, poveljnikom ali plovilom, za ribolovne dejavnosti, ki jih ti na podlagi Sporazuma opravljajo v Senegalu.

2.    Vloge za dovoljenje za ribolov

2.1.Pristojni organi EU ministrstvu, pristojnemu za ribištvo in pomorsko gospodarstvo, po elektronski pošti pošljejo vlogo za vsako plovilo vsaj 20 delovnih dni pred datumom zahtevanega začetka obdobja veljavnosti, pri čemer dajo v vednost delegacijo EU v Senegalu.

2.2.Vloge se pristojnemu senegalskemu organu predložijo v skladu z obrazcem, katerega predloga je v Dodatku 1.

2.3.Vsakemu zahtevku za dovoljenje za ribolov morajo biti priloženi naslednji dokumenti:

2.4.V okviru veljavnega Protokola je vsaki vlogi za podaljšanje dovoljenja za ribolov za plovilo z nespremenjenimi tehničnimi lastnostmi priloženo le potrdilo o plačilu pavšalnega predplačila.

3.Pristojbine in pavšalna predplačila

3.1.Dovoljenja za ribolov se izdajo, potem ko se pavšalno predplačilo plača pristojnim nacionalnim organom, kot je navedeno v nadaljevanju.

3.2.Pavšalna predplačila in pristojbine v eurih na tono ulova na senegalskih ribolovnih območjih znašajo:

za plovila za ribolov tuna s potegalko:

–za prva tri leta Protokola letno pavšalno predplačilo v višini 18 500 EUR na plovilo, kar ustreza 231,25 tonam, na podlagi pristojbine v višini 80 EUR na tono,

–za zadnji dve leti Protokola letno pavšalno predplačilo v višini 18 500 EUR na plovilo, kar ustreza 217,65 tonam na leto, na podlagi pristojbine v višini 85 EUR na tono;

za plovila za ribolov z ribiško palico:

za plovila s parangalom:

za plovila za lov z vlečno mrežo:

–pavšalno predplačilo v višini 500 EUR na plovilo in na četrtletje za pristojbino v višini 95 EUR na tono.

Znesek pristojbine in pavšalnega predplačila ter tehnični pogoji so omenjeni v tehničnih specifikacijah iz dodatkov.

3.3.Znesek pristojbine in pavšalnega predplačila vključuje vse nacionalne in lokalne dajatve, razen pristaniških taks in stroškov izvajanja storitev.

3.4.Če je obdobje veljavnosti dovoljenja za ribolov krajše od enega leta, zlasti zaradi biološke obnovitve, se znesek pavšalnega predplačila sorazmerno prilagodi glede na obdobje veljavnosti, kot je določeno v odstavku 6, v skladu z določbami iz Dodatka.

4.Izdaja dovoljenja za ribolov in začasen seznam plovil z dovoljenjem za ribolov

4.1.Senegal takoj po prejemu vlog za dovoljenje za ribolov v skladu s točkama 2.2 in 2.3 v roku petih delovnih dni za vsako kategorijo plovil sestavi začasen seznam plovil z dovoljenjem za ribolov.

4.2.Ta seznam se predloži nacionalnemu organu, pristojnemu za nadzor ribištva, in EU. Senegal lahko začasen seznam izroči neposredno lastniku plovila ali njegovemu konsignatarju.

4.3.Plovilom je ribolov dovoljen takoj, ko so vpisana na začasni seznam. Ta plovila morajo imeti izvod začasnega seznama na krovu ves čas do izdaje dovoljenja za ribolov.

4.4.Pristojni organ v roku 20 delovnih dni od prejetja vseh dokumentov iz točke 2.3 izda dovoljenja za ribolov za vsa plovila lastnikom plovil ali njihovim zastopnikom. Izvod dovoljenj se pošlje tudi delegaciji EU v Senegalu.

4.5.Da se čim prej omogoči ribolov na zadevnem območju, se izvod dovoljenja za ribolov hkrati pošlje lastnikom plovil po elektronski pošti. Ta izvod se lahko uporablja največ 60 dni od datuma izdaje dovoljenja za ribolov. V tem obdobju se bo izvod dovoljenja štel za enakovrednega originalu.

4.6.Brez poseganja v točki 4.3 in 4.5 tega oddelka mora biti dovoljenje za ribolov ves čas na krovu plovila.

5.Prenos dovoljenja za ribolov

5.1.Dovoljenja za ribolov se izdajo za določeno plovilo in niso prenosljiva.

5.2.Vendar se na zahtevo EU in v primeru višje sile, dokazane v tehničnem poročilu, kot sta izguba ali daljše mirovanje plovila zaradi hujše tehnične okvare, dovoljenje za ribolov zadevnega plovila nadomesti z novim dovoljenjem za ribolov, izdanim na ime drugega plovila iste kategorije kot plovilo, ki se nadomešča, pri čemer ni treba plačati nove pristojbine.

5.3.V tem primeru se pri izračunu ulova za določitev morebitnega dodatnega plačila upošteva vsota celotnih ulovov obeh plovil.

5.4.Lastnik plovila, ki se nadomešča, ali njegov zastopnik vrne preklicano dovoljenje za ribolov pristojnemu organu. O tem pisno obvesti delegacijo EU v Senegalu.

5.5.Po vrnitvi preklicanega dovoljenja se čim prej izda novo dovoljenje za ribolov. Delegacija EU se obvesti o prenosu dovoljenja za ribolov.

6.Obdobje veljavnosti dovoljenja

6.1.Dovoljenja za ribolov za plovila za ribolov tuna se izdajo za enoletno obdobje. Dovoljenja za ribolov za plovila z vlečno mrežo za globokomorske pridnene vrste se izdajo za četrtletno obdobje.

6.2.Dovoljenja za ribolov se lahko podaljšajo.

6.3.Za določitev začetka obdobja veljavnosti dovoljenj za ribolov pomeni:

–letno obdobje: od začetka začasne uporabe Protokola do 31. decembra istega leta, nato vsako celo koledarsko leto; med zadnjim letom izvajanja Protokola obdobje med 1. januarjem in datumom prenehanja veljavnosti Protokola;

–četrtletno obdobje: od začetka začasne uporabe Protokola, obdobje med datumom začetka njegove veljavnosti in datumom začetka naslednjega četrtletja, pri čemer se mora četrtletje začeti 1. januarja, 1. aprila, 1. julija ali 1. oktobra, nato vsako celo četrtletje; ob koncu uporabe Protokola obdobje med koncem zadnjega celega četrtletja in datumom izteka veljavnosti Protokola.

7.Podporna plovila

7.2.Ta podpora ne sme obsegati oskrbe z gorivom ali pretovarjanja ulova.

7.3.Podporna plovila morajo pluti pod zastavo države članice EU in ne smejo biti opremljena za ribolov.

7.4.Za podporna plovila v mogočem obsegu velja postopek za pošiljanje vlog za dovoljenja za ribolov, kot je opisan v tem poglavju. Vlogi za dovoljenje je priložen seznam ribiških plovil, v korist katerih se izvajajo podporne dejavnosti.

7.5.Senegal sestavi seznam podpornih plovil z dovoljenjem in ga pošlje nacionalnemu organu, pristojnemu za nadzor ribištva, in EU.

7.6.Pristojbina za vsako podporno plovilo znaša 3 500 EUR na plovilo in na leto.

7.7.Dovoljenje za podporno plovilo ni prenosljivo in pristojbina se ne zniža po načelu časovne porazdelitve.

POGLAVJE III

TEHNIČNI UKREPI

1.Tehnični ukrepi, ki se nanašajo na območje, ribolovno orodje in prilov ter se uporabljajo za plovila z vlečno mrežo za globokomorske pridnene vrste z dovoljenjem za ribolov, so določeni v tehnični specifikaciji v Dodatku 2.

2. Tehnični ukrepi, ki se uporabljajo za plovila za ribolov tuna z dovoljenjem za ribolov, so določeni v tehnični specifikaciji v Dodatku 3. Plovila za ribolov tuna upoštevajo priporočila in resolucije ICCAT ter upoštevajo znanstvena mnenja drugih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva.

POGLAVJE IV

SPREMLJANJE IN NADZOR

ODDELEK 1

Prijave in spremljanje ulova

1.Elektronski ribolovni ladijski dnevnik

1.1. Poveljnik plovila Unije, ki lovi na podlagi Sporazuma, vodi elektronski ribolovni ladijski dnevnik, vključen v sistem elektronskega beleženja in sporočanja (ERS).

1.2. Plovilo, ki ni opremljeno s sistemom ERS, ne sme vstopiti na senegalsko ribolovno območje, da bi tam opravljalo ribolovne dejavnosti.

1.3. Po potrebi se ribolovni ladijski dnevnik za ribolov tuna prilagodi ustreznim resolucijam in priporočilom ICCAT ali drugih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva za druge vrste ribolova.

1.4. Poveljnik ribolovni ladijski dnevnik izpolni za vsak dan prisotnosti plovila na senegalskih ribolovnih območjih.

1.5. Poveljnik v ribolovni ladijski dnevnik vsak dan za vsako ribolovno dejavnost zabeleži ocenjeno količino vsake vrste, ki je bila ulovljena in zadržana na krovu. Količine so izražene v kilogramih žive teže ali po potrebi številu kosov. Ribolovni ladijski dnevnik, ki ga podpiše poveljnik, se izpolni čitljivo z velikimi tiskanimi črkami. Za pravilnost podatkov v ribolovnem ladijskem dnevniku je odgovoren poveljnik. Podatki iz ribolovnega ladijskega dnevnika se samodejno in vsak dan pošiljajo centru države zastave za spremljanje ribištva ter pristojnemu senegalskemu organu po elektronski pošti. Ti podatki vključujejo vsaj naslednje:

2.Zbirni podatki o ulovu

2.1.Država zastave vsake tri mesece predloži mesečne količine ulova in zavržkov vsakega plovila za podatkovno zbirko, ki jo vodi Evropska komisija. Za vrste, za katere se v skladu s Protokolom ali priporočili ICCAT uporablja količina dovoljenega ulova, se količine predložijo vsak mesec za pretekli mesec.

2.2.Država zastave navzkrižno preverja podatke s podatki o iztovarjanju, prodaji in inšpekcijskih pregledih ali opazovanju ter kakršnimi koli drugimi ustreznimi informacijami, s katerimi so seznanjeni organi. Potrebne posodobitve podatkovne zbirke po teh preverjanjih se opravijo čim prej. Pri preverjanjih se uporabijo zemljepisne koordinate ribolovnih območij, kot so določene v tem protokolu. Faktorje pretvorbe, ki se uporabljajo za določanje žive teže, potrdi skupni odbor.

2.3.Evropska unija pred koncem vsakega četrtletja senegalskim organom posreduje zbirne podatke, pridobljene iz podatkovne zbirke, za pretekla četrtletja tekočega leta, ki vključujejo količine ulova na plovilo, na mesec in za posamezno vrsto. Ti podatki so začasni in se spreminjajo.

2.4.Senegal jih analizira in sporoči vsako večjo neskladnost s podatki iz elektronskih ribolovnih ladijskih dnevnikov, poslanimi prek sistema ERS. Države zastave opravijo preiskave in po potrebi posodobijo podatke.

2.5.Če se določbe v zvezi s poročanjem o ulovu ne upoštevajo, lahko Senegal začasno prekliče dovoljenje za ribolov zadevnega plovila, dokler se ne prijavi manjkajoči ulov, lastnika plovila pa kaznuje v skladu s predpisi, ki jih v ta namen določa veljavna nacionalna zakonodaja. Če se kršitve navedenih določb ponovijo, lahko Senegal zavrne podaljšanje dovoljenja za ribolov.

2.6.Senegal Unijo takoj obvesti o kakršni koli kazni, naloženi v zvezi s tem.

3.Prehod na elektronski sistem sporočanja podatkov o ribolovu (ERS)

Pogodbenici se strinjata, da bosta zagotovili prehod na elektronski sistem sporočanja podatkov o ribolovu na podlagi tehničnih specifikacij iz Dodatka 4. Pogodbenici se strinjata, da določita skupna pravila, s čimer zagotovita čimprejšnji prehod. Senegal EU obvesti takoj, ko so izpolnjeni pogoji za ta prehod. Pogodbenici se dogovorita, da se polno delovanje sistema zagotovi v roku dveh mesecev od datuma tega obvestila.

4.Obračun pristojbin

4.1.Preverjanje četrtletnih podatkov

4.1.1.Senegal EU čim prej obvesti o rezultatih preverjanja iz točke 2.3 tega oddelka.

4.1.2.EU da Senegalu potrebna pojasnila, ki jih po potrebi zagotovi znanstveni inštitut države članice zastave. Po potrebi se sestane skupna znanstvena delovna skupina ali znanstveni inštituti.

4.2.Končni obračun in plačilo

4.2.1.Unija za vsako plovilo na podlagi svojih poročil o zbirnih podatkih sestavi obračun ulova in obračun pristojbin, ki jih mora plovilo plačati za ribolovno sezono v predhodnem koledarskem letu.

4.2.2.Ta končna obračuna prek držav članic pošlje senegalskim organom in lastniku plovila pred 30. aprilom tekočega leta. Senegal končna obračuna preveri in potrdi v tridesetih dneh od njunega prejema. Če Senegal v navedenem roku tridesetih dni ne vloži ugovora, se končna obračuna štejeta za sprejeta. V primeru nestrinjanja se pogodbenici posvetujeta, po potrebi v okviru skupnega odbora.

4.3.Če je končni obračun višji od predvidene pavšalne pristojbine, ki je bila plačana za pridobitev dovoljenja za ribolov, lastnik plovila razliko plača Senegalu najpozneje do 31. julija tekočega leta. Če je končni obračun nižji od predplačila pavšalne pristojbine, se razlika lastniku plovila ne povrne. Lastniki plovil pošljejo Senegalu izvod dokazil o plačilu.

ODDELEK 2

Vstop v senegalske vode in izstop iz njih

1.    Ribiška plovila Unije, ki izvajajo dejavnosti v senegalskih vodah v okviru tega protokola, senegalske pristojne organe vsaj štiri ure vnaprej obvestijo, da nameravajo vstopiti v senegalske vode ali iz njih izstopiti.

2.    Brez poseganja v določbe oddelka 2 Dodatka 4 sporočijo plovila pri obveščanju o vstopu v senegalske vode ali izstopu iz njih tudi svoj položaj in ulov, ki ga hranijo na krovu, opredeljen s kodo 3-alfa FAO in izražen v kilogramih žive teže ali, kjer je primerno, v številu rib. Ta sporočila se pošljejo po elektronski pošti ali po telefaksu do datuma, o katerem sta se pogodbenici dogovorili, da bi se samodejno prejemanje sporočil prek sistema ERS štelo za učinkovito.

3.    Plovilo, ki je odkrito med izvajanjem ribolova in o tem predhodno ni obvestilo pristojnega senegalskega organa, stori prekršek in se kaznuje v skladu z nacionalno zakonodajo.

4.    Elektronski naslov, številki telefaksa in telefona ter klicna številka radijske postaje pristojnih senegalskih organov so priloženi protokolu iz Dodatka 6.

ODDELEK 3

Vplutje v pristanišče, pretovarjanje in iztovarjanje

1.    Plovilo najmanj 72 ur vnaprej obvesti pristojni organ o svojem vplutju v pristanišče.

2.    Plovila za ribolov z ribiško palico iztovorijo svoj ulov, opravljen na senegalskih ribolovnih območjih, v dakarskem pristanišču.

2.1 Plovila za ribolov z ribiško palico svoj ulov prednostno ponudijo obratom industrijske predelave ali manjšim predelovalnim obratom ter na lokalnem trgu po ceni, določeni na podlagi pogajanj med gospodarskimi subjekti glede na mednarodni trg.

2.2 V skladu z določbami v zvezi z sanitarnim potrdilom, ki ga EU izda v Senegalu, za ulov, ki se v Dakarju iztovori na podlagi tega protokola, velja obveznost inšpekcijskega pregleda in potrjevanja s strani senegalskega pristojnega organa.

3    Vsako ribiško plovilo Unije, ki izvaja svojo dejavnost v senegalskih vodah v okviru tega protokola in pretovarja v teh vodah, to stori v skladu s senegalsko zakonodajo.

4    Zahteve za pretovarjanje se predložijo z naslednjimi informacijami:

4.1 tonaža po vrstah, ki se bodo pretovorile ali iztovorile;

4.2 dan pretovarjanja ali iztovarjanja;

4.3 namembni kraj pretovorjenega ali iztovorjenega ulova.

5    Vsako pretovarjanje ali iztovarjanje ulova, ki ni zajeto v zgornjih točkah, je v senegalskih vodah prepovedano. Vsaka kršitev te določbe se kaznuje v skladu z veljavnimi senegalskimi pravili.

ODDELEK 4

Satelitski sistem za spremljanje plovil (sistem VMS)

1.Sporočila o položaju plovil – sistem VMS

1.1.Vsako plovilo Evropske unije z dovoljenjem na podlagi tega protokola je opremljeno s satelitskim sistemom za spremljanje plovil (Vessel Monitoring System, VMS).

Prepovedano je premestiti, izklopiti, uničiti, poškodovati ali onesposobiti sistem za stalno spremljanje položaja, ki uporablja satelitsko komunikacijo in je na plovilu nameščen za pošiljanje podatkov, ali namerno spreminjati, potvarjati ali prirejati podatke, ki jih odda ali zapiše navedeni sistem.

Plovila EU samodejno in neprekinjeno sporočajo svoj položaj centru svoje države zastave za spremljanje ribištva, in sicer vsako uro za plovila s potegalko in vsaki dve uri za druga plovila. Ta pogostost se lahko v primeru preiskovalnih ukrepov v zvezi z dejavnostmi plovila poveča.

1.2.Vsako sporočilo o položaju vsebuje:

(a)identifikacijo plovila;

(b)najnovejši geografski položaj plovila (zemljepisna dolžina in zemljepisna širina), pri čemer je napaka položaja manjša od 500 metrov, interval zaupanja pa 99 %;

(c)datum in čas zapisa položaja;

(d)hitrost in smer plovila.

Oblikovano je v skladu s predlogo iz Dodatka 5 v tej prilogi.

ODDELEK 5

Opazovalci

4.Opazovanje ribolovnih dejavnosti

5.Določena plovila in imenovani opazovalci

5.1.Ob izdaji dovoljenj za ribolov Senegal obvesti EU in lastnika plovila ali njegovega konsignatarja o plovilih, ki morajo vkrcati opazovalca, in obdobju prisotnosti opazovalca na krovu posameznega plovila.

5.2.Senegal sporoči EU in lastniku plovila, ki mora vkrcati opazovalca, ali njegovemu konsignatarju ime opazovalca, ki je izbran za vkrcanje na to plovilo, in sicer najpozneje 15 dni pred predvidenim datumom njegovega vkrcanja. Senegal nemudoma obvesti EU in lastnika plovila ali njegovega konsignatarja o kakršni koli spremembi izbora plovil in imenovanih opazovalcev.

5.3.Senegal si prizadeva, da ne imenuje opazovalcev za plovila, ki v okviru svojih dejavnosti na drugih ribolovnih območjih, ki niso senegalska ribolovna območja, že imajo opazovalca na krovu ali za katera že obstaja formalna obveznost, da na krov sprejmejo opazovalca v zadevni ribolovni sezoni.

5.4.Obdobje prisotnosti na krovu plovil za ribolov z vlečno mrežo za globokomorske pridnene vrste ne sme presegati dveh mesecev. Opazovalci se na krovu plovila zadržijo samo tako dolgo, da opravijo svoje naloge.

6.Pavšalni finančni prispevek

6.1.Ob plačilu letne pristojbine lastniki zamrzovalnih plovil za ribolov tuna s potegalko, plovil za ribolov z ribiško palico in plovil s površinskim parangalom plačajo tudi direktoratu za varstvo in spremljanje ribištva za vsako plovilo pavšalni znesek v višini 600 EUR za nemoten potek programa opazovanja.

6.2.Ob plačilu četrtletne pristojbine lastniki plovil za ribolov z vlečno mrežo plačajo tudi direktoratu za varstvo in spremljanje ribištva za vsako plovilo pavšalni znesek v višini 150 EUR kot prispevek za nemoten potek programa opazovanja.

7.Plača opazovalca

Plačo in socialne prispevke opazovalca krije Senegal.

8.Pogoji vkrcanja

8.1.O pogojih vkrcanja opazovalca, zlasti o obdobju prisotnosti na krovu, se sporazumno dogovorita lastnik plovila ali njegov konsignatar in Senegal.

8.2.Opazovalec se na krovu obravnava kot častnik. Vendar se pri nastanitvi opazovalca na krovu upošteva tehnična struktura plovila.

8.3.Stroške nastanitve in hrane na krovu plovila plača lastnik plovila.

8.4.Kapitan stori vse, kar je v njegovi moči, da zagotovi fizično varnost in dobro počutje opazovalca.

8.5.Opazovalec ima na voljo vso opremo, ki jo potrebuje za opravljanje svojih nalog. Opazovalec ima dostop do sredstev komuniciranja in dokumentov v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi plovila, zlasti ribolovnega ladijskega dnevnika in navigacijskega dnevnika, ter do delov plovila, ki so neposredno povezani z izvajanjem njegovih nalog.

9.Obveznosti opazovalca

Opazovalec med navzočnostjo na krovu:

9.1.stori vse potrebno za zagotovitev nemotenega poteka ribolovnih dejavnosti;

9.2.spoštuje lastnino in opremo na krovu;

9.3.spoštuje zaupnost vseh dokumentov, ki pripadajo plovilu.

10.Vkrcanje in izkrcanje opazovalca

10.1.Opazovalec se vkrca v pristanišču, ki ga izbere lastnik plovila.

10.2.Lastnik plovila ali njegov zastopnik Senegalu 10 dni pred vkrcanjem sporoči datum, čas in pristanišče vkrcanja opazovalca. Če se opazovalec vkrca v tujini, stroške potovanja do pristanišča vkrcanja plača lastnik plovila.

10.3.Če opazovalca v 12 urah po dogovorjenem datumu in času ni v pristanišču vkrcanja, je lastnik plovila avtomatično oproščen obveznosti vkrcanja tega opazovalca. Plovilo lahko zapusti pristanišče in začne opravljati ribolovne dejavnosti.

10.4.Če se opazovalec ne izkrca v senegalskem pristanišču, lastnik plovila krije stroške čimprejšnje vrnitve opazovalca v Senegal.

11.Naloge opazovalca

Naloge znanstvenih opazovalcev so:

–pravilno vodenje evidence ribolovnih potovanj in beleženje informacij v zvezi z ribolovom (zemljepisna lega plovila, ure začetka in konca ribolovnih dejavnosti, število izvlekov mrež, po potrebi število parangalov in naprav za zbiranje rib itd.);

–zbiranje informacije o specifičnem ulovu (količini in velikosti) in prilovu, zlasti glavonožcev, rakov in pridnenih rib ter morskih psov, morskih želv, morskih sesalcev in morskih ptic;

–odvzem bioloških vzorcev za znanstvene študije o razmnoževanju, rasti in identiteti staležev; odvzemi bodo opravljeni ob upoštevanju znanstvenega protokola, ki ga določi nacionalni inštitut za raziskave v ribištvu;

–v primeru plovil za ribolov tuna opazovanje naprav za zbiranje rib in poročanje o njih, v skladu s programom opazovanja ICCAT, sprejetim v okviru večletnega programa za ohranjanje in upravljanje tropskega tuna;

–vse druge znanstvene naloge, ki jih priporoča skupna znanstvena delovna skupina.

12.Poročilo opazovalca

12.1.Opazovalec pred izkrcanjem poveljniku plovila predloži poročilo o svojih ugotovitvah. Poveljnik plovila lahko v poročilo opazovalca vnese svoje pripombe. Poročilo podpišeta opazovalec in poveljnik. Poveljnik prejme izvod poročila opazovalca.

12.2.Opazovalec poročilo predloži Senegalu, ki izvod poročila pošlje EU v osmih dneh po izkrcanju opazovalca.

ODDELEK 6

Inšpekcijski pregled na morju ali v pristanišču

1.Inšpekcijski pregled na morju

1.1.Inšpekcijski pregled ribiških plovil Unije z dovoljenjem za ribolov, ki se opravi na morju na senegalskih ribolovnih območjih, izvedejo senegalska plovila in inšpektorji, katerih pristojnost za nadzor ribolova je jasno prepoznavna.

1.2.Senegalski inšpektorji plovilo EU pred vkrcanjem obvestijo o svoji odločitvi za izvedbo inšpekcijskega pregleda. Inšpekcijski pregled opravita največ dva inšpektorja, ki se morata pred inšpekcijskim pregledom identificirati in dokazati svojo usposobljenost za izvedbo takega pregleda.

1.3.Senegalski inšpektorji so na krovu ribiškega plovila Unije samo tako dolgo, da opravijo naloge, povezane z inšpekcijskim pregledom. Inšpekcijski pregled opravijo tako, da čim manj vplivajo na plovilo, njegovo ribolovno dejavnost in tovor.

1.4.Senegal lahko EU dovoli, da pri inšpekcijskem pregledu na morju sodeluje kot opazovalka.

1.5.Poveljnik ribiškega plovila Unije senegalskim inšpektorjem omogoči vkrcanje in delo.

1.6.Senegalski inšpektorji po vsakem inšpekcijskem pregledu sestavijo poročilo o tem pregledu. Poveljnik ribiškega plovila Unije lahko poda pripombe k poročilu o inšpekcijskem pregledu. Poročilo o inšpekcijskem pregledu podpišeta inšpektor, ki ga je sestavil, in poveljnik ribiškega plovila Unije.

1.7.Senegalski inšpektorji poveljniku ribiškega plovila Unije predložijo izvod poročila o inšpekcijskem pregledu, preden se izkrcajo. V primeru kršitve Senegal izvod poročila o inšpekcijskem pregledu pošlje EU v osmih dneh po izvedbi tega pregleda.

2.Inšpekcijski pregled v pristanišču

2.1.Inšpekcijski pregled, ki se izvaja v pristanišču na ribiških plovilih Unije, ki iztovarjajo ali pretovarjajo ulov s senegalskega območja v vodah senegalskega pristanišča, opravijo pooblaščeni inšpektorji.

2.2.Inšpekcijski pregled opravita največ dva inšpektorja, ki se morata pred inšpekcijskim pregledom identificirati in dokazati svojo usposobljenost za izvedbo takega pregleda. Senegalski inšpektorji so na krovu ribiškega plovila Unije samo tako dolgo, da opravijo naloge, povezane z inšpekcijskim pregledom, pri čemer ta pregled opravijo tako, da čim manj vplivajo na plovilo, iztovarjanje ali pretovarjanje in tovor.

2.3.Senegal lahko EU dovoli, da pri inšpekcijskem pregledu v pristanišču sodeluje kot opazovalka.

2.4.Poveljnik ribiškega plovila Unije senegalskim inšpektorjem omogoči delo.

2.5.Senegalski inšpektorji po vsakem inšpekcijskem pregledu sestavijo poročilo o tem pregledu. Poveljnik ribiškega plovila Unije lahko poda pripombe k poročilu o inšpekcijskem pregledu. Poročilo o inšpekcijskem pregledu podpišeta inšpektor, ki ga je sestavil, in poveljnik ribiškega plovila Unije.

2.6.Senegalski inšpektorji ob koncu inšpekcijskega pregleda poveljniku ribiškega plovila Unije predložijo izvod poročila o tem pregledu. Senegal izvod poročila o inšpekcijskem pregledu pošlje EU v osmih dneh po izvedbi tega pregleda.

ODDELEK 7

Kršitve

1.Obravnava kršitev

1.1.Vsaka kršitev, ki jo stori ribiško plovilo Unije z dovoljenjem za ribolov v skladu s to prilogo, se navede v poročilu o inšpekcijskem pregledu. To poročilo se čim prej predloži EU in državi zastave.

1.2.Dejstvo, da poveljnik podpiše poročilo o inšpekcijskem pregledu, ne posega v pravico lastnika plovila do obrambe zoper prijavljeno kršitev.

2.Zadržanje plovila – informativni sestanek

2.1.Če tako določa veljavna senegalska zakonodaja, se lahko v zvezi s prijavljeno kršitvijo od vsakega ribiškega plovila Unije, ki krši predpise, zahteva, da ustavi ribolovne dejavnosti in se, če je plovilo na morju, vrne v dakarsko pristanišče.

2.2.Senegal najpozneje v roku 24 ur EU uradno obvesti o vsakršni ustavitvi ribiškega plovila Unije z dovoljenjem za ribolov. Temu uradnem obvestilu so priloženi dokazi o prijavljeni kršitvi.

2.3.Pred sprejetjem kakršnih koli ukrepov glede plovila, poveljnika, posadke ali tovora, razen ukrepov za zavarovanje dokazov, Senegal na zahtevo EU v roku enega delovnega dneva po uradnem obvestilu o ustavitvi plovila skliče informativni sestanek, da se pojasnijo dejstva, na podlagi katerih je bilo plovilo ustavljeno, in predstavijo morebitni nadaljnji ukrepi. Informativnega sestanka se lahko udeleži predstavnik države zastave plovila.

3.Kazni za kršitve – postopek poravnave

3.1.Kazen za prijavljeno kršitev določi Senegal v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo.

3.2.Če je za obravnavanje kršitve potreben sodni postopek, se pred sprožitvijo tega postopka in če kršitev ne vključuje kaznivega dejanja, izpelje postopek poravnave med Senegalom in EU, da se določijo pogoji in raven kazni. Postopek poravnave se zaključi najpozneje tri dni po uradnem obvestilu o ustavitvi plovila.

3.3.V tem postopku poravnave lahko sodelujeta predstavnika države zastave plovila in Evropske unije.

4.Sodni postopek – bančna garancija

4.1.Če postopek poravnave ni uspešen in se primer kršitve predloži pristojnemu sodnemu organu, lastnik plovila, ki krši predpise, položi bančno garancijo pri banki, ki jo imenuje Senegal, v znesku, ki ga določi Senegal in ki krije stroške, povezane z ustavitvijo plovila, ocenjeno globo in morebitne odškodnine. Bančna varščina je blokirana do zaključka sodnega postopka.

4.2.Bančna garancija se sprosti in vrne lastniku plovila takoj po izreku sodbe, in sicer:

(c)v celoti, če ni izrečena nobena kazen;

(d)v višini razlike, če kazen vključuje globo, ki je nižja od zneska bančne garancije.

4.3.Senegal obvesti EU o izidu sodnega postopka v roku osmih dni po izreku sodbe.

5.Sprostitev plovila in posadke

Plovilo s posadko lahko izpluje iz pristanišča takoj po plačilu kazni, ki je bila določena na podlagi postopka poravnave, ali po pologu bančne garancije.

ODDELEK 8

Participativno spremljanje na področju boja proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu

1.Cilj

Da bi se okrepila spremljanje ribolova na odprtem morju in boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu, ribiška plovila Unije sporočijo prisotnost vsakega plovila, ki ni na seznamu tujih plovil z dovoljenjem za ribolov v Senegalu in ki se nahaja na senegalskih ribolovnih območjih, pri čemer seznam zagotovi Senegal.

2.Postopek

2.1.Če poveljnik ribiškega plovila Unije opazi ribiško plovilo, ki izvaja dejavnosti, ki bi lahko bile dejavnosti nezakonitega, neprijavljenega in zakonsko neurejenega ribolova, lahko v zvezi s tem opažanjem zbere kar največ informacij.

2.2.Poročila o opažanjih se nemudoma hkrati pošljejo senegalskim organom in pristojnemu organu države zastave plovila, ki je zadevno plovilo opazilo, ta organ pa poročilo posreduje Evropski komisiji ali organu, ki ga ta določi.

2.3.Evropska komisija te informacije sporoči Senegalu.

3.Vzajemnost

Senegal takoj, ko je mogoče, pošlje Evropski uniji vsa poročila o opažanjih, s katerimi razpolaga in ki se nanašajo na ribiška plovila, ki na senegalskih ribolovnih območjih izvajajo dejavnosti, ki bi lahko bile dejavnosti nezakonitega, neprijavljenega in zakonsko neurejenega ribolova.

POGLAVJE V

VKRCANJE MORNARJEV

1.Lastniki ribiških plovil Unije, ki izvajajo svoje dejavnosti v okviru tega protokola, zaposlujejo državljane držav AKP ob upoštevanju naslednjih pogojev in omejitev:

–v obdobju lova na tuna bo na senegalskem ribolovnem območju za floto plovil za ribolov tuna s potegalko in plovil s parangalom vsaj 25 % vkrcanih mornarjev iz Senegala ali eventualno iz države AKP;

–v ribolovni sezoni na senegalskem ribolovnem območju bo za floto plovil za ribolov z ribiško palico vsaj 30 % vkrcanih mornarjev iz Senegala ali eventualno iz države AKP;

–v ribolovni sezoni na senegalskem ribolovnem območju bo za floto plovil za ribolov z vlečno mrežo za globokomorske pridnene vrste vsaj 25 % vkrcanih mornarjev iz Senegala ali eventualno iz države AKP.

2.Lastniki plovil si prizadevajo za vkrcanje mornarjev iz Senegala.

3.Za mornarje, vkrcane na ribiških plovilih Unije, se uporabljajo načela in pravice iz temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela. To zadeva zlasti svobodo združevanja, učinkovito priznanje pravice delavcev do kolektivnih pogajanj in odpravo diskriminacije pri zaposlovanju in opravljanju poklica.

4.Pogodbe o zaposlitvi mornarjev iz Senegala, katerih izvod prejmejo senegalski pristojni organi in podpisniki teh pogodb, sklenejo zastopniki lastnikov plovil in mornarji in/ali njihovi sindikati ali zastopniki. Te pogodbe bodo mornarjem zagotovile dostojne življenjske in delovne pogoje na krovu ter ugodnosti sistema socialne varnosti, ki jim pripada v skladu z veljavno zakonodajo in standardi Mednarodne organizacije dela, vključno z življenjskim, zdravstvenim in nezgodnim zavarovanjem.

5.Plače mornarjev iz držav AKP izplačujejo lastniki plovil. Višino osebnih dohodkov sporazumno določijo lastniki plovil ali njihovi zastopniki in mornarji in/ali njihovi sindikati ali zastopniki. Kljub temu plačilni pogoji mornarjev iz držav AKP ne smejo biti slabši od standardov Mednarodne organizacije dela.

6.Vsi mornarji, najeti za delo na ribiških plovilih Unije, se morajo zglasiti pri poveljniku zadevnega plovila dan pred predlaganim datumom njihovega vkrcanja. Če se mornar ne zglasi na dogovorjeni dan in ob dogovorjenem času za vkrcanje, se lastnik plovila avtomatično razreši obveznosti vkrcanja tega mornarja.

7.Lastniki plovil letno sporočajo informacije v zvezi z vkrcanimi mornarji. Te informacije vključujejo število mornarjev, ki so državljani:

(a)Evropske unije,

(b)države AKP, pri čemer se razlikuje med senegalskimi državljani in državljani drugih držav AKP,

(c)države, ki ni država AKP ali država članica EU.

DODATKI

(1)Obrazec vloge za pridobitev dovoljenja za ribolov

(2)Tehnična specifikacija za pridnene vrste

(3)Tehnična specifikacija za vrste tunov

(4)Elektronski ribolovni ladijski dnevnik

(5)Satelitski sistem za spremljanje plovil (sistem VMS)

(6)Kontaktni podatki senegalskih organov in držav članic zastave

Dodatek 1

SPORAZUM O RIBOLOVU MED SENEGALOM IN EVROPSKO UNIJO

VLOGA ZA DOVOLJENJE ZA RIBOLOV

OBDOBJE :

I – VLOŽNIK

1    Ime lastnika plovila: ...................................................Državljanstvo :........................................................................

2    Naslov lastnika plovila: ........................................................................................................................

3    Ime združenja ali zastopnika lastnika plovila: .....................................................................

4.3    Naslov združenja ali zastopnika lastnika plovila: ................................................................

4.4    Telefon:...................................................    Telefaks: ................................... E-naslov: ……………

6.5    Ime poveljnika: ......................................... Državljanstvo: ................. E-naslov: …………………………

II – PLOVILO IN NJEGOVA IDENTIFIKACIJA

1    Ime plovila: ...............................................................................................................................................

2    Država zastave:.......................................................................................................................

3    Zunanja registrska številka: …………....................................................................................

4    Pristanišče registracije: …………………. Številka MMSI: ………….……Številka IMO:…….…….…

5    Datum, od katerega plovilo pluje pod to zastavo: ........../........./.............. Prejšnja zastava (če je primerno): ………...

6    Leto in kraj izgradnje: ....../......./.......... v…………........ Radijski klicni znak: ...............................

7    Radijska klicna frekvenca: ………….............. Številka satelitskega telefona: ……………..…………...……

8    Material trupa:    Jeklo ◻    Les ◻    Poliester ◻    Drugo ◻ …………………………….

III – TEHNIČNE ZNAČILNOSTI PLOVILA IN OPREMA

1    Skupna dolžina: ..................................................    Širina: ....................................... Ugrez:….

2    Bruto tonaža (izražena v BT): ..................................    Neto tonaža: ……………….……………

3    Moč glavnega motorja v kW: .......................Znamka: .................................    Vrsta: ….....................

4    Vrsta plovila: ◻ Plovilo za ribolov tunov s potegalko ◻ Plovilo za ribolov z ribiško palico ◻Plovilo za ribolov z vlečno mrežo za globokomorske pridnene vrste◻Plovilo s parangalom ◻Podporno plovilo

5    Ribolovno orodje: ......................................

6    Ribolovna območja: ………………………………………    

7    Ciljne vrste: ……………………………….

8    Pristanišče, določeno za iztovarjanje: ………………………………….………………………

9    Skupno število članov posadke: ....................................................................................................................

10    Način shranjevanja na krovu:    Sveže ◻     Hlajenje ◻    Mešano ◻     Zamrzovanje ◻

11    Zmogljivost zamrzovanja v tonah/24 ur: .................Zmogljivost skladišč: ...............    Število: .....

12    Transponder VMS:

   Proizvajalec: …………………… Model: …………………. Serijska številka: …………………

   Različica programske opreme: ........................................................... Satelitski operater: ………………..

Podpisani vložnik potrjujem, da so v tej vlogi navedeni podatki resnični in dani v dobri veri.

   V ..............................................., dne ......................................

Podpis vložnika ...................................................................

Dodatek 2

TEHNIČNA SPECIFIKACIJA ZA GLOBOKOMORSKE PRIDNENE VRSTE

(1)   Po potrebi se ribolovno območje lahko opredeli s koordinatami, ki določajo meje mnogokotnika, v katerem je ribolov dovoljen. Senegalski organi bodo te koordinate poslali Evropski komisiji pred začetkom veljavnosti tega protokola.

(2)   Ta določba bo po potrebi pregledana po enem letu uporabe.

(3) Obdobje biološke obnovitve se tako kot drugi tehnični ohranitveni ukrepi pregleda po enem letu veljavnosti protokola in se lahko prilagodi, tako da se upoštevajo staleži rib, če to predlaga skupna znanstvena delovna skupina.

Dodatek 3

Tehnična specifikacija za zamrzovalna plovila za ribolov tuna s potegalko, plovila za ribolov z ribiško palico in plovila s površinskim parangalom

1.Ribolovna območja

Na podlagi dovoljenja za pelagični ribolov na odprtem morju:

1.1.imajo plovila za ribolov tuna z ribiškimi palicami ter nezamrzovalna in zamrzovalna plovila za ribolov tuna s potegalko pravico loviti tuna v vseh vodah pod jurisdikcijo Senegala;

1.2.imajo plovila s površinskim parangalom, ki lovijo mečarico, pravico, da spustijo svojo ribiško opremo:

–zunaj 15 morskih milj od referenčne črte, ki poteka od senegalsko-mavretanske meje do zemljepisne širine 14 ° 25' 00" S;

–zahodno od zemljepisne dolžine 17° 15' 00" S, na območju med zemljepisno širino 14° 25' 00" S in severno senegalsko-gambijsko mejo;

–zahodno od zemljepisne dolžine 17° 15' 00" Z, na območju med južno senegalsko-gambijsko mejo ter mejo med Senegalom in Gvinejo Bissau.

2.Prepovedane vrste

V skladu s Konvencijo o selitvenih vrstah in resolucijami ICCAT je prepovedan ribolov mante (Manta birostris), morskega psa orjaka (Cetorhinus maximus), belega morskega volka (Carcharodon carcharias), velikooke morske lisice (Alopias superciliosus), kladvenic iz družine Sphyrnidae (razen lopatarice (Sphyrna tiburo)), dolgoplavutega morskega psa (Carcharhinus longimanus) in svilnatega morskega psa (Carcharhinus falciformis) ter kitovca (Rhincodon typus).

V skladu z evropsko zakonodajo [Uredba Sveta (ES) št. 1185/2003 z dne 26. junija 2003] je na krovu plovil prepovedano odstranjevati plavuti morskih psov ter jih obdržati na krovu, pretovarjati ali iztovarjati. Brez poseganja v navedeno se lahko za lažje skladiščenje na krovu plavuti morskih psov delno odrežejo in stisnejo ob trup, vendar se pred iztovarjanjem ne odstranijo s trupa.

Pogodbenici si v skladu s priporočili ICCAT prizadevata zmanjšati nenamerni vpliv ribolovnih dejavnosti na želve in morske ptice, tako da izvajata ukrepe, s katerimi se čim bolj povečajo možnosti preživetja nenamerno ujetih osebkov.

3.Orodje in vrste

PLOVILA ZA RIBOLOV TUNA S POTEGALKO

(2)Dovoljena ribolovna orodja: potegalka.

(3)Ciljne vrste: rumenoplavuti tun (Thunnus albacares), veleoki tun (Thunnus obesus), črtasti tun (Katsuwonus pelamis).

(4)Prilov: upoštevanje priporočil ICCAT in FAO.

PLOVILA ZA RIBOLOV Z RIBIŠKO PALICO:

(5)Dovoljena ribolovna orodja: ribiška palica.

(6)Ciljne vrste: rumenoplavuti tun (Thunnus albacares), veleoki tun (Thunnus obesus), črtasti tun (Katsuwonus pelamis).

(7)Prilov: upoštevanje priporočil ICCAT in FAO.

PLOVILA S POVRŠINSKIM PARANGALOM

(8)Dovoljena ribolovna orodja: površinski parangal.

(9)Ciljne vrste: mečarica (Xiphias gladius), sinji morski pes (Prionace glauca), rumenoplavuti tun (Thunnus albacares), veleoki tun (Thunnus obesus).

(10)Prilov: upoštevanje priporočil ICCAT in FAO.

4.Pristojbine lastnikov plovil – število plovil:

Dodatek 4

Elektronski ribolovni ladijski dnevnik (ERS)

Sporočila ERS

(1)Država zastave in Senegal imenujeta vsak svojega korespondenta ERS, ki bo kontaktna točka za vprašanja v zvezi z izvajanjem ERS. Država zastave in Senegal si medsebojno sporočita podatke o korespondentu ERS ter te podatke po potrebi takoj posodobita.

(2)Plovilo pošilja podatke ERS svoji državi zastave, ki zagotovi, da so podatki samodejno na voljo Senegalu.

(3)Podatki v obliki UN/CEFACT se pošiljajo prek omrežja FLUX, ki ga daje na voljo Evropska komisija.

(4)Vendar se lahko pogodbenici dogovorita o prehodnem obdobju, v katerem se podatki pošiljajo prek DEH (Data Exchange Highway) v obliki EU-ERS (v 3.1).

(5)Center države zastave za spremljanje ribištva neposredna sporočila s plovila (COE, COX, PNO) samodejno in nemudoma pošlje centru Senegala za spremljanje ribištva. Centru Senegala za spremljanje ribištva se enkrat dnevno samodejno pošljejo tudi druge vrste sporočil, in sicer od datuma dejanske uporabe nove oblike UN-CEFACT, ali so mu do takrat na zahtevo, samodejno vloženo pri centru države zastave za spremljanje ribištva, takoj dane na voljo prek osrednjega vozlišča Evropske komisije. Od začetka dejanske uporabe nove oblike se bo zadnjenavedeni način dajanja na voljo nanašal le na posebne zahteve za pretekle podatke.

(6)Center Senegala za spremljanje ribištva s povratnim sporočilom o prejemu, ki potrjuje veljavnost prejetega sporočila, potrdi prejem neposrednih podatkov ERS, ki so mu bili poslani. Sporočilo o prejemu se ne pošlje za podatke, ki jih Senegal prejme v odgovor na zahtevo, ki jo je sam vložil. Senegal vse podatke ERS obravnava kot zaupne.

Okvara sistema za elektronsko pošiljanje na krovu plovila ali komunikacijskega sistema

(7)Center države zastave za spremljanje ribištva in center Senegala za spremljanje ribištva se nemudoma medsebojno obvestita o kakršnem koli dogodku, ki bi lahko oviral pošiljanje podatkov ERS z enega ali več plovil.

(8)Če center Senegala za spremljanje ribištva ne prejme podatkov, ki bi mu jih moralo poslati plovilo, o tem nemudoma obvesti center države zastave za spremljanje ribištva. Center države zastave za spremljanje ribištva čim prej poizve, zakaj podatki ERS niso bili prejeti, in o rezultatu teh poizvedovanj obvesti center Senegala za spremljanje ribištva.

(9)Če se pojavi okvara pri pošiljanju med plovilom in centrom države zastave za spremljanje ribištva, ta o tem nemudoma uradno obvesti poveljnika ali upravljavca plovila ali, če to ni mogoče, njegovega zastopnika. Po prejemu tega uradnega obvestila poveljnik plovila vsak dan najpozneje ob polnoči (00:00) pošlje manjkajoče podatke pristojnim organom države zastave prek vseh ustreznih telekomunikacijskih sredstev.

(10)Poveljnik ali upravljavec plovila zagotovi, da se v primeru motenj v delovanju sistema za elektronsko pošiljanje, nameščenega na krovu plovila, sistem ERS popravi ali nadomesti v desetih dneh od odkritja motenj v delovanju. Plovilu po tem roku ni več dovoljeno izvajati ribolova na ribolovnem območju in ga mora v štiriindvajsetih urah zapustiti ali pristati v enem od pristanišč Senegala. Plovilo lahko zapusti to pristanišče ali se vrne na ribolovno območje šele, ko center njegove države zastave za spremljanje ribištva potrdi, da sistem ERS plovila znova pravilno deluje.

(11)Če Senegal ne prejema podatkov ERS zaradi motenj v delovanju elektronskih sistemov pod nadzorom EU ali Senegala, zadevna pogodbenica hitro sprejme vse ukrepe za čimprejšnje odpravo teh motenj. Drugo pogodbenico takoj obvesti o odpravi težave.

(12)Center države zastave za spremljanje ribištva vsakih 24 ur z vsemi razpoložljivimi elektronskimi komunikacijskimi sredstvi pošlje centru Senegala za spremljanje ribištva vse podatke ERS, ki jih je država zastave prejela od zadnjega pošiljanja podatkov. Enak postopek se lahko na zahtevo Senegala uporabi v primeru vzdrževanja, ki traja več kot štiriindvajset (24) ur in vpliva na sisteme pod nadzorom EU. Senegal o tem obvesti svoje pristojne nadzorne službe, da se plovila EU zaradi nepošiljanja podatkov ERS ne bi obravnavala kot plovila v prekršku. Center za spremljanje ribištva države zastave zagotovi, da se v elektronsko podatkovno zbirko, ki jo upravlja v skladu s točko 1 Dodatka 5, vnesejo manjkajoči podatki.

Druga komunikacijska sredstva

Pred začetkom uporabe Protokola se sporoči naslov elektronske pošte centra Senegala za spremljanje ribištva, ki se uporabi v primeru motenj pri pošiljanju sporočil ERS/VMS.

Navedeni naslov se uporablja za:

–obvestila o vstopu in izstopu ter obvestila o ulovu na krovu ob vstopu in izstopu;

–obvestila o iztovarjanju in pretovarjanju ter obvestila o ulovu, ki se pretovori ali iztovori ali ostane na krovu;

–začasno nadomestno pošiljanje podatkov ERS in VMS v primeru motenj v delovanju.

Dodatek 5

Satelitski sistem za spremljanje plovil (sistem VMS)

Sporočila o položaju plovil – sistem VMS

Prvi položaj, ki se zabeleži po vstopu na senegalsko območje, se označi z oznako „ENT“. Vsak naslednji položaj se označi z oznako „POS“, razen prvega zabeleženega položaja po izstopu s senegalskega območja, ki se označi z oznako „EXI“.

Center države zastave za spremljanje ribištva zagotovi samodejno obdelavo in po potrebi elektronski prenos sporočil o položaju. Sporočila o položaju morajo biti varno zabeležena, hranijo pa se tri (3) leta.

Sporočanje položaja plovila v primeru okvare sistema VMS

Poveljnik zagotovi, da sistem VMS njegovega plovila vedno nemoteno deluje in da se sporočila o položaju pravilno prenašajo centru države zastave za spremljanje ribištva.

V primeru motenj delovanja se sistem VMS plovila popravi ali zamenja v 30 dneh. Po tem roku plovilu ni več dovoljeno opravljati ribolovnih dejavnosti v vodah Senegala.

Plovila, ki izvajajo ribolov na območju Senegala in imajo pokvarjen sistem VMS, pošiljajo centru države zastave za spremljanje ribištva sporočila o položaju po elektronski pošti, radijski zvezi ali telefaksu najmanj vsake štiri ure in v njih navedejo vse zahtevane podatke.

Motnje v delovanju komunikacijskega sistema

Senegal zagotovi, da je njegova elektronska oprema združljiva z opremo centra države zastave za spremljanje ribištva in nemudoma obvesti EU o kakršnih koli motnjah pri komuniciranju in sprejemanju sporočil o položaju, da se čim prej poišče tehnična rešitev. Vse morebitne spore obravnava skupni odbor.

Šteje se, da je poveljnik odgovoren za vsakršno dokazano poseganje v sistem VMS plovila z namenom povzročitve motenj v delovanju sistema ali ponareditve sporočil o položaju. Za vsako kršitev se bodo naložile kazni, ki jih določa veljavna zakonodaja Senegala.

Sprememba pogostosti pošiljanja sporočil o položaju

Na podlagi utemeljenih dokazov o kršitvi lahko Senegal center države zastave za spremljanje ribištva zaprosi za skrajšanje intervala pošiljanja sporočil o položaju plovila na trideset (30) minut za določeno obdobje preiskave, pri čemer se izvod vloge pošlje tudi EU. Senegal mora dokazno gradivo poslati centru države zastave za spremljanje ribištva in EU. Center države zastave za spremljanje ribištva začne takoj pošiljati sporočila o položaju Senegalu v na novo določenih presledkih.

Po izteku opredeljenega obdobja preiskave Senegal obvesti center države zastave za spremljanje ribištva in EU o morebitnih nadaljnjih ukrepih.

Pošiljanje sporočil sistema VMS Senegalu

Oznaka „ER“, ki ji sledi dvojna poševnica (//), označuje konec sporočila.

V obliki NAF je pošiljanje podatkov strukturirano na naslednji način:

uporabljeni znaki morajo ustrezati standardu ISO 8859.1. Dvojna poševnica (//) in oznaka „SR“ označujeta začetek sporočila.

Vsak podatek je opredeljen z oznako in ločen od drugih podatkov z dvojno poševnico (//).

Enojna poševnica (/) ločuje oznako polja in podatkovni element.

Senegal pred začetkom začasne uporabe Protokola sporoči, ali je treba podatke VMS pošiljati prek omrežja FLUX TL v obliki UN/CEFACT.

Dodatek 6

KONTAKTNI PODATKI SENEGALSKIH

ORGANOV IN ORGANOV DRŽAV ČLANIC ZASTAVE

SENEGAL:

1 Direktorat za pomorsko ribištvo

Naslov: LOT 1 SPHÈRE MINISTÉRIELLE DE DIAMNIADIO, 2e ÉTAGE, BÂTIMENT D

E-naslov: magoudiaby@yahoo.fr

Telefon: +221 338498440

2 Za vloge za izdajo dovoljenja za ribolov

Naslov: LOT 1 SPHÈRE MINISTÉRIELLE DE DIAMNIADIO, 2e ÉTAGE, BÂTIMENT D

E-naslov: layee78@yahoo.fr

Drugi e-naslov: magoudiaby@yahoo.fr  

Telefon: +221 338498440

3 Direktorat za varstvo in spremljanje ribištva (Direction de la Protection et de la Surveillance des Pêches – DPSP) ter obvestilo o vstopu in izstopu

Ime centra za spremljaje ribištva (klicni znak): PAPA SIERA

Radio: kanal 16 VHF

   zjutraj (od 08:00 do 10:00): [se preveri] Hz

   popoldne (od 14:00 do 17:00): [se preveri] Hz

Naslov: FENETRE MERMOZ, CORNICHE OUEST DAKAR

E-naslov: surpeche@hotmail.com

Drugi e-naslov: crrsdpsp@gmail.com

Telefon: +221 338602465

4 Center za oceanografske raziskave (Centre de Recherche Océanographique de Dakar Thiaroye – CRODT)

Naslov: POLE DE RECHERCHE ISRA/HANN, BP 2241 DAKAR

E-naslov: hamet.diadhiou@isra.sn

Drugi e-naslov: hamet_diadhiou@yahoo.fr

Telefon: +221 338328262

DRŽAVE ČLANICE ZASTAVE:

Unija bo ustrezne kontaktne podatke držav članic zastave poslala senegalski pogodbenici pred začetkom začasne uporabe tega protokola.

PRILOGA II

Postopek za odobritev sprememb Protokola, ki jih sprejme skupni odbor

Če je skupni odbor pozvan, naj sprejme spremembe Protokola v skladu s členom 6 in členom 7(2) navedenega protokola, je Komisija pooblaščena, da pod pogoji, navedenimi v nadaljevanju, v imenu Unije odobri predlagane spremembe.

(1)Komisija zagotovi, da je odobritev v imenu Unije:

(a)v skladu s cilji skupne ribiške politike;

(b)združljiva z ustreznimi pravili, sprejetimi v okviru regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, ter upošteva skupno upravljanje obalnih držav in

(c)upošteva statistične in biološke informacije ter druge najnovejše ustrezne informacije, posredovane Komisiji.

(2)Preden Komisija v imenu Unije odobri predlagane spremembe, jih dovolj zgodaj pred zadevnim sestankom skupnega odbora predloži Svetu.

(3)Svet oceni skladnost predlaganih sprememb z merili iz točke 1 te priloge.

(4)Komisija predlagane spremembe odobri v imenu Unije, razen če jim ne nasprotuje določeno število držav članic, ki ustreza manjšini v Svetu, ki lahko prepreči sprejetje odločitve, v skladu s členom 16(4) Pogodbe o Evropski uniji. Če predlaganim spremembam nasprotuje manjšina, ki lahko prepreči sprejetje odločitve, jih Komisija zavrne v imenu Unije.

(5)Če je na poznejših sestankih skupnega odbora, tudi med sestankom na kraju samem, nemogoče doseči dogovor, se zadeva znova predloži Svetu v skladu s postopkom iz točk 2 do 4, da bi se v stališču Unije upoštevali novi elementi.

(6)Komisija je pozvana, naj v ustreznem roku sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev nadaljnjega ukrepanja v zvezi s sklepom skupnega odbora, po potrebi pa tudi objavi zadevni sklep v Uradnem listu Evropske unije in predloži kakršne koli predloge, potrebne za izvajanje navedenega sklepa.

Glede drugih vprašanj, ki se ne nanašajo na spremembe Protokola v skladu s členom 6 in členom 7(2) Protokola, se stališče Unije, ki se zastopa v okviru skupnega odbora, opredeli v skladu s Pogodbama in uveljavljenimi delovnimi praksami.