Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52019PC0354

    Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o okviru za upravljanje proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost za euroobmočje

    COM/2019/354 final

    Bruselj, 24.7.2019

    COM(2019) 354 final

    2019/0161(COD)

    Predlog

    UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

    o okviru za upravljanje proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost za euroobmočje


    OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

    1.OZADJE PREDLOGA

    Razlogi za predlog in njegovi cilji

    Ko je svetovna kriza pred desetletjem prizadela Unijo in euroobmočje, se je Unija kmalu soočila s hitrim poslabševanjem gospodarskih in socialnih razmer. Finančna kriza je naglo prerasla v gospodarsko krizo in krizo državnega dolga v euroobmočju. EU se je odzvala s sprejetjem ukrepov za ohranitev stabilnosti in celovitosti euroobmočja. Ti ukrepi so bili odtlej dopolnjeni in okrepljeni z različnimi pobudami, da bi se dolgoročneje obravnavale ranljivosti v strukturi območja enotne valute. Čeprav so bile dosežene pomembne izboljšave v skladu s priporočili iz poročila petih predsednikov iz junija 2015 in iz razmisleka o poglobitvi ekonomske in monetarne unije z dne 31. maja 2017, še vedno obstajajo nekatere pomembne vrzeli. Eden od naukov iz krize je, da bi morale države članice, katerih valuta je euro, s ciljno usmerjenimi strukturnimi reformami in naložbami dodatno povečati odpornost svojih gospodarstev, da bi se spodbujali konvergenca in konkurenčnost celotnega euroobmočja.

    Na podlagi tega so voditelji Unije na vrhu držav euroobmočja 14. decembra 2018 (ki je potekal v vključujoči sestavi s 27 državami članicami) pooblastili Euroskupino za delo na različnih vprašanjih, da bi prispevala k ekonomski in monetarni uniji, zlasti na vprašanjih glede zasnove, načinov izvajanja in časovnega razporeda proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost za euroobmočje in za države članice, ki prostovoljno sodelujejo v mehanizmu deviznih tečajev (ERM II). Navedeni instrument bo del proračuna Unije in bo sprejet na podlagi ustreznega zakonodajnega predloga Komisije, ki bo po potrebi spremenjen. Na vrhu držav euroobmočja je bilo tudi izraženo mnenje, da bi morale merila in strateške usmeritve za ta instrument določiti države članice euroobmočja. Štiri leta po objavi poročila petih predsednikov je Komisija v sporočilu „Poglobitev evropske ekonomske in monetarne unije“ z dne 12. junija 2019 1 predstavila pregled stanja in začrtala pot naprej za poglobitev ekonomske in monetarne unije. Zlasti je poudarila, da bi proračunski instrument za konvergenco in konkurenčnost prispeval k odpornosti ekonomske in monetarne unije, ker bi podpiral skladne svežnje reform in naložb, namenjene obravnavi izzivov na področju konkurenčnosti in konvergence v državah članicah euroobmočja. Komisija je v navedenem sporočilu tudi navedla, da je za vzpostavitev okvira za upravljanje takega instrumenta pripravljena predlagati novo uredbo na podlagi člena 136 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ob popolnem spoštovanju pooblastil Komisije v zvezi z izvrševanjem proračuna in izvajanjem programov. Euroskupina je 14. junija 2019 sprejela načelni dogovor o ključnih značilnostih prihodnjega proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost za države članice euroobmočja in države članice, ki prostovoljno sodelujejo v mehanizmu deviznih tečajev ERM II 2 . Voditelji so na vrhu držav euroobmočja 21. junija 2019 pozdravili dogovor in poudarili, da je treba nadaljevati delo v zvezi z vsemi nerešenimi vprašanji, da bi se zagotovila avtonomnost odločanja držav članic euroobmočja 3 .

    Predlagana uredba v ta namen vzpostavlja okvir za upravljanje novega proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost za euroobmočje. Instrument bo vključen v program za podporo reformam 4 . Okvir za upravljanje bo v skladu s splošnim okvirom za usklajevanje ekonomskih politik Unije zagotavljal smernice za ekonomsko politiko glede reform in naložb, ki jih bo podprl novi proračunski instrument.

    Cilj proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost, ki je del programa za podporo reformam, je spodbujati kohezijo v Uniji z zagotavljanjem finančne podpore državam članicam euroobmočja za reforme in naložbe, kot so določene v skladnih svežnjih. Predlagana uredba je namenjena organizaciji vidika upravljanja navedenega proračunskega instrumenta in jo je treba obravnavati v povezavi s programom za podporo reformam.

    V tem okviru bi bil Svet, v katerem bi imele glasovalno pravico samo države članice euroobmočja, zadolžen za naloge glede: (i) splošne strategije in nadzora v zvezi z reformami in naložbami v euroobmočju, ter (ii) smernic za posamezne države v zvezi s cilji reform in naložb, ki jih bo podprl proračunski instrument. Predlagana uredba zlasti določa, da Svet (po razpravah v Euroskupini) vsako leto v okviru priporočila o ekonomski politiki euroobmočja (v nadaljnjem besedilu: priporočilo za euroobmočje) določi strateške usmeritve glede reformnih in naložbenih prioritet za euroobmočje kot celoto. Svet lahko pri določanju strateških usmeritev zaprosi vrh držav euroobmočja za stališča. Svet bi nato sprejel priporočilo s smernicami za posamezne države, naslovljeno na vse države članice euroobmočja, o ciljih reform in naložb, ki bodo podprte okviru proračunskega instrumenta. Države članice euroobmočja se lahko odločijo, da bodo predložile predloge za svežnje reform in naložb v okviru proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost; pri predložitvi skladnih svežnjev reform in naložb v okviru proračunskega instrumenta morajo upoštevati tako strateške usmeritve kot smernice za posamezne države. Za države članice, katerih valuta ni euro in ki sodelujejo v ERM II ter so pripravljene prostovoljno sodelovati v proračunskem instrumentu za konvergenco in konkurenčnost, bi bilo treba oblikovati ustrezne ureditve na način, ki je skladen z okvirom iz te uredbe.

    Predlagani okvir za upravljanje proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost za euroobmočje je odziv na potrebo po okrepitvi usklajevanja ekonomskih politik euroobmočja ter po spodbujanju reform in naložb, ki obravnavajo izzive euroobmočja kot celote ter prispevajo k njegovi ekonomski in socialni konvergenci.

    Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

    Okvir za upravljanje proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost bo skladen z dobro uveljavljenim procesom evropskega semestra za nadzor in usklajevanje ekonomskih politik Unije. Tudi izvajanje okvira za upravljanje, določenega v tej uredbi, bo usklajeno s časovnim okvirom evropskega semestra.

    Svet bo sprejel letne strateške usmeritve kot sestavni del priporočila za euroobmočje, ki ga pred sprejetjem v Svetu potrdi Evropski svet. Komisija bo k strateškim usmeritvam prispevala tako, da bo Svet obvestila o tem, kako so bile strateške usmeritve upoštevane v predhodnih letih. S tem se bo okrepila usklajenost smernic politike.

    Smernice za posamezne države, naslovljene na države članice euroobmočja, bodo upoštevale strateške usmeritve in bodo popolnoma skladne s priporočili za posamezne države, ki se vzporedno sprejmejo v okviru evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik po razpravah, če je to ustrezno, v relevantnih odborih, ki temeljijo na Pogodbah. V smernicah za posamezne države bo zlasti navedeno, za katere od posebnih ciljev reform in naložb med tistimi, ki so opredeljeni v priporočilih za posamezne države, se lahko vsaka država članica euroobmočja odloči predložiti skladne predloge za svežnje reform in naložb v okviru proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost. Smernice za posamezne države, ki bodo naslovljene na zadevne države članice, zato ne bodo pomenile dodatnih priporočil za posamezne države, ampak bodo določile prioritete znotraj teh priporočil za namen podpore v okviru proračunskega instrumenta. Zaradi učinkovitosti bodo smernice za posamezne države, ki bodo naslovljene na vse države članice euroobmočja, sprejete kot eno samo priporočilo. Po potrebi bodo smernice, zagotovljene na podlagi predlagane uredbe, ustrezno upoštevale morebitni program za makroekonomsko prilagoditev, ki bi v danem trenutku veljal za posamezno državo članico.

    Skladnost z drugimi politikami Unije

    Predlagana uredba bo zagotovila okvir za upravljanje, v katerem bodo organizirane smernice za ekonomsko politiko glede svežnjev reform in naložb, ki se bodo predložili na podlagi proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost za euroobmočje. Prav tako bo skladna s predlaganimi programi Unije, ki se nanašajo na naložbe, kot so sredstva kohezijske politike EU, instrument za povezovanje Evrope in program InvestEU, ter bo zagotovila dopolnjevanja in sinergije z njimi.

    Predlagana uredba temelji na zamislih, predstavljenih v razmisleku o poglobitvi ekonomske in monetarne unije z dne 31. maja 2017 5 , ter je skladna s sporočilom Komisije z naslovom „Poglobitev evropske ekonomske in monetarne unije: pregled stanja štiri leta po objavi poročila petih predsednikov“ z dne 12. junija 2019, v katerem je začrtana pot naprej za poglobitev ekonomske in monetarne unije. Proračunski instrument je načrtovan kot del proračuna Unije, njegov obseg pa bo določen v okviru pogajanj o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027. Predlagana uredba je skladna tudi s cilji navedenega večletnega finančnega okvira.

    Predlagana uredba ne bo posegala v pooblastila Komisije v zvezi z izvrševanjem proračuna in izvajanjem programov.

    2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

    Pravna podlaga

    Predlog temelji na členu 136(1)(b) v povezavi s členom 121(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

    Člen 136(1)(b) PDEU določa, da lahko Svet za zagotovitev pravilnega delovanja ekonomske in monetarne unije v skladu z ustreznimi postopki iz členov 121 in 126 PDEU sprejme ukrepe za države članice euroobmočja za določitev smernic njihove ekonomske politike ob zagotavljanju združljivosti takih smernic s smernicami, sprejetimi za celotno Unijo, in njihovega nadzora.

    Člen 121(6) PDEU določa, da lahko Evropski parlament in Svet z akti, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, določita podrobna pravila za postopek večstranskega nadzora iz navedene določbe.

    V skladu s členom 136(1)(b) PDEU je cilj predlagane uredbe določiti smernice za ekonomske politike držav članic euroobmočja, in sicer z vzpostavitvijo okvira za upravljanje prihodnjega proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost v okviru programa za podporo reformam, katerega upravičenke so države članice euroobmočja. Postopek iz člena 121(6) PDEU se glede na vsebino predloga šteje za ustrezen postopek za sprejetje predlagane uredbe.

    Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

    Predlagana uredba spoštuje načelo subsidiarnosti, saj zajema le ukrepe, katerih ciljev države članice ne morejo zadovoljivo doseči same („preskus nezadostne učinkovitosti nacionalnih ukrepov“) in lahko posredovanje Unije te cilje bolje doseže v primerjavi s posamičnim ukrepanjem držav članic („preskus primerjalne učinkovitosti“).

    V tem pogledu so smernice za politiko, kot so strateške usmeritve za euroobmočje kot celoto ter določitev posameznih ciljev glede reform in naložb, ki lahko spodbujajo tudi splošno konvergenco in konkurenčnost euroobmočja, ukrepi, ki jih je mogoče bolje formulirati in izvesti na ravni Unije kot na ravni držav članic. Glede na vlogo Komisije in Sveta pri usklajevanju ekonomskih politik, ki je določena v Pogodbah, je Komisija v najboljšem položaju, da prevzame pobudo, Svet pa, da odloči o teh zadevah.

    Poleg tega se bo povečala vloga članov Sveta, ki predstavljajo države članice euroobmočja, v zvezi z okvirom za upravljanje prihodnjega proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost, zaradi česar se bo povečala tudi skupna odgovornost euroobmočja v zvezi z relevantnimi ukrepi za usklajevaje ekonomskih politik, sprejetimi v skladu s to uredbo. V tem se dobro odraža načelo iz Pogodb, da je usklajevanje ekonomskih politik „zadeva skupnega pomena“.

    Strateške usmeritve in smernice za posamezne države, ki bodo sprejete na podlagi tega predloga, so omejene na zagotavljanje smernic za države članice euroobmočja, medtem ko bodo o izbiri dejanskih reform in naložb odločale zadevne države članice. Zato ta uredba ne posega v pravico posameznih držav članic, da se odločijo, katere ukrepe je potrebno ali primerno sprejeti na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni; predlagana uredba spoštuje načelo, da izvajanje reform in naložb ostaja v nacionalni pristojnosti in da so države članice zanj odgovorne na ustrezni ravni upravljanja.

    Sorazmernost

    Predlog je skladen z načelom sorazmernosti, saj je ustrezen ukrep za dosego cilja vzpostavitve okvira za upravljanje proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost za euroobmočje. Predlog ne presega tistega, kar je potrebno za uresničitev tega okvira za upravljanje, saj ni bilo mogoče uporabiti manj omejujočih sredstev za opredelitev smernic za ekonomske politike v zvezi z reformnimi in naložbenimi prioritetami in cilji držav članic. Strateške usmeritve in smernice za posamezne države, ki bodo izdane v skladu s predlaganim okvirom za upravljanje, so nezavezujoči akti, omejeni na določanje diskretnih značilnosti reform in naložb, ki jih lahko države članice euroobmočja po lastni presoji predložijo kot sveženj v okviru proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost. Poleg tega predlagana uredba določa le splošno vsebino, skladnost in časovni okvir takih strateških usmeritev in smernic za posamezne države. Glede na te elemente predloga je predlagana uredba sorazmerno sredstvo za dosego njegovega cilja, saj uporablja le ukrepe, ki so sorazmerni z njegovimi cilji.

    Izbira instrumenta

    Predlaganega okvira Unije za upravljanje ni mogoče doseči z direktivami ali prostovoljnimi instrumenti. Zato je primerna uporaba uredbe.

    3.REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI

    Predlog upošteva stališča, ki sta jih izrazila Evropski parlament in vrh držav euroobmočja.

    Evropski parlament je v svojem samoiniciativnem poročilu predstavil stališča glede časovnega načrta za proračunsko zmogljivost euroobmočja (poročilo Böge/Berès – 2015/2344(INI) z dne 16. februarja 2017).

    Vrh držav euroobmočja je decembra 2018 pooblastil Euroskupino, da pripravi zasnovo, načine izvajanja in časovni okvir proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost za euroobmočje, in sicer „na podlagi ustreznega predloga Komisije, ki bo po potrebi spremenjen“, s čimer je bil na splošno razumljen program za podporo reformam, ki ga je Komisija predstavila maja 2018. Zlasti je bilo na vrhu držav euroobmočja decembra 2018 izraženo mnenje, da bi morale merila in strateške usmeritve za ta instrument določiti države članice euroobmočja.

    Euroskupina je 14. junija 2019 sprejela načelni dogovor, v katerem je določila splošne značilnosti prihodnjega proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost za euroobmočje ter pozvala k sprejetju ureditev za kodifikacijo okvira za upravljanje za države članice euroobmočja v „dodatnem aktu“. Poleg tega je bilo na vrhu držav euroobmočja 21. junija 2019 izraženo mnenje, da je treba „avtonomnost odločanja“ držav članic euroobmočja zagotoviti v okviru za upravljanje tega instrumenta.

    V zvezi s tem bi lahko le ločena uredba na podlagi člena 136 PDEU zagotovila avtonomnost okvira za upravljanje, kot je določeno v Pogodbi. Prvič, samo z ločeno uredbo na podlagi člena 136 PDEU se lahko vzpostavijo ukrepi ekonomskega upravljanja, ki določajo strateške usmeritve ter cilje za reforme in naložbe držav članic euroobmočja v okviru prihodnjega proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost. Drugič, samo z uredbo na podlagi člena 136 PDEU se lahko določijo mehanizmi za odločanje držav članic euroobmočja na področju usklajevanja ekonomskih politik.

    Poleg tega bi predlog na podlagi člena 136 PDEU poleg zagotavljanja „avtonomnosti odločanja“, ki jo je zahteval vrh držav euroobmočja, kodificiral razsežnost euroobmočja pri upravljanju instrumenta na način, ki je združljiv s pooblastili Komisije v zvezi z izvrševanjem proračuna in izvajanjem programov (kar zadeva prihodnji proračunski instrument za konvergenco konkurenčnost).

    ·Ustreznost in poenostavitev ureditve

    Predlog ne vpliva na področje ustreznosti in poenostavitve ureditve in ne pomeni nobenih stroškov zaradi izpolnjevanja obveznosti za mala in srednja podjetja ali za katere koli druge zainteresirane strani.

    ·Temeljne pravice

    Predlog ne bo imel neposrednega učinka na spoštovanje in varstvo temeljnih pravic Unije, saj uredba zgolj vzpostavlja okvir za ekonomsko upravljanje. Strateške usmeritve in ukrepi Sveta (priporočila), sprejeti v skladu s predlagano uredbo, niso zavezujoči in so naslovljeni na države članice.

    4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

    Ta predlog ne bo vplival na proračun Unije.

    5.DRUGI ELEMENTI

    Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

    Predlagana uredba vzpostavlja okvir za upravljanje proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost za euroobmočje. Splošni predmet urejanja in področje uporabe predlagane uredbe se torej navezujeta na okvir za upravljanje proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost za države članice euroobmočja v okviru programa za podporo reformam. Področje uporabe uredbe zato zajema države članice euroobmočja (člen 1).

    Predlagana uredba predvideva dve različni vrsti ukrepov, ki jih lahko sprejme Svet, kot je razvidno iz ciljev uredbe (člen 3). Za euroobmočje kot celoto lahko Svet po razpravi znotraj Euroskupine sprejme strateške usmeritve glede reformnih in naložbenih prioritet za euroobmočje, za posamezne države članice euroobmočja pa lahko oblikuje smernice za posamezne države, s katerimi določi cilje za reforme in naložbe, ki so relevantne za proračunski instrument za konvergenco in konkurenčnost in jih zadevne države članice lahko predložijo Komisiji v okviru tega proračunskega instrumenta. Smernice za posamezne države bodo skladne s strateškimi usmeritvami za euroobmočje in s priporočili za posamezne države, ki se sprejmejo v okviru evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik po razpravah, če je to ustrezno, v relevantnih odborih, ki temeljijo na Pogodbah.

    Predlog predvideva vključitev strateških usmeritev glede reformnih in naložbenih prioritet euroobmočja v priporočilo za euroobmočje (člen 4). Preden Svet na podlagi priporočila Komisije s kvalificirano večino sprejme strateške usmeritve kot sestavni del priporočila za euroobmočje, bo potrebna razprava v Euroskupini. Vrh držav euroobmočja bi prav tako podprl ta pristop na letni ravni. V skladu s predlagano uredbo mora Komisija tudi obvestiti Svet o tem, kako so bile upoštevane strateške usmeritve iz prejšnjih let, kar bo Svetu omogočilo, da napredek pri izvajanju politik upošteva v strateških usmeritvah za naslednje leto.

    Okvir za upravljanje se konkretneje odraža tudi v določbi za priporočilo Sveta (člen 5), ki daje smernice za posamezne države za vse države članice euroobmočja. Smernice za posamezne države bi morale biti skladne s smernicami iz priporočil za posamezne države za zadevno državo članico oziroma bi morale ustrezno upoštevati morebitno odločitev Sveta o odobritvi programa za makroekonomsko prilagoditev. Priporočilo Sveta s smernicami za posamezne države bo sprejeto s kvalificirano večino na podlagi priporočila Komisije. Države članice bi se lahko na strateške usmeritve (člen 4) in tudi na smernice za posamezne države sklicevale v okviru proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost. Tako usmeritve kot smernice bodo služile kot podlaga za morebitne predloge držav članic za skladne svežnje reform in naložb v okviru proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost. Nenazadnje se vsaka posamezna država članica odloči, ali bo sodelovala in predložila upravičene svežnje reform in naložb, ki bodo podprti v okviru proračunskega instrumenta.

    Proračunski instrument lahko določi minimalno nacionalno stopnjo sofinanciranja kot odstotek skupnih stroškov reform in naložb. V zvezi s tem člen 6 določa, da bo Svet na podlagi ocene Komisije ugotovil, za katere države članice se šteje, da se soočajo z resnim upadom gospodarske aktivnosti, da bi se prilagodile nacionalne stopnje sofinanciranja v okviru prihodnjega proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost. Ta določba ne posega v uporabo člena 2(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1056/2004 in Uredbo Sveta (EU) št. 1177/2014 6 .

    Predlagana uredba ponovno potrjuje pravilo o glasovanju iz člena 136(2) PDEU v zvezi s strateškimi usmeritvami in priporočili Sveta: glasujejo lahko le člani Sveta, ki predstavljajo države članice euroobmočja (člen 7).

    Da bi se okrepil dialog med institucijami Unije, zlasti med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo, ter da bi se zagotovili večja preglednost in odgovornost, predlagana uredba določa parametre ekonomskega dialoga, ki vključuje Evropski parlament, Svet in Euroskupino (člen 8). V skladu s tem okvirom lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta gosti ekonomski dialog ter predsednika Sveta in Euroskupine povabi k razpravi o ukrepih, sprejetih na podlagi te uredbe.

    Za pregled učinkovitosti predlagane uredbe se zahteva, da Komisija leta 2023 in nato vsaka štiri leta objavi poročilo ter ga posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu (člen 9).

    2019/0161 (COD)

    Predlog

    UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

    o okviru za upravljanje proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost za euroobmočje

    EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 136(1)(b) v povezavi s členom 121(6) Pogodbe,

    ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

    po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom 7 ,

    ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke 8 ,

    v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)Usklajevanje ekonomskih politik držav članic je zadeva skupnega pomena. Države članice, katerih valuta je euro, imajo poseben interes in odgovornost za to, da v okviru širših smernic, ki jih je oblikoval Svet, izvajajo ekonomske politike, ki spodbujajo pravilno delovanje ekonomske in monetarne unije, ter se izogibajo politikam, ki ta cilj ogrožajo.

    (2)Za zagotovitev pravilnega delovanja ekonomske in monetarne unije bi morale države članice, katerih valuta je euro, sprejeti ukrepe za povečanje odpornosti svojih gospodarstev s ciljno usmerjenimi strukturnimi reformami in naložbami. Na vrhu držav euroobmočja, ki je potekal decembra 2018, je bila Euroskupina pooblaščena za pripravo zasnove, načinov izvajanja in časovnega okvira proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost za euroobmočje. Da bi se zagotovilo, da države članice izvajajo strukturne reforme in naložbe na dosleden, koherenten in dobro usklajen način, je treba vzpostaviti okvir za upravljanje, ki bi Svetu omogočal zagotavljati strateške usmeritve glede reformnih in naložbenih prioritet, ki bi jih države članice izvajale v euroobmočju. Takšen okvir bi okrepil konvergenco v euroobmočju in njegovo konkurenčnost. Svet bi moral zagotoviti tudi smernice za posamezne države glede posameznih ciljev reform in naložb držav članic, katerih valuta je euro, ki jih lahko podpre proračunski instrument za konvergenco in konkurenčnost. Ker tak okvir zadeva le države članice, katerih valuta je euro, bi morali pri glasovanju v skladu s to uredbo sodelovati samo člani Sveta, ki predstavljajo te države članice.

    (3)Na ravni Unije evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik zagotavlja okvir, v katerem se opredelijo nacionalne reformne prioritete držav članic in spremlja izvajanje teh prioritet. Ta uredba obravnava potrebo po vzpostavitvi usklajenosti med reformnimi in naložbenimi prioritetami za euroobmočje kot celoto ter reformnimi in naložbenimi cilji posameznih držav članic, katerih valuta je euro, in po zagotovitvi njihove skladnosti z evropskim semestrom.

    (4)Svet bi moral vsako leto v okviru priporočila o ekonomski politiki euroobmočja določiti strateške usmeritve glede reformnih in naložbenih prioritet za euroobmočje. Svet bi moral strateške usmeritve sprejeti s kvalificirano večino na podlagi priporočila Komisije, potem ko je Euroskupina razpravljala o reformnih in naložbenih prioritetah, za katere meni, da so pomembne in da bi jih bilo primerno vključiti. Letni vrh držav euroobmočja bo pri tem imel vlogo.

    (5)Za zagotovitev, da se v strateških usmeritvah upoštevajo izkušnje, pridobljene pri izvajanju proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost, bi morala Komisija vzporedno s svojim priporočilom za strateške usmeritve v okviru svojega priporočila glede ekonomske politike euroobmočja Svet obvestiti o tem, kako so bile strateške usmeritve upoštevane v predhodni letih.

    (6)Države članice, katerih valuta je euro, se lahko odločijo predložiti predloge za svežnje reform in naložb v okviru proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost. Svet bo v ta namen sprejel priporočilo s smernicami za posamezne države glede ciljev reform in naložb, ki jih je v okviru proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost mogoče podpreti v državah članicah, katerih valuta je euro. To priporočilo Sveta bi moralo biti skladno s strateškimi usmeritvami, sprejetimi na podlagi te uredbe, in s priporočili za posamezne države, ki se vzporedno sprejmejo v okviru evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik po razpravah, če je to ustrezno, v relevantnih odborih, ki temeljijo na Pogodbah. Priporočilo Sveta ustrezno upošteva tudi morebitne programe za makroekonomsko prilagoditev, odobrene v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 9 .

    (7)S kvalificirano večino sprejeto priporočilo Sveta s smernicami za posamezne države glede ciljev reform in naložb v državah članicah, katerih valuta je euro, bi moralo temeljiti na priporočilu Komisije. Ta postopek ne bi smel posegati v prostovoljno naravo sodelovanja držav članic, katerih valuta je euro, v proračunskem instrumentu za konvergenco in konkurenčnost in v posebna pooblastila Komisije v zvezi z njegovim izvajanjem.

    (8)Svet bi moral znotraj okvira za upravljanje iz te uredbe določiti strateške usmeritve za euroobmočje kot celoto ter zagotoviti smernice za posamezne države glede ciljev svežnjev reform in naložb posameznih držav članic, katerih valuta je euro. Komisija izvršuje proračun Unije v skladu s členom 317 PDEU, kar vključuje upravljanje programov porabe. Ne bi se smelo posegati v odgovornosti, ki jih ima Komisija v zvezi s proračunskim instrumentom za konvergenco in konkurenčnost [v okviru programa za podporo reformam] v skladu z Uredbo (EU) XXXX/XX.

    (9)Svet na podlagi ocene Komisije ugotovi, katere države članice se soočajo z resnim upadom gospodarske aktivnosti, da bi se prilagodile nacionalne stopnje sofinanciranja, določene z Uredbo (EU) XXXX/XX [uredba o programu za podporo reformam], brez poseganja v uporabo člena 2(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97, kakor je bila spremenjena.

    (10)Da bi se okrepil dialog med institucijami Unije, zlasti med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo, ter da bi se zagotovili večja preglednost in odgovornost v tem ekonomskem dialogu, lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta povabi predsednika Sveta, Komisijo in po potrebi predsednika Euroskupine, da se udeležijo seje odbora in razpravljajo o ukrepih, sprejetih v skladu s to uredbo.

    (11)Komisija bi morala v rednih presledkih poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o učinkovitosti te uredbe.

    (12)Ker cilja te uredbe, tj. prispevati k pravilnemu delovanju evropske ekonomske in monetarne unije ter h konvergenci in konkurenčnosti v euroobmočju z vzpostavitvijo okvira za upravljanje proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj zaradi obsega ukrepanja lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja –

    SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

    POGLAVJE I
    Splošne določbe

    Člen 1
    Predmet urejanja in področje uporabe

    1.Ta uredba določa okvir za upravljanje proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost za euroobmočje v okviru programa za podporo reformam, vzpostavljenega na podlagi Uredbe (EU) XXX/XX 10 .

    2.Ta uredba se uporablja za države članice, katerih valuta je euro.

    Člen 2
    Opredelitev pojmov

    V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

    (a)„priporočila za posamezne države“ so priporočila, ki jih Svet v skladu s členom 121(2) in členom 148(4) PDEU naslovi na vsako državo članico v okviru evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik;

    (b)„priporočilo za euroobmočje“ je priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja v skladu s členom 136 v povezavi s členom 121(2) PDEU.

    Člen 3
    Cilji

    Ta uredba prispeva h konvergenci in konkurenčnosti gospodarstev držav članic, katerih valuta je euro, z opredelitvijo okvira za upravljanje proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost, ki določa:

    (a)strateške usmeritve za reformne in naložbene prioritete euroobmočja kot celote;

    (b)smernice za posamezne države, ki so skladne s priporočili za posamezne države, glede ciljev reform in naložb, relevantnih za proračunski instrument za konvergenco in konkurenčnost.

    Člen 4
    Strateške usmeritve za euroobmočje

    1.Svet na priporočilo Komisije in po razpravi v Euroskupini vsako leto v okviru priporočila za euroobmočje določi strateške usmeritve za reformne in naložbene prioritete euroobmočja.

    2.Komisija vzporedno s svojim priporočilom iz odstavka 1 obvesti Svet o tem, kako so države članice upoštevale strateške usmeritve iz prejšnjih let.

    Člen 5
    Smernice za posamezne države

    1.Svet na priporočilo Komisije sprejme priporočilo, naslovljeno na vse države članice, katerih valuta je euro, s katerim vsako leto določi smernice za posamezne države glede ciljev reform in naložb za namene svežnjev reform in naložb, ki jih lahko države članice nato predložijo v skladu z Uredbo (EU) XXXX/XX [uredba o programu za podporo reformam].

    2.Priporočilo iz odstavka 1 je skladno s strateškimi usmeritvami iz člena 4 in s priporočili za posamezne države za zadevno državo članico. Svet v priporočilu iz odstavka 1 ustrezno upošteva morebitne programe za makroekonomsko prilagoditev, ki jih je odobril v skladu s členom 7(2) Uredbe (EU) št. 472/2013.

    Člen 6
    Resen upad gospodarske aktivnosti

    Če je to ustrezno, se na podlagi ocene Komisije v priporočilu iz odstavka 1 člena 5 ugotovi, ali se posamezna država članica sooča z resnim upadom gospodarske aktivnosti, da bi se prilagodile nacionalne stopnje sofinanciranja, določene z Uredbo (EU) XXXX/XX [uredba o programu za podporo reformam].

    Ta člen ne posega v uporabo člena 2(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97.

    Člen 7
    Glasovanje v Svetu

    1.V zvezi z ukrepi iz te uredbe glasujejo samo člani Sveta, ki predstavljajo države članice, katerih valuta je euro.

    2.Kvalificirana večina članov Sveta iz odstavka 1 se določi v skladu s točko (a) člena 238(3) PDEU.

    Člen 8
    Ekonomski dialog

    Da bi se okrepil dialog med institucijami Unije, zlasti med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo, ter da bi se zagotovila večja preglednost in odgovornost, lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta povabi predsednika Sveta, Komisijo in po potrebi predsednika Euroskupine, da se udeležijo seje odbora in razpravljajo o ukrepih, sprejetih v skladu s to uredbo.

    Člen 9
    Pregled

    1.Komisija objavi poročilo o uporabi te uredbe do 31. decembra 2023 in nato vsaka štiri leta. V poročilu oceni učinkovitost te uredbe.

    2.Komisija poročilo pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

    Člen 10

    Začetek veljavnosti

    Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

    Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

    V Bruslju,

    Za Evropski parlament    Za Svet

    Predsednik    Predsednik

    (1)     https://ec.europa.eu/transparency/regdoc/rep/1/2019/SL/COM-2019-279-F1-SL-MAIN-PART-1.PDF .
    (2)     https://www.consilium.europa.eu/en/press/press-releases/2019/06/14/term-sheet-on-the-budgetary-instrument-for-convergence-and-competitiveness/ .
    (3)     https://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2019/06/21/statement-of-the-euro-summit-21-june-2019/ .
    (4)    COM(2018) 391; https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52018PC0391&from=SL .
    (5)     https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/reflection-paper-emu_sl.pdf .
    (6)     https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:31997R1467&from=SL ;     https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32005R1056&from=SL ;     https://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2011:306:0033:0040:SL:PDF .
    (7)    UL C , , str. 
    (8)    UL C , , str.
    (9)    Uredba (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo (UL L 140, 27.5.2013, str. 1).
    (10)    UL C , , str.
    Top