EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 16.4.2019

JOIN(2019) 6 final

SKUPNO SPOROČILO EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Evropska unija, Latinska Amerika in Karibi: s skupnimi močmi za skupno prihodnost

Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu in Svetu
Evropska unija, Latinska Amerika in Karibi: s skupnimi močmi za skupno prihodnost

„Unija bo v širšem atlantskem prostoru razširila sodelovanje z latinskoameriškimi in karibskimi državami ter z njimi sklenila tesnejše partnerstvo, temelječe na skupnih vrednotah in interesih.“ 

– Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije 1

1. Uvod

Evropska Unija (EU) ter Latinska Amerika in Karibi (v nadaljnjem besedilu: LAK), ki jih združuje zgodovina in vodijo številne skupne vrednote, uživajo uspešno in dolgotrajno partnerstvo. Od leta 1999 EU in LAK povezuje strateško partnerstvo, ki temelji na zavezanosti temeljnim svoboščinam, trajnostnemu razvoju in trdnemu mednarodnemu sistemu, ki temelji na pravilih. Več kot dvajset let je bilo takšno partnerstvo platforma za obojestransko koristno sodelovanje, gonilo sprememb in inkubator novih idej.

V zadnjih desetletjih so EU in LAK dosegli doslej najvišjo raven povezanosti. EU je podpisala sporazume o pridružitvi, prosti trgovini ali sodelovanju ali politične sporazume s 27 od 33 držav LAK 2 . EU in države LAK so v Združenih narodih pogosto enotnega mnenja ter so tesno sodelovale pri pariškem sporazumu 3 in agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 4 . Skoraj šest milijonov ljudi iz EU in LAK živi in dela na drugi strani Atlantika 5 , poleg tega več kot tretjina študentov iz LAK, ki študirajo v tujini, študira v EU.

Gospodarstva so med seboj tesno povezana. EU je tretja največja trgovinska partnerica LAK; skupna trgovina z blagom med regijama se je povečala z 185,5 milijarde EUR leta 2008 na 225,4 milijarde EUR leta 2018, trgovina s storitvami pa je leta 2017 znašala skoraj 102 milijardi EUR. EU je po višini naložb najpomembnejša vlagateljica v LAK z neposrednimi tujimi naložbami v višini 784,6 milijarde EUR v letu 2017, medtem ko so se neposredne tuje naložbe držav LAK v EU v zadnjih letih znatno povečale na 273 milijard EUR v letu 2017 6 .

EU največ vlaga v razvojno sodelovanje z LAK, in sicer 3,6 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev za dvostranske in regionalne programe med letoma 2014 in 2020 7 , in je v zadnjih 20 letih žrtvam kriz, ki jih povzroči človek, in naravnih nesreč namenila več kot 1,2 milijarde EUR humanitarne pomoči. Evropska investicijska banka (EIB) vlaga v uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja v LAK, pri čemer se osredotoča na blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, za kar je v obdobju 2014–2018 8 namenila skupno 3,4 milijarde EUR v obliki posojil.

V tem kontekstu to sporočilo predlaga okrepitev političnega partnerstva EU z LAK in določa vizijo za močnejše in posodobljeno partnerstvo med dvema regijama v luči spreminjajočih se svetovnih in regionalnih razmer. Njegov namen je zagotoviti strateško usmeritev za zunanje delovanje EU v odnosu do LAK v skladu z načeli globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko EU, Evropskim soglasjem o razvoju 9 , agendo za trajnostni razvoj do leta 2030, sporočilom o strategiji „Trgovina za vse“ in pogajalskimi smernicami za sporazum o partnerstvu med EU ter skupino afriških, karibskih in pacifiških držav 10 .

Današnje hitro razvijajoče se geopolitično okolje ustvarja nove izzive in priložnosti za partnerstvo, saj krepi vlogo učinkovitejšega regionalnega in dvostranskega sodelovanja, posodobljenega partnerstva, osredotočenega na trgovino, naložbe in sektorsko sodelovanje. Te globalne spremembe v obeh regijah zahtevajo ambiciozen in inovativen pristop, ki presega tradicionalno logiko donator – prejemnik ter ki je v duhu agende za trajnostni razvoj do leta 2030. Od leta 2000 je trgovina med Kitajsko in LAK narasla z 10 milijard USD na 244 milijard USD leta 2017. Kitajska tekmuje z EU kot druga najpomembnejša trgovinska partnerica Latinske Amerike ter v širšem smislu postaja vse pomembnejša partnerica regije. Tudi tradicionalna vloga in vpliv Združenih držav v regiji sta se sčasoma spremenila.

Hkrati se LAK sooča z novimi dinamikami, kot so potreba po odzivu na zahteve digitalnega in povezanega svetovnega gospodarstva, pritisk za varovanje okolja in spodbujanje rasti ob hkratnem zagotavljanju pravičnih družbenih rezultatov ali skrb za ohranitev dolgoročnega trenda utrjevanja demokracije in trajnostnega razvoja.

S svojim modelom regionalnega gospodarskega povezovanja in povezljivosti je EU lahko pomembna partnerica LAK pri reševanju teh izzivov. EU zagotavlja polno diplomatsko, humanitarno in ekonomsko podporo za reševanje trenutnih kriz v nekaterih državah LAK ter bo v svojih odnosih z LAK še naprej spodbujala demokratična načela in spoštovanje človekovih pravic. V širšem kontekstu bi si morali EU in LAK skupaj prizadevati za ohranitev večstranskosti in svetovnega reda, ki temelji na pravilih, ter združiti moči za uresničitev ambicioznih programov.

To partnerstvo se mora osredotočiti na štiri prednostne naloge, ki se medsebojno krepijo: blaginja, demokracija, odpornost in učinkovito globalno upravljanje. Za vsako od teh prednostnih nalog sporočilo predlaga številna področja in konkretne pobude za napredek te agende, ki se izvajajo z bolj strateškim in ciljno usmerjenim sodelovanjem EU z regijo.

2. Zavzemanje za naše skupne vrednote in interese

2.1 Partnerstvo za blaginjo

Za oživitev gospodarstva in podporo rasti bodo potrebni usmerjeni in odločni ukrepi. EU bi morala še naprej partnersko sodelovati z LAK v njihovih prizadevanjih za odpravo trdovratnih makroekonomskih izzivov v regiji ob hkratnih prizadevanjih za povečanje raznolikosti in posodobitev različnih ekonomskih modelov, da postanejo primerni za globalizacijo. Trajnostna naravnanost rezultatov pomeni tudi združevanje moči za zmanjšanje socialno-ekonomskih neenakosti, ustvarjanje dostojnih delovnih mest in zagotavljanje, da globalizacija koristi vsem, ter za prehod na zeleno in krožno gospodarstvo.

Na podlagi teh načel bi morala EU okrepiti sodelovanje s partnericami LAK na naslednjih področjih:

Olajševanje trgovine in naložb znotraj regije in med regijami EU bi se morala prednostno posvetiti sodelovanju za zaključek pogajanj, zagotovitev hitre ratifikacije in polno izvajanje mreže sporazumov o pridružitvi, trgovini in gospodarskem partnerstvu. Sprejeti bi bilo treba potrebne ukrepe za izboljšanje poslovnega in naložbenega okolja v regiji. Izkoristiti bi morala priložnosti, ki jih ponujajo sporazumi – učinkovitejša javna naročila, boljši dostop do trga, inovacije in konkurenčnost, trgovino znotraj regij in vključevanje v globalne dobavne verige. Učinkovito in uravnoteženo varstvo pravic intelektualne lastnine izboljšuje priložnosti za sodelovanje na področju raziskav ter spodbuja konkurenčnost in inovacije. Hkrati bi morali trgovinski sporazumi nadalje spodbujati trajnostni razvoj, človekove pravice in dobro upravljanje: EU bi morala sodelovati z LAK za krepitev izvajanja določb s področij socialnih vprašanj ter vprašanj dela in okolja v obstoječih sporazumih, in sicer v skladu z njihovo skupno zavezanostjo agendi za trajnostni razvoj do leta 2030, ter bi morala spodbujati odgovorno upravljanje globalnih dobavnih verig.

Da bi ustvarila boljše okolje za spodbujanje trgovinskega in naložbenega načrta EU-LAK bi morala EU in LAK skupaj spodbujati večjo preglednost, zlasti med pogajanji o novih ali revidiranih trgovinskih sporazumih, ter spodbujati sodelovanje civilne družbe pri izvajanju sporazumov.

Sporazumi bi morali biti orodje za spodbujanje regulativnega zbliževanja na področju sanitarnih in fitosanitarnih vprašanj, da bi se olajšala izmenjava blaga med LAK in EU ter podprli visoki standardi varnosti hrane ter zdravja živali in rastlin. V povezavi z bojem proti protimikrobni odpornosti (AMR) s pristopom „eno zdravje“ bodo tekoče dejavnosti pomagale LAK pri razvoju in izvajanju njihovih nacionalnih akcijskih načrtov za pobudo Eno zdravje v okviru AMR.

EU bi morala podpirati prizadevanja za povezovanje LAK za spodbujanje trgovine znotraj regije in olajšanje naložb, kot je Pacifiška zveza, vključno z izmenjavo izkušenj glede odpravljanja netarifnih ovir za trgovino ter spodbujanja regulativnega zbliževanja in usklajevanja. Nadaljevati bi bilo treba z delom na reformi sistema za reševanje sporov med vlagatelji in državo v okviru komisije Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo, da se ustanovi stalno večstransko sodišče za naložbe. Poleg tega je EU odprta za razmislek o možnosti sporazumov o zaščiti naložb s ključnimi partnerji. EU bi morala spodbujati ratifikacijo in izvajanje sporazuma Svetovne trgovinske organizacije (STO) o olajševanju trgovine kot gonila čezmejne trgovine. EU bi morala tudi spodbujati pristop partneric k sporazumu o javnih naročilih.

Spodbujanje prehoda na zeleno gospodarstvo. Regiji bi morali utirati pot v smeri bolj trajnostne proizvodnje in potrošnje. Sodelovanje in medsebojno učenje na področjih energije iz obnovljivih virov, učinkovite rabe virov in energije ter krožnega gospodarstva sta še posebej obetavna. Raziskave, tehnologija in strokovno znanje EU, vključno z uporabo zasebnega financiranja za trajnostno rast 11 , bi lahko LAK pomagali sprostiti njihov ogromen potencial za trajnostno vodno, vetrno, sončno in geotermalno energijo ter energijo oceanov ter bi hkrati okrepili energetsko odpornost in ustvarili delovna mesta in poslovne priložnosti. Sodelovanje na področju visokozmogljivostnega računalništva bi lahko prispevalo k posodobitvi energetske industrije. Glede na specifične ranljivosti Karibskih otokov bi morala EU spodbujati zunanjo razsežnost pobude „čista energija za otoke EU“ 12 ter podpirati in spodbujati naložbe v energijo iz obnovljivih virov in energetsko učinkovitost. Evropska investicijska banka bi lahko prispevala k temu preoblikovanju z zagotavljanjem dolgoročnega financiranja in ustreznega strokovnega znanja.

Spodbujanje modrega gospodarstva. Tesnejše sodelovanje na področju modrega gospodarstva in trajnostne rabe morskih virov, tudi z ustanovitvijo morskih zavarovanih območij v Antarktičnem oceanu, bi ustvarilo ugodne pogoje za rast, zlasti v obalnih in otoških skupnostih, ter bi prispevalo k prilagajanju podnebnim spremembam in blažitvi njihovih posledic. Skupni standardi in odprt dostop do podatkov o oceanih so ključnega pomena za napredek modrega gospodarstva in izboljšanje upravljanja oceanov.

Olajšanje prehoda na krožno gospodarstvo. Odločne in na dokazih temelječe okoljske politike in standardi so ključna orodja za trajnostno gospodarsko rast. Posebno pozornost je treba nameniti plastiki, morskim odpadkom ter trajnostnemu upravljanju s kemikalijami in odpadki. Zagotavljanje trajnostnega upravljanja naravnih virov lahko zagotovi dolgoročno blaginjo regij. Obe strani bi imeli koristi od nadaljevanja dialoga in sodelovanja na področju surovin, saj bi tako lahko trajnostno obravnavali vprašanje vse večjega povpraševanja po surovinah. Digitalna platforma za razvoj mineralov, ki je bila vzpostavljena leta 2017, je podlaga za tovrstno sodelovanje. Obe regiji bi lahko združili moči pri spodbujanju odgovornih industrijskih vrednostnih verig, da bi pomagali podjetjem upoštevati standarde odgovornega poslovnega ravnanja, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju.

Spodbujanje trajnostnih in pametnih mest. Spodbujanje trajnostnih mest in ukrepov na lokalni ravni ostaja pomembno, saj velika večina ljudi v obeh regijah živi v mestnih območjih 13 . Tako EU kot LAK imajo lahko koristi od izmenjave raziskav in izkušenj, ki so na voljo na področju trajnostne urbanizacije, kot so rešitve, ki temeljijo na naravi, rešitve za nizkoogljično mobilnost ali obnova mestnih ekosistemov. Okrepilo bi se lahko tudi uspešno sodelovanje med mesti za trajnostni razvoj mest, kot je svetovna konvencija županov.

Spodbujanje dostojnega dela ter konkurenčnih in odgovornih podjetij. Spodbujanje dostojnega dela ter spoštovanja delovnih in okoljskih standardov mora ostati prednostna naloga pri sodelovanju, zlasti upoštevanje konvencij Mednarodne organizacije dela. Obe regiji sta prispevali k sprejemanju mednarodnih delovnih standardov, zdaj pa bi si morali skupaj prizadevati za njihovo izvajanje, vključno na področju svobode združevanja in izkoreninjenja dela otrok. EU bi lahko svoje dobre izkušnje glede dialogov s socialnimi partnerji delila prek izmenjave najboljših praks. Prehod na uradno gospodarstvo je ključni izziv v LAK, saj neformalno zaposlovanje predstavlja več kot 40 % vseh zaposlitev zunaj kmetijskega sektorja 14 .

Tesnejše sodelovanje bi moralo povečati produktivnost mikro, malih in srednjih podjetij (MMSP). Konkretni ukrepi v tej smeri, ki zagotavljajo koristi za potrošnike in proizvajalce na obeh straneh, vključujejo polno uporabo določb sporazumov o pridružitvi, trgovini in gospodarskem partnerstvu med EU in LAK. Nadaljevati bi se moralo skupno delo za spodbujanje prevzemanja mednarodno dogovorjenih standardov o družbeni odgovornosti podjetij in odgovornem poslovnem ravnanju v regijah, vključno s smernicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za večnacionalna podjetja in vodilnimi načeli Združenih narodov (ZN) o podjetništvu in človekovih pravicah.

Sodelovanje na tem področju bo temeljilo na uspehih tekočih programov, podpiralo bo poslovno obveščanje, mreže MMSP in zagonska podjetja v obeh regijah. EU bi si morala prizadevati tudi za spodbujanje sodelovanja med MMSP v LAK ter evropsko podjetniško mrežo. Latinskoameriški in karibski poslovni grozdi in mreže bi lahko koristili evropsko platformo za sodelovanje grozdov.

Naložbe v znanje, inovacije in človeški kapital. Obe regiji bi morali izkoristiti priložnosti v okviru programa Obzorje 2020 in predlaganega prihodnjega programa Obzorje Evropa, ki spodbujajo mobilnost, usposabljanje in razvoj poklicne poti raziskovalcev v okviru ukrepov Marie Skłodowske-Curie, znanstveno odličnost ter skupne rešitve za svetovne izzive v okviru skupnega raziskovalnega prostora. EU lahko še naprej deli svoje izkušnje na področju povezovanja znanosti in zasebnega sektorja, prenosa tehnologije in zamisli iz raziskovalne baze v zagonska podjetja in industrijo ter spodbujanja pametne specializacije in inovacij na regionalni ravni.

EU je pripravljena sprejeti skupne ukrepe za razvoj človeškega kapitala, potrebnega za izpolnitev zahtev, ki jih predstavljajo hitre spremembe na področju tehnologije, digitalizacije in podjetništva. Regiji bi morali še naprej sodelovati na področju visokega izobraževanja, in sicer na podlagi programa Erasmus+, pri čemer bi spodbujali več visokošolskih izmenjav in krepitev zmogljivosti ter okrepili regionalni dialog med akademskimi krogi in oblikovalci politike. Lahko bi razvili tesnejše sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, da bi se odzvali na zahteve po znanju in spretnostih, povezane s spreminjajočim se svetovnim gospodarstvom, ter sodelovali v prizadevanjih za dostojne zaposlitve, diverzifikacijo in konkurenčnost strateških gospodarskih sektorjev.

Spodbujanje digitalnega gospodarstva. Digitalno sodelovanje bi moralo imeti osrednjo vlogo v tem odnosu, saj gospodarstvom obeh regij pomaga izkoristiti prednosti novih tehnologij, hkrati pa spodbuja inovacije in digitalizacijo.

Ob upoštevanju dolgoročne vizije enotnega digitalnega trga v LAK bi bilo treba podpreti regulativno usklajevanje, med drugim na področjih 5G, interneta stvari, umetne inteligence, standardizacije tehnologij za digitalno preobrazbo, evropskih globalnih satelitskih navigacijskih sistemov in programa Copernicus ter njihove uporabe v industriji ter na področju naložb v visokohitrostno podatkovno infrastrukturo. Enotni digitalni trg EU zagotavlja modele, ki bi lahko bili zanimivi za regijo LAK, vključno za varnost podatkov in elektronsko identifikacijo. Druga obetavna področja sodelovanja so kibernetska varnost, e-uprava, e-trgovanje, spletne platforme, čezmejna plačila in upravljanje interneta. Poleg tega je pomembno izboljšati zbliževanje med EU in LAK na področju varstva osebnih podatkov, saj je to način za dodatno izboljšanje pretoka podatkov in sodelovanje med zadevnimi organi.

Novi podvodni optični kabel, položen ob podpori EU in zasebnih vlagateljev, bo povezal Latinsko Ameriko z Evropo in zagotovil visokohitrostno širokopasovno povezljivost, ki bo izboljšala poslovne, znanstvene in izobraževalne izmenjave med obema regijama. Preučiti bi bilo treba možnosti za okrepitev povezljivosti v Srednji Ameriki in Karibih.

Izboljšanje povezljivosti prek zračnega in drugih načinov prevoza. Pogajanja o novih obsežnih sporazumih o zračnem prevozu ne bi le izboljšala dostopa na trg, ampak bi ustvarila tudi nove poslovne priložnosti ter zagotovila poštene in pregledne tržne pogoje, ki bi temeljili na jasnem regulativnem okviru. Takšni sporazumi bi tudi zagotovili več povezav in ugodnejše cene za potnike ter lahko spodbujajo nadaljnje sodelovanje na področjih, kot so varnost v letalstvu, varovanje letalstva, družbena vprašanja in okolje. V zvezi s tem je mogoče preučiti tudi sodelovanje pri drugih oblikah prevoza, kot sta železniški in pomorski prevoz ter trajnostni in inteligentni sistemi mobilnosti v mestih.

Uporaba vesoljske tehnologije. Vesolje je rastoče področje sodelovanja, ki odpira še neizkoriščen potencial. Evropska globalna navigacijska satelitska sistema Galileo in EGNOS danes resnično delujeta. S tem povezana vrednostna veriga lahko zagotovi vrhunsko strokovno znanje, izkušnje in tehnologijo, ki jih je mogoče deliti. Tudi program EU za opazovanje Zemlje Copernicus lahko pomaga pri reševanju družbenih izzivov, od varstva okolja in podnebnih sprememb do kmetijstva in razvoja mest. Na podlagi vzajemnosti bi se lahko v celoti izkoristile ureditve sodelovanja v okviru programa Copernicus 15 , ki zagotavlja brezplačen, popoln in odprt dostop do podatkov.

2.2 Partnerstvo za demokracijo

Demokracija in človekove pravice so v središču partnerstva EU-LAK. EU bo v svojih odnosih z LAK še naprej zagovarjala in spodbujala demokratična načela in pravno državo. Partnerstvo med EU-LAK bi moralo biti v skladu z njunimi vrednotami in pozivi državljanov k učinkovitejšemu dobremu upravljanju. Spodbujanje demokratičnih političnih sistemov, ki delujejo v interesu državljanov, bo ostalo prednostna naloga zunanje politike EU. Pomanjkljivosti na področjih upravljanja, demokracije, človekovih pravic in pravne države ter enakosti spolov in korupcija ali krčenje prostora za udeležbo javnosti in civilne družbe predstavljajo temeljni izziv za učinkovitost prizadevanj katere koli družbe za razvoj. Sodelovanje za vzpostavitev močnejših demokratičnih institucij, okrepljene pravne države, večje preglednosti in odgovornosti javnih institucij ter boljšega varstva človekovih pravic bo koristilo obema regijama.

V ta namen bi se morala EU v odnosih z LAK osredotočiti na:

Izboljšanje spoštovanja človekovih pravic s posebnim poudarkom na: svobodi izražanja in združevanja, enakosti spolov in okrepitvi vloge deklet in žensk; nediskriminaciji, vključno za manjšine, kot so lezbijke, geji, biseksualne, transspolne in interspolne osebe (LGBTI), domorodna ljudstva in invalidi; otrocih in mladini, ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, vključno z zemljišči, vodo in sanitarnimi storitvami, stanovanji in pravicami delavcev; nepristranskosti sodstva in učinkovitosti pravosodnih sistemov; odpravi mučenja in ukinitvi smrtne kazni. EU bi zato morala še naprej tesno sodelovati z ustreznimi organi Organizacije ameriških držav in državami LAK za krepitev mednarodne ureditve človekovih pravic.

Krepitev vloge civilne družbe kot temelja vsakega demokratičnega sistema ter odprava omejitev in groženj za prostor civilne družbe, zagovornike človekovih pravic in varstva okolja, novinarje in sindikaliste; vključno s spodbujanjem ugodnega pravnega in političnega okolja, ki jim omogoča, da svobodno in varno delujejo ter širijo svoje možnosti za pomembno udeležbo pri odločanju, dostop do pravnega varstva in informacij.

Spodbujanje enakosti spolov in krepitev vloge vseh žensk in deklet, vključno z zaščito, uveljavljanjem in spodbujanjem političnih, socialnih in ekonomskih pravic žensk, ter vključevanje načela enakosti spolov v vsako sodelovanje EU-LAK. Partnerstvo bi moralo prednostno obravnavati zaskrbljujoče stopnje nasilja na podlagi spola, in sicer na podlagi izkušenj, pridobljenih med drugim s pobudo Spotlight, ki sta jo leta 2018 sprožila EU in Združeni narodi.

Zagotavljanje verodostojnih, preglednih in vključujočih demokratičnih institucij in volilnih postopkov. EU bi morala še naprej izvajati misije za opazovanje volitev in obiske strokovnjakov ter bo v sodelovanju z Organizacijo ameriških držav spodbujala h krepitvi volilnih sistemov partneric, kadar bo to potrebno. EU in LAK bi morali okrepiti sodelovanje in izmenjavo izkušenj na vseh teh področjih, tudi o nevarnostih dezinformacij.

Utrjevanje pravne države in boja proti korupciji, pranju denarja in financiranju terorizma. Za posodabljanje zakonodaje ter okrepitev nadzornih institucij se lahko dasta na voljo strokovno znanje in tehnična zmogljivost. EU bi morala sodelovati s partnericami LAK za spodbujanje ratifikacije in učinkovitega izvajanja zadevnih mednarodnih sporazumov. Korupcija je skupna skrb EU in LAK, ambiciozne določbe v zvezi s preglednostjo in bojem proti korupciji pa so del postopka posodobitve pridružitvenih sporazumov s Čilom in Mehiko ter pogajanj z Mercosurjem.

Podpiranje učinkovitih javnih institucij s skupnimi prizadevanji za povečanje učinkovitosti javnih institucij, večjo mobilizacijo domačih javnofinančnih prihodkov, izvajanje fiskalnih reform in zagotavljanje, da se v javni upravi zaposluje na podlagi dosežkov. Pri tem bi morala biti prednostna področja krepitev vloge lokalnih organov, posodobitev uprav in izboljšanje izvajanja storitev.

2.3 Partnerstvo za odpornost

Socialna kohezija je pod nenehnim pritiskom v okolju, ki ga zaznamujejo globalizacija, socialne neenakosti, hitra urbanizacija, podnebne spremembe, degradacija okolja, ponavljajoče se in vse hujše nesreče, migracijski tokovi in prisilno razseljevanje. Vsi ti izzivi predstavljajo težave zlasti za najbolj ranljive države LAK in so lahko predmet izmenjave izkušenj in najboljših praks med obema regijama.

Za ohranitev napredka pri razvojnih smernicah EU predlaga, da se v odnosih med regijama uporabi večplasten in prilagojen pristop za obravnavanje odpornosti države, družbe in ekosistemov. V skladu s cilji trajnostnega razvoja bi se moralo sodelovanje EU z LAK osredotočiti na naslednje:

Cilj agende za odpornost proti podnebnim spremembam je obvladovanje podnebnih tveganj, zlasti v majhnih otoških karibskih državah v razvoju, ter spodbujanje na ekosistemu temelječih pristopov, ki podpirajo prehod na nizkoogljično gospodarstvo. Prihodnje sodelovanje lahko temelji na pristopu programa EUROCLIMA+ 16 in financiranju EIB za naložbene projekte, ki prispevajo k podnebnim ukrepom in varstvu okolja.

Obe regiji bi morali imeti koristi od uskladitve finančnih tokov s prizadevanji za nizke emisije toplogrednih plinov in razvoj, odporen proti podnebnim spremembam, na primer z vzpostavitvijo nizkoogljičnih naložbenih okvirov.

Sodelovanje pri razvoju trajnostnih prehranskih sistemov je zelo pomembno. Konsolidacija ukrepov za prilagajanje na podnebne spremembe in blažitev njihovih posledic v kmetijskem sektorju mora ostati ključnega pomena.

Mehanizem Evropske unije na področju civilne zaščite in Center za usklajevanje nujnega odziva lahko dopolnjujeta prizadevanja LAK za pomoč pri zmanjšanju tveganja nesreč, vključno z napredkom pri izvajanju Sendajskega okvira za zmanjševanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030.

Okolje in biotska raznovrstnost. V LAK se nahaja 40 % svetovne biotske raznovrstnosti in 7 izmed 25 svetovnih središč biotske raznovrstnosti 17 . Izguba biotske raznovrstnosti, netrajnostno izkoriščanje in upravljanje naravnih virov ter degradacija tal, gozdov, vode in obalnega okolja so ključni okoljski izzivi, ki znatno vplivajo na ekosistemske storitve in blaginjo ranljivih skupin, vključno z domorodnimi in lokalnimi skupnostmi. Svetovno povpraševanje po primarnih proizvodih povečuje pritisk na naravne vire in povzroča hudo krčenje gozdov in degradacijo okolja, kar vpliva na možnosti za preživljanje in razvoj. Partnerstvo bi moralo spodbujati trajnostno upravljanje naravnih virov v regijah, vključno z zemljišči, gozdovi in vodo, ohranjanje ekosistemov in trajnostne kmetijske dobavne verige. Spodbuditi bi moralo izvajanje kratkoročnega akcijskega načrta za obnovo ekosistemov, ki je bil sprejet na podlagi Konvencije o biološki raznovrstnosti (1992), strateškega načrta za biotsko raznovrstnost za obdobje 2011–2020 in okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020, ter drugih mednarodnih zavez in večstranskih okoljskih sporazumov.

Boj proti neenakosti. Trdovratne neenakosti ovirajo socialno kohezijo, povzročajo izgube priložnosti in gospodarske rasti, kriminal in nasilje ter zmanjšujejo zaupanje v institucije, kar na koncu vodi v spodkopavanje demokracije in pravne države. Ginijev koeficient za Latinsko Ameriko se je zmanjšal z 0,543 v letu 2002 na 0,466 v letu 2017, stopnja zniževanja pa se je v zadnjih letih upočasnila 18 . Leta 2017 je število ljudi, ki živijo v revščini, doseglo 184 milijonov (30,2 % prebivalstva), delež oseb, ki živijo v skrajni revščini, pa se je še naprej povečeval (62 milijonov, 10,2 % prebivalstva, kar je največji delež od leta 2008) 19 . V prihodnjih letih bi se morala skupna prizadevanja za socialno kohezijo pretvoriti tudi v tesnejši dialog, vključno z izmenjavo najboljših praks na tem področju.

Obe regiji bi morali okrepiti sodelovanje na področju pravičnih in učinkovitih davčnih sistemov in socialne zaščite kot bistvenih instrumentov za spodbujanje vključujoče gospodarske rasti in odpravljanje neenakosti. To bi temeljilo na novem sodelovanju na področju dobrega davčnega upravljanja, kjer je prisotna visoka stopnja zavezanosti k boju proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in izogibanju davkom. Prek programov, kot je EuroSOCIAL, si lahko obe strani izmenjujeta izkušnje na področju obdavčevanja, prerazporeditvenih politik in zagotavljanja socialnih storitev, vključno s koriščenjem prednosti inovativnih ukrepov v LAK na področju digitalizacije procesa izpolnjevanja davčnih obveznosti. Med regijama bi bilo treba začeti dialog o socialni koheziji. Obe regiji bi morali še naprej sodelovati za zagotovitev prihodnjega izvajanja razvijajočih se svetovnih standardov o preglednosti, izmenjavi informacij in pravični obdavčitvi ter minimalnih standardov za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička 20 .

Varnost državljanov in boj proti organiziranemu kriminalu. Obe regiji bi morali okrepiti dialog med regijama o varnosti državljanov kot mehanizmu za izmenjavo izkušenj in opredelitev priložnosti za nadaljnje sodelovanje, vključno s humanitarnimi posledicami organiziranega kriminala 21 . Ta dialog bi lahko temeljil na seminarjih EU in Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) o varnosti državljanov ter na pozitivnih programih dvostranskega in regionalnega sodelovanja na področju drog (npr. program sodelovanja na področju politik glede drog – COPOLAD, program za kokainsko pot) in nadnacionalnega organiziranega kriminala (npr. EL PAcCTO). Poleg tega in glede na razsežnost izziva bi se bilo treba zateči k praktičnemu sodelovanju med organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj v obeh regijah ter agencijami, kot so EUROPOL, agencija Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL), Policijska skupnost obeh Amerik (AMERIPOL) in Izvedbena agencija Karibske skupnosti za kriminal in varnost (IMPACS). Sodelovanje bi moralo tudi še naprej obravnavati dejavnike, ki spodbujajo kriminal, kot so revščina, socialna izključenost in slabo gospodarjenje z naravnimi viri.

Migracije in mobilnost. Ljudje so temelj močnih vezi med EU in LAK. Hkrati se obe regiji soočata z migracijskimi izzivi in bi lahko imeli koristi od izmenjave izkušenj in dobrih praks. Kriza v Venezueli je povzročila največje preseljevanje prebivalstva v nedavni zgodovini Latinske Amerike, saj danes več kot trije milijoni Venezuelcev živijo v tujini 22 , kar je še prispevalo k tradicionalnim migracijskim tokovom na celini.

EU bi si morala prizadevati za poglobitev dialoga in sodelovanja na področju migracij in mobilnosti med obema regijama, zlasti za preprečevanje nedovoljenih migracij in trgovine z ljudmi, povečanje vračanja in ponovnega sprejema, krepitev upravljanja meja, varnost dokumentov, vključevanje migrantov na trge dela in v družbo ter zaščito ljudi v stiski. Na podlagi njunega strokovnega znanja bi si bilo treba prizadevati za sodelovanje med regijama pri večstranskem upravljanju migracij in mobilnosti, tudi v okviru Združenih narodov.

Stabilnost institucij je bistvena za dobro politično in gospodarsko upravljanje in zagotovitev spoštovanja pravne države. Stabilnost je treba obravnavati na več ravneh – države, družbe in skupnosti. Lokalne vlade in civilna družba so pogosto temelji za stabilnost, ki se lahko nato nadgrajuje na ravni skupnosti. EU bi morala izboljšati dialog o sektorskih politikah z državami LAK na podlagi svojih najboljših praks na področju spodbujanja stabilnosti.

Sodelovanje na področju kulture lahko prispeva k temu, da bosta skupna kulturna raznolikost in bogata dediščina EU in LAK vir za človeški razvoj in gospodarsko rast. EU predlaga pristop k kulturni politiki na podlagi medosebnih stikov, ki je namenjen izvajalcem na področju kulture in spodbuja partnerstva, koprodukcije in izmenjavo na podlagi treh stebrov: (i) podpiranje kulture kot gonilne sile družbenega in gospodarskega razvoja, (ii) spodbujanje kulture in medkulturnega dialoga za miroljubne odnose med skupnostmi ter (iii) krepitev sodelovanja na področju kulturne dediščine. To bo pripomoglo tudi k izkoriščanju ogromnega potenciala obeh regij v kulturnih in ustvarjalnih panogah, vključno z oblikovanjem, digitalnimi storitvami, modo, glasbo in avdiovizualnimi umetnostmi.

2.4 Partnerstvo za učinkovito globalno upravljanje

Ohranjanje, reformiranje in krepitev učinkovitega multilaterializma bi moralo biti še naprej osrednji cilj partnerstva EU-LAK. Obe regiji skupaj predstavljata približno eno tretjino članic ZN, precejšnje število članic skupine G20 in dve tretjini članic OECD.

Da bi prispevali k učinkovitemu globalnemu upravljanju ter nadaljnjem oblikovanju in napredovanju mednarodne agende, bi lahko EU in LAK združili moči na večstranski ravni za:

Krepitev večstranskega sistema: EU in LAK bi morali še naprej podpirati prizadevanja generalnega sekretarja ZN, usmerjena v celovito reformo sistema ZN, vključno z Varnostnim svetom, ter za ponovno oživitev Generalne skupščine in Ekonomskega in socialnega sveta. Podpora Mednarodnemu kazenskemu sodišču bi morala ostati prednostna naloga.

Poglobitev sodelovanja na področju miru in varnosti. EU je z zgodovino premoščanja meddržavnih sporov naravni partner LAK pri spodbujanju mirnega reševanja sporov in skupaj si lahko prizadevata za podporo procesom mediacije in sprave. EU bi morala še naprej vlagati v sodelovanje pri izvajanju mirovnega sporazuma v Kolumbiji.

Države LAK so bile tudi v ospredju pri sklepanju okvirnih sporazumov o sodelovanju za sodelovanje v operacijah skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) EU (Čile in Kolumbija) ter so prispevale k nekaterim od teh sporazumov (Brazilija, Argentina in Dominikanska republika).

Okrepiti bi bilo treba tudi sodelovanje pri različnih vprašanjih s področja varnosti, vključno s hibridnimi grožnjami, kibernetsko varnostjo, reformo varnostnega sektorja, varnostjo na mejah, trgovino z ljudmi, organiziranim kriminalom in trgovino z orožjem, zlasti osebnim in lahkim, ter bojem proti radikalizaciji in terorizmu. Potrebna so nadaljnja prizadevanja za uresničitev rezultatov izrednega zasedanja Generalne skupščine ZN leta 2016 o svetovni problematiki drog.

Zaradi odločitve držav LAK, da postanejo območje brez jedrskega orožja 23 , je regija ključna partnerica pri spodbujanju ciljev Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja ter pri ratifikaciji in izvajanju Pogodbe o trgovini z orožjem.

Napredek pri večstranskem podnebnem in okoljskem upravljanju. Zaradi pomembne vloge EU in LAK pri sprejetju Pariškega sporazuma leta 2015 so potrebna skupna prizadevanja za zagotovitev njegovega učinkovitega izvajanja in prehoda na čisto energijo po vsem svetu. Regije bi morale mobilizirati partnerje za reševanje krize na področju biotske raznovrstnosti, sodelovati pri učinkovitejšem izvajanju večstranskih okoljskih sporazumov, vključno s cilji glede biotske raznovrstnosti iz Aičija, strateškim načrtom za biotsko raznovrstnost in trdnim okvirom za biotsko raznovrstnost po letu 2020. Prihodnje mednarodno sodelovanje lahko temelji na izkušnjah pobud, kot so Globalno zavezništvo o podnebnih spremembah 24 in strateška partnerstva EU za izvajanje Pariškega sporazuma 25 .

Izboljšanje mednarodnega upravljanja oceanov. Tesnejše sodelovanje pri učinkovitem izvajanju Konvencije ZN o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS) in njenih izvedbenih sporazumov bi ustvarilo pogoje za trajnostno upravljanje oceanov in modro gospodarstvo. Pomembno bo sodelovati pri tekočem razvoju mednarodnega pravno zavezujočega instrumenta v okviru konvencije UNCLOS o ohranjanju in trajnostni rabi morske biotske raznovrstnosti na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije in o boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu. Potrebna sta okrepljeno sodelovanje v regionalnih in večstranskih organizacijah, povezanih z oceani, vključno z ribištvom, ter podpora razvoju znanstvenega znanja in svetovanja.

Izvajanje agende za trajnostni razvoj do leta 2030. EU in LAK so imeli ključno vlogo pri oblikovanju tega večstranskega manifesta za trajnostni razvoj in bi morali imeti tudi vodilno vlogo pri njegovem izvajanju. Kot je določeno v akcijski agendi iz Adis Abebe, je treba za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja v celoti izkoristiti vse razpoložljive načine izvajanja, vključno z javnimi in zasebnimi notranjimi naložbenimi tokovi.

Reforma Svetovne trgovinske organizacije. Glede na mednarodne protekcionistične težnje bi bilo treba podvojiti skupna prizadevanja, da bi ohranili odprt, nediskriminatoren in na pravilih temelječ večstranski trgovinski sistem z močno in dobro delujočo STO v njegovem jedru, ter si prizadevati za reformo nalog Organizacije glede določanja pravil, nadzora in reševanja sporov.

Krepitev svetovne makroekonomske odpornosti. Okrepljene izmenjave v zvezi z makroekonomskim razvojem in ustreznimi političnimi strategijami tako na svetovni ravni kot v obeh regijah so bistvene za zagotovitev močne, trajnostne, uravnotežene in vključujoče svetovne rasti.

3. Prehod z vizije na ukrepanje

Za prehod z vizije na ukrepanje bodo za učinkovito izvajanje zgoraj določene agende EU in LAK morali prenoviti svoje oblike sodelovanja. V naslednjih letih si bo EU v skladu s prednostnimi nalogami iz tega sporočila prizadevala za bolj strateški pristop v odnosih z LAK, s čimer bo nadgradila svoje sodelovanje z regijo na politični ravni ter prek trgovinskih in naložbenih instrumentov ter instrumentov za sodelovanje.

3.1 Bolj strateško politično sodelovanje

Evropsko zunanje delovanje z LAK bi moralo temeljiti na načelnem pragmatizmu. Pristop k partnerstvu v obliki enotne rešitve za vse ne ustreza številnim različnim razmeram v LAK; partnerske države imajo različne politične prednostne naloge, potrebe in sredstva. Ob ohranjanju sedanjih ravni sodelovanja – večstranske, med obema regijama, podregionalne, dvostranske – bi si morala EU prizadevati za poglobitev povezovanja z zainteresiranimi regionalnimi skupinami in državami, ki so pripravljene in sposobne okrepiti sodelovanje pri skupnih ciljih.

Politični dialogi EU z različnimi državami LAK in regionalnimi skupinami bi morali še naprej usmerjati odnose med EU in LAK. Dialogi bi morali pripomoči k opredelitvi skupnih prednostnih nalog, interesov in novih priložnosti za sodelovanje. Pridružitveni sporazumi, sklenjeni ali v pogajanjih z več državami 26 , ter sporazum o političnem dialogu in sodelovanju s Kubo, podpisan leta 2016, so vzpostavili politične dialoge na zelo različnih področjih in zagotavljajo ustrezen institucionalni okvir za okrepitev sodelovanja na področju dvostranskih in regionalnih vprašanj.

Podpora regionalnemu povezovanju mora ostati prednostna naloga v odnosih EU z državami LAK, in sicer zaradi prepričanja in izkušenj, da povezovanje znotraj regije zagotavlja večjo varnost ter ekonomske in socialne koristi. To vključuje medregionalne mehanizme, kot je CELAC, pa tudi prizadevanja na podregionalni ravni, kot so Pacifiška zveza, Mercosur, Integracijski sistem Srednje Amerike (SICA) in Karibski forum (CARIFORUM)/Karibska skupnost (CARICOM).

Partnerstvo EU-LAK bi moralo postati pomembnejše na svetovni ravni in boljše pri zaščiti in zagotavljanju svetovnih javnih dobrin, tudi prek skupnih stališč v večstranskih forumih. Okrepiti je treba prakso neformalnih posvetovanj med EU in državami LAK pred pomembnimi mednarodnimi konferencami. Večstransko sodelovanje bi moralo postati stalna tema v dialogih na vseh ravneh s partnericami iz LAK.

Sodelovanje na politični ravni in združeni pristopi med obema regijama so tudi instrumenti za spodbujanje demokracije, miru in varnosti ter reševanje kriznih razmer. V 80. letih prejšnjega stoletja sta Latinska Amerika in Evropa združili moči v okviru skupine Contadora za spodbujanje miru v Srednji Ameriki, s čimer sta položili temelje za mirovni sporazum iz Esquipulasa. Mednarodna kontaktna skupina (ICG) za Venezuelo je še en primer pobude, ki združuje članice iz obeh regij in katere cilj je spodbujanje političnih, demokratičnih in miroljubnih rešitev za krizo v državi, katere posledice se čutijo tudi daleč prek meja Venezuele. ICG temelji na vrednotah, ki so skupne EU in LAK, ter na potrebi po podpiranju demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic v regiji. Pooseblja pristop, ki temelji na sodelovanju in pravilih ter je vodilo zunanje politike EU: v sodelovanju z regionalnimi in mednarodnimi partnerji si prizadeva ustvariti pogoje za politično rešitev s svobodnimi in poštenimi volitvami ter dostavljati pomoč v skladu s humanitarnimi načeli. EU je tudi pripravljena sodelovati pri mednarodnih prizadevanjih za obnovo državnih institucij in gospodarstva po ponovni vzpostavitvi demokracije. Skupne diplomatske ukrepe, ki temeljijo na večstranskih in vključujočih okvirih, bi bilo treba spodbujati kot orodje v odnosih med regijama za reševanje kriznih razmer.

Upoštevajoč, da v današnjem svetu obstajajo različni mednarodni akterji, ki tekmujejo za vpliv, gospodarsko prisotnost ali celo za politične in družbene modele, bi morala EU izstopati s politiko, ki temelji na vrednotah, in spodbujati logiko dopolnjevanja in vzajemnih koristi. Izključevalna vizija mednarodnih odnosov, kjer dobiček enega pomeni izgubo drugega, škoduje obema regijama; predlog EU za LAK temelji na odprtem regionalizmu in rešitvah, od katerih imajo koristi vsi.

EU bi si morala v svojih odnosih z LAK prizadevati tudi za odgovorno trgovinsko in naložbeno politiko, pri čemer bi uporabljala trgovinske sporazume za spodbujanje gospodarskih interesov EU in mednarodnih vrednot, na katerih temelji partnerstvo med EU in LAK, ter bi tako prispevala k podpiranju demokracije, blaginje in odpornosti ter oblikovanju bolj vključujoče in trajnostne globalizacije.

3.2 Sodelovanje za velik učinek

Za prenos skupnih ciljev v ukrepe in pomoč pri izpolnjevanju potenciala partnerstva med EU in LAK bi morala EU sodelovati s partnericami LAK za izvajanje tega predlaganega celovitega okvira za sodelovanje. Okvir bi moral ustrezati štirim prednostnim področjem, ki so določena zgoraj – blaginja, demokracija, odpornost in učinkovito globalno upravljanje – ob priznavanju potrebe po odločnem ukrepanju na področju skupnih interesov, na katerem regije sodelujejo kot enakovredni partnerji.

Ta novi celoviti okvir bi moral biti:

·prilagojen, saj upošteva različne razmere v regijah;

·ustrezen glede na politične prednostne naloge, saj služi uresničevanju skupnih ciljev in interesov partnerstev EU-LAK, kot so opredeljeni v političnih dialogih, ki potekajo na različnih ravneh odnosov med EU in LAK, ter s posvetovanji z zasebnim sektorjem in skupinami civilne družbe;

·celovit, saj uporablja različna področja politike in instrumente, da bi se odzvali na razširjeno agendo o partnerstvu in vse bolj zapletene izzive;

·skladen, saj zagotavlja, da različne politike in instrumenti zunanjega delovanja EU v LAK prispevajo k širšim ciljem partnerstva EU-LAK.

Sodelovanje za podporo izvajanju univerzalne agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in drugih skupnih mednarodnih zavez bo osrednji element novega okvira, gre za sodelovanje na lokalni, državni, regionalni in svetovni ravni ter za sodelovanje s civilno družbo. Dober primer takšnih zavez so dialogi o trajnostnem razvoju, ki potekajo na podlagi sporazumov, sklenjenih z več državami.

EU bi morala v okviru Evropskega soglasja o razvoju še naprej sodelovati z državami LAK na različnih ravneh razvoja, in sicer na bolj raznolik in prilagojen način, pri čemer bi se morala osredotočati na države, kjer so potrebe največje, zlasti najmanj razvite države v nestabilnih in konfliktnih razmerah, kjer je možnost za pridobitev financiranja najnižja.

Ob priznavanju preostalih ranljivih točk in strukturnih omejitev, s katerimi se soočajo številne države s srednjimi dohodki pri doseganju trajnostnega razvoja, bi si morala EU prizadevati za izkoriščanje vzajemnih koristi sodelovanja in skupne blaginje. EU bi morala nadaljevati ciljno usmerjeno razvojno sodelovanje, kjer je to ustrezno, in nadalje sodelovati v političnem dialogu ter izmenjavi izkušenj in strokovnega znanja o vprašanjih, kot so izkoreninjenje revščine, upravljanje, begunske krize in drugi skupni interesi.

Dialogi in pobude za sodelovanje na področju javnih politik in reform bodo upoštevali raznolikost partnerskih držav, spodbujali skupne interese ter opredelili skupne prednostne naloge in izzive. EU priznava tudi pomembno vlogo sodelovanja naprednejših držav v razvoju v LAK z drugimi državami v razvoju ter njihov vpliv na svetovne javne dobrine in izzive. Ker te države potrebujejo manj ugodnih oblik pomoči ali jih sploh ne potrebujejo, bi morala EU v odnosih z njimi razviti inovativne ukrepe za spodbujanje globalnega izvajanja Agende 2030.

V podporo novemu okviru za sodelovanje bi morala EU v celoti in dopolnilno uporabljati svoj nabor instrumentov in programov, hkrati pa uvajati inovativna sredstva za pospeševanje ciljev partnerstva EU-LAK. Pri tem bi morali biti zlasti pomembni:

·politični dialogi za opredelitev in usmerjanje medsebojnih pričakovanj EU in LAK na področju domačih reform ter dvostranskega, regionalnega in večstranskega sodelovanja;

·izmenjava strokovnega znanja in izkušenj o vprašanjih skupnega interesa, vključno z javnim redom, krepitvijo institucij in regulativnim okoljem;

·spodbujanje javnega in zasebnega financiranja za sprostitev naložb z visokim gospodarskim, okoljskim in socialnim donosom, vključno z mešanim financiranjem in podporo za naložbe, ter prek strukturiranega dialoga za izboljšanje naložbenega okolja, pri čemer se osredotoča na države, ki najbolj potrebujejo pomoč;

·tristransko sodelovanje, ki mobilizira in poveča zmogljivosti za sodelovanje, vključno za doseganje ciljev trajnostnega razvoja.

Evropska investicijska banka in institucije držav članic za financiranje razvoja imajo pomembno vlogo pri financiranju trajnostnega razvoja v LAK glede na manjši pritok uradne razvojne pomoči.

Poleg tega bi bilo za sodelovanje med EU in LAK zaradi poenostavitve strukture instrumentov za zunanje financiranje in večje prožnosti koristno izboljšati orodja, da se lahko regiji uspešno spopadeta z izzivi ter kar najbolj izkoristita priložnosti, ki jih ponuja partnerstvo med regijama.

3.3 Naše družbe na voznikovem sedežu

EU bi morala še naprej spodbujati tesno sodelovanje s civilno družbo, možganskimi trusti, lokalnimi vladami, poslovnim sektorjem, organizacijami delodajalcev in delavcev, kulturnimi organizacijami, akademiki in mladimi. To sodelovanje bi moralo biti še naprej vir informacij za politične dialoge in dialoge o politiki EU-LAK za zagotovitev, da upoštevajo skrbi prebivalcev obeh regij. Sposobnost civilne družbe, da učinkovito zagovarja svoje interese in spodbuja odgovornost in preglednost vlade, bi morala biti stalen cilj pobud za sodelovanje. Pri tem ima pomembno vlogo tudi Fundacija EU-LAK.

Parlamentarna razsežnost je bistveni del političnega udejstvovanja EU in LAK. V prihodnosti bi bilo treba nadaljevati konstruktivno in dejavno vlogo Evropskega parlamenta in drugih parlamentarnih teles v partnerstvu med regijama.

EU bi morala še naprej tesno sodelovati z regionalnimi organizacijami in organizacijami, ki združujejo obe regiji, kot so Ekonomska komisija Združenih narodov za Latinsko Ameriko in Karibe (ECLAC), Organizacija ameriških držav, Ibero-ameriški generalni sekretariat, Italijansko-latinskoameriški inštitut, Medameriška razvojna banka ali Razvojna banka Latinske Amerike.

4. Proti skupni agendi

To sporočilo opisuje vrsto predlogov za krepitev partnerstva med Evropsko unijo in LAK. Odraža velik interes EU za poglobitev odnosov z državami LAK in regionalnimi skupinami ter za ohranitev stabilnega in zanesljivega partnerja v regiji.

EU verjame, da bi se moralo partnerstvo odločneje zavzemati za vrednote in pomembne interese – blaginjo, demokracijo, odpornost in učinkovito globalno upravljanje – ter bolje in bolj ciljno usmerjeno uporabljati različne razsežnosti odnosov EU-LAK v ta namen. EU si bo prizadevala za bolj strateško politično delovanje, pri čemer bo okrepila prizadevanja za partnerstvo s tistimi državami ali regionalnimi skupinami, ki so pripravljene storiti več za doseganje skupnih ciljev. Prizadevala si bo za nadaljnje sprejemanje naprednih trgovinskih in naložbenih politik, ki temeljijo na pravilih, ter hkrati sodelovala z LAK za ohranitev in reformo močnega večstranskega trgovinskega sistema. Sodelovala bo pri ukrepih, ki bodo ustvarili velik učinek v okviru skupnih prednostnih nalog in agende za trajnostni razvoj do leta 2030.

Hkrati partnerstvo EU-LAK presega sodelovanje med vladami. Vezi med ljudmi v regijah so danes prav tako dinamične kot v preteklosti; državljani so tisti, ki gradijo mostove med regijami, ki raziskujejo in izumljajo nove stvari, ustvarjajo nova delovna mesta in zahtevajo, da nosilci odločanja odgovarjajo za svoje odločitve. Več bi bilo treba storiti, da se jim pomaga pri izpolnjevanju njihovega potenciala.

To bi moralo voditi v bolj povezano in skladno zunanje delovanje EU v LAK, v okviru katerega se združujejo moči in sredstva. To sporočilo se bo izvajalo v tesnem sodelovanju z državami članicami EU, katerih raznolike povezave z regijo LAK krepijo edinstveno naravo partnerstva EU-LAK. Kjer je to mogoče, bi bilo treba preučiti možnosti za skupno načrtovanje programov in skupne pobude, da bi bilo zunanje delovanje Evrope učinkovitejše.

To je vizija EU za prihodnost partnerstva EU-LAK. Dialog s partnericami LAK bo omogočil združitev moči za skupno prihodnost.

Seznam kratic (po abecednem vrstnem redu)

(1)

Skupna vizija, enotno ukrepanje: močnejša Evropa. Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije (2016).

(2)

Vse države LAK razen Argentine, Bolivije, Brazilije, Paragvaja, Urugvaja in Venezuele. Najpomembnejši med njimi so sporazumi o pridružitvi z Mehiko, Čilom in Srednjo Ameriko, sporazum o gospodarskem partnerstvu s Karibskim forumom (CARIFORUM) in sporazumi o prosti trgovini s Kolumbijo, Perujem in Ekvadorjem.

(3)

Pariški sporazum (2015)

(4)

Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 (2015)

(5)

Združeni narodi, Poročilo o mednarodni migraciji za leto 2017

(6)

Eurostat 2019. Naložbe EU v LAK so višje od neposrednih tujih naložb EU na Kitajskem (176,1 milijarde EUR, razen v Hongkongu), v Indiji (76,7 milijarde EUR) in Rusiji (216,1 milijarde EUR) skupaj.

(7)

Pri tem se osredotoča na kritična področja, kot so varnost in pravna država, okoljska trajnost in podnebne spremembe, kmetijstvo, prehranska in hranilna varnost, vključujoča gospodarska rast za ustvarjanje delovnih mest, reforma upravljanja javnih financ, posodobitev javnega sektorja in regionalno povezovanje.

(8)

Letna poročila EIB so na voljo na strani http://www.eib.org/en/infocentre/publications/all/index.htm .

(9)

 Novo Evropsko soglasje o razvoju: „Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost“, UL 2017/C 210/01.

(10)

Trgovina za vse: Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko, COM(2015) 0497; Pogajalske smernice za sporazum o partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter državami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na drugi strani, COUNCIL (2018) 8094/18/ADD1. To sporočilo je treba brati tudi ob upoštevanju sporazumov, ki obstajajo ali o katerih potekajo pogajanja med EU ter posameznimi državami in podregijami LAK ter pokrivajo skoraj celotno regijo in predstavljajo pomembno sredstvo za uresničevanje zastavljene vizije.

(11)

V skladu z akcijskim načrtom Komisije za financiranje trajnostne rasti. „Akcijski načrt: Financiranje trajnostne rasti“, COM (2018) 97.

(12)

Pobuda zagotavlja dolgoročen okvir, ki bo otokom pomagal proizvajati trajnostno in poceni energijo.

(13)

Leta 2018 je 81 % prebivalcev LAK živelo v mestnih območjih, v Evropi pa 74 %. Oddelek ZN za ekonomske in socialne zadeve, Revizija napovedi o svetovni urbanizaciji iz leta 2018.

(14)

Po podatkih Mednarodne organizacije dela je neformalno zaposlovanje v letu 2014 predstavljalo 46,8 % vseh delovnih mest zunaj kmetijskega sektorja. Leta 2012 je neformalno gospodarstvo v EU-27 doseglo 18,4 %. Evropska komisija & OECD (2017), Poročilo o politikah na področju neformalnega podjetništva.

(15)

Že podpisane z Brazilijo, Čilom in Kolumbijo.

(16)

EUROCLIMA+ je program, ki ga financira EU in podpira izvajanje Pariškega sporazuma,  http://euroclimaplus.org/ . 

(17)

Medameriška razvojna banka (2012): Izkoriščanje priložnosti za financiranje trajnostne rasti: Platforma Medameriške razvojne banke za biotsko raznovrstnost za Latinsko Ameriko in Karibe.

(18)

ECLAC (2018) Socialni pregled Latinske Amerike.

(19)

ECLAC, Socialni pregled Latinske Amerike za leto 2018.

(20)

 Erozija davčne osnove in preusmerjanje dobička se nanašata na strategije izogibanja davkom, ki izkoriščajo vrzeli in neskladja v davčnih predpisih z namenom umetne preusmeritve dobičkov na lokacije z nizko ali nično davčno stopnjo (OECD).

(21)

V skladu z deklaracijo z drugega srečanja ministrov za zunanje zadeve CELAC-EU iz julija 2018 in strategijo za varnost državljanov iz leta 2014.

(22)

UNHCR (2019)

(23)

Pogodba o prepovedi jedrskega orožja (Pogodba iz Tlatelolca), ki velja od leta 1968.

(24)

Globalno zavezništvo o podnebnih spremembah je pobuda EU za pomoč najbolj ranljivim državam sveta pri soočanju s podnebnimi spremembami, vključno z majhnimi otoškimi državami v razvoju in najmanj razvitimi državami.

(25)

Ta program spodbuja evropsko sodelovanje na področju podnebne politike z velikimi svetovnimi gospodarstvi, pri čemer se osredotoča na skupino G20, zlasti s pospeševanjem izvajanja nacionalno določenih prispevkov.

(26)

Mehika, Čile, Srednja Amerika, MERCOSUR.