Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 52019IR0845

Mnenje Evropskega odbora regij – Za učinkovitejše in bolj demokratično odločanje v davčni politiki EU

COR 2019/00845

UL C 404, 29.11.2019, p. 6–8 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

29.11.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

C 404/6

Mnenje Evropskega odbora regij – Za učinkovitejše in bolj demokratično odločanje v davčni politiki EU

(2019/C 404/02)

Poročevalec

:

Christophe ROUILLON (FR/PES), župan mesta Coulaines

Referenčni dokument

:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu z dne 15. januarja 2019 – Za učinkovitejše in bolj demokratično odločanje v davčni politiki EU

COM(2019) 8 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

1.

 se strinja s Komisijo, da so zaradi globalizacije, digitalizacije in razvoja storitvenega gospodarstva davčne spremembe zelo dinamične;

2.

 opozarja, da je že pozval Komisijo, naj uporabi premostitveno klavzulo za uporabo sistema glasovanja s kvalificirano večino, zlasti na področju obdavčitve (1); v zvezi s tem pozdravlja resolucijo Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o finančnem kriminalu, davčni utaji in izogibanju davkom (poročilo odbora TAX3), v kateri Evropski parlament poziva Komisijo, naj po potrebi uporabi postopek iz člena 116 PDEU;

3.

 poudarja, da je v skladu s členom 4(2) PDEU notranji trg področje deljene pristojnosti EU in držav članic in da člen 113 PDEU določa mehanizme, ki omogočajo uskladitev zakonodaje glede davčnih politik med državami članicami, da se zagotovi delovanje notranjega trga in prepreči izkrivljanje konkurence. Meni, da bi bilo treba ob predlogu za uvedbo glasovanja s kvalificirano večino na tej podlagi, ki v skladu z zavezo Komisije ne bi smel posegati v posebne pravice držav članic, da določajo neposredne davčne stopnje za posameznike ali podjetja, povečati vključenost Evropskega parlamenta ter nacionalnih in regionalnih parlamentov glede na to, da obstajajo regije z zakonodajnimi pooblastili na področju davčne politike;

4.

 ugotavlja, da predlog Komisije ni namenjen prenosu novih pristojnosti na Evropsko unijo. Komisija prav tako ne predlaga poseganja v pristojnosti držav članic pri določanju neposrednih davčnih stopenj za posameznike ali podjetja;

5.

 opozarja, da se za davčna vprašanja lahko uporablja okrepljeno sodelovanje (členi 326–334 PDEU), v okviru katerega se najmanj devet držav članic dogovori o skupni zakonodaji, kot je bilo to v primeru predlaganega davka na finančne transakcije. Tako sodelovanje pa bi moralo biti dovoljeno le v skrajni sili, ko bi bile izčrpane vse možnosti v okviru običajnega delovanja institucij, saj bi lahko povzročilo razdrobljenost notranjega trga in v glavnem temelji na medvladnem pristopu;

6.

 pozdravlja, da je Komisija v svojem sedanjem mandatu predstavila 26 zakonodajnih predlogov za okrepitev boja proti finančnemu kriminalu in agresivnemu davčnemu načrtovanju (2) ter za večjo učinkovitost pobiranja davkov in pravične obdavčitve; poudarja, da je Svet dosegel nekaj napredka pri glavnih pobudah za reformo obdavčitve dohodkov pravnih oseb, ki pa vse še vedno niso uresničene;

7.

 ugotavlja tudi, da je manjšina držav članic v Svetu blokirala pobude, ki se ne nanašajo na izogibanje davkom in ki jih je podprl OR, med drugim predloge za davek na finančne transakcije, ki segajo že tja v leto 2011, in za obdavčitev digitalnih storitev;

Evropska davčna ureditev in demokracija

8.

 opozarja na neločljivo povezavo med davčno ureditvijo in demokracijo, saj je zgodovina liberalnih demokracij tesno povezana s pridobivanjem soglasja davkoplačevalcev, da se za sredstva in davčne odhodke izvaja demokratični nadzor, kot je razvidno iz rekla No taxation without representation (Ne obdavčitvi brez zastopstva);

9.

 poudarja, da je v nedavni raziskavi Eurobarometer (3) tri četrtine anketirancev odgovorilo, da bi moral biti boj proti davčnim zlorabam prednostna naloga EU; zato meni, da je Komisija izbrala primeren trenutek za objavo svojega predloga, s katerim želi prispevati k demokratični razpravi še pred evropskimi volitvami; poleg tega meni, da se bo Evropska unija lahko uspešneje zoperstavila protievropskemu populizmu, če bo upravljanje evropske davčne politike bolj pregledno in demokratično (Take back control – Prevzemimo zopet nadzor);

10.

 ugotavlja, da izogibanje multinacionalnih družb plačilu davka ostaja pereče vprašanje v EU, in meni, da bi bilo treba pospešiti individualne preiskave, saj nezakonito ravnanje enega podjetja ne pomeni, da tako ravnajo vsi;

Stroški soglasja na področju obdavčitve

11.

 poudarja, da je treba znotraj enotnega gospodarskega okvira ustvariti ravnovesje med ureditvijo davčne konkurence med državami članicami in včasih tudi znotraj njih ter tem, da je treba preprečiti, da bi se nacionalna davčna suverenost neke države članice prekrivala z davčno suverenostjo druge, na primer zaradi neopredeljene ustrezne največje razlike med njunimi davčnimi stopnjami ali agresivnih davčnih shem. Davčna stališča posamezne države članice lahko dejansko znatno vplivajo na prihodke drugih in njihov manevrski prostor za sprejemanje lastnih političnih odločitev. Poleg tega je nacionalna davčna suverenost vse bolj omejena, čim bolj je spremenljiva davčna osnova. OR zato meni, da je bolje poudariti koncept deljene davčne suverenosti na evropski ravni;

12.

 ugotavlja, da je hkrati z napredkom evropskega povezovanja ter znatnim in hitrim preoblikovanjem gospodarstva nastalo neravnovesje pri povezovanju, saj kapital in storitve prosto krožijo v EU, medtem ko države članice same določajo svoja davčna pravila. V razmerah, v katerih je bil razvoj notranjega trga v glavnem omejen na trgovino z blagom, so bili čezmejni učinki obdavčitve veliko bolj omejeni kot danes, ko se podjetja močno opirajo na neopredmetena sredstva, podatke in avtomatizacijo, katerih dodano vrednost je težko količinsko opredeliti;

13.

 poudarja, da so skupna prizadevanja na evropski in nacionalni ravni bistvena za zaščito proračuna EU in držav članic pred izgubami zaradi davčnih goljufij in neplačanih davkov; ugotavlja, da edino davčni prihodki, ki so zbrani v celoti in učinkovito, omogočajo državam ter lokalnim in regionalnim oblastem, posredno pa tudi Evropski uniji, da med drugim zagotavljajo kakovostne in stroškovno učinkovite javne storitve, zlasti na področju cenovno dostopnega izobraževanja, zdravstva in stanovanj ter varnosti in boja proti kriminalu, in da financirajo boj proti podnebnim spremembam, spodbujanje enakosti spolov, javni prevoz in osnovno infrastrukturo ter tako dosežejo napredek pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja; to bi morda lahko vodilo v zmanjšanje celotnega davčnega bremena evropskih državljanov in podjetij;

14.

 meni, da je soglasje na področju obdavčitve oviralo tudi uresničevanje drugih dosežkov EU, zlasti kar zadeva podnebni in energetski okvir do leta 2030, vključno z revizijo direktive o obdavčitvi energije, katere cilj je vključitev emisij CO2 v davčno stopnjo za goriva, krožno gospodarstvo in reformo sistema virov lastnih sredstev;

15.

 ugotavlja, da je iz nedavne študije razvidno, da so številne strategije izogibanja davkom od dohodkov pravnih oseb povzročile izgubo prihodka v EU v višini od 50 do 70 milijard EUR, kar pomeni samo izgubo prihodka zaradi preusmerjanja dobička, ki znaša vsaj 17 % davkov od dohodkov pravnih oseb, prejetih leta 2013, oziroma od 160 do 190 milijard EUR, vključno z ocenjeno izgubo zaradi posameznih davčnih ureditev velikih multinacionalnih podjetij;

16.

 opozarja, da so tudi lokalne in regionalne oblasti žrtve izogibanja davkom, saj se lokalni in regionalni davki pobirajo na podlagi nacionalne davčne osnove, lokalne in regionalne oblasti v večini držav članic pa prejemajo delež prihodkov od nacionalne obdavčitve dohodkov pravnih oseb;

17.

 poudarja, da predpisi EU o DDV segajo v leto 1993, čeprav bi morali biti začasni. Zahteva po soglasju je kljub najnovejšemu tehnološkemu razvoju in spremembam na trgu onemogočila kakršno koli bistveno reformo. V številnih primerih države članice še vedno uporabljajo različna pravila za domače in čezmejne posle. OR poudarja, da je to velika ovira za dokončanje enotnega trga, saj je vse več evropskih podjetij, ki poslujejo čezmejno, pri tem pa se morajo soočati z dragimi postopki. S poenostavitvijo in posodobitvijo pravil o DDV v EU bi se zmanjšalo upravno breme za podjetja, ki poslujejo čezmejno, s čimer bi prihranila skupaj 15 milijard EUR na leto. Sedanje stanje še posebej škodi malim in srednjim podjetjem, ki nimajo zadostnih finančnih in človeških virov, da bi obvladala zahtevno pravno podlago davčnih predpisov;

18.

 meni, da bi odprava zahteve po soglasju na področju obdavčitve omogočila Evropski uniji, da ne bi vztrajala na stališču najnižjega skupnega evropskega imenovalca in bi bila ambicioznejša v mednarodni razpravi o vprašanju obdavčitve, zlasti v okviru dela OECD na področju digitalne obdavčitve in preusmerjanja dobička (BEPS);

O časovnem načrtu

19.

 podpira načelo postopnega pristopa, ki ga predlaga Komisija, in meni, da bi tak pristop morali spodbujati v okviru evropskega semestra in da bi z njim morali obravnavati zlasti agresivne sheme davčnega načrtovanja;

20.

 želi, da bi glasovanje s kvalificirano večino uvedli najprej za pobude, ki nimajo neposrednega učinka na pravice do obdavčitve ter davčne osnove in davčne stopnje držav članic, a so potrebne za izboljšanje upravnega sodelovanja in vzajemne pomoči med državami članicami v boju proti goljufijam in davčnim utajam. OR prav tako želi, da bi prva faza zajemala tudi pobude za lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti podjetij v EU;

21.

 se sprašuje, zakaj Komisija predlaga, da bi posebno premostitveno klavzulo iz člena 192(2) PDEU na področju okolja uporabili šele v drugi fazi, ko pa je obdavčitev bistvenega pomena pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja v EU; zato meni, da bi morala Komisija predlagati uporabo premostitvene klavzule za okoljsko obdavčitev že v prvi fazi. Zlasti bi bilo nujno uvesti usklajen evropski pristop k obdavčitvi letalstva, za katerega trenutno ne velja noben evropski davčni sistem, na primer v zvezi z uvedbo DDV na letalske vozovnice ali davka na kerozin.

V Bruslju, 26. junija 2019

Predsednik

Evropskega odbora regij

Karl-Heinz LAMBERTZ

(1)  Gl. točko 6 resolucije o delovnem programu Evropske komisije za leto 2019 (RESOL-VI/33), sprejete 6. februarja 2019.

(2)  Evropska komisija agresivno davčno načrtovanje opredeljuje kot izkoriščanje tehničnih značilnosti davčnega sistema ali neskladij med dvema ali več davčnimi sistemi z namenom zmanjševanja davčne obveznosti.

https://ec.europa.eu/taxation_customs/sites/taxation/files/taxation_papers_71_atp_.pdf

(3)  http://www.europarl.europa.eu/news/sl/headlines/economy/20160707STO36204/tax-fraud-75-of-europeans-want-eu-to-do-more-to-fight-it

Top