EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 24.7.2019
COM(2019) 370 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o oceni tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, ki vpliva na notranji trg in je povezano s čezmejnimi dejavnostmi
{SWD(2019) 650 final}
1.UVOD
Člen 6 četrte direktive o preprečevanju pranja denarja določa, da mora Komisija izvesti oceno tveganj pranja denarja in financiranja terorizma, ki vplivajo na notranji trg in so povezana s čezmejnimi dejavnostmi, ter jo posodobiti vsaki dve leti (po potrebi tudi pogosteje). To poročilo posodablja prvo nadnacionalno oceno tveganja Komisije, objavljeno leta 2017
. Ocenjuje izvajanje priporočil Komisije in preostala tveganja, tudi v zvezi z novimi proizvodi in sektorji.
Poročilo vsebuje sistematično analizo
tveganj pranja denarja in financiranja terorizma v zvezi s posebnimi proizvodi in storitvami. Poudarjene so zlasti ranljivosti, ugotovljene na ravni EU, v zvezi s pravnim okvirom in tudi učinkovito uporabo, ter navedena priporočila za njihovo obravnavanje.
Ta nadnacionalna ocena tveganja upošteva zahteve iz četrte direktive o preprečevanju pranja denarja
, ki naj bi bila prenesena do julija 2017. Pri opredelitvi novih blažilnih ukrepov so bile predvidene dodatne spremembe, uvedene s peto direktivo o preprečevanju pranja denarja, ki naj bi bila prenesena do januarja 2020.
2.REZULTATI NADNACIONALNE OCENE TVEGANJA
V tej drugi nadnacionalni oceni tveganja je Komisija opredelila 47 proizvodov in storitev, ki bi lahko bili izpostavljeni tveganjem pranja denarja / financiranja terorizma, v primerjavi s 40 takimi proizvodi in storitvami v letu 2017. Ti proizvodi in storitve spadajo v 11 sektorjev, vključno z 10 sektorji ali proizvodi, opredeljenimi v četrti direktivi o preprečevanju pranja denarja, skupaj z eno dodatno kategorijo proizvodov in storitev, ki je pomembna za oceno tveganja.
2.1.Glavna tveganja v sektorjih, zajetih v nadnacionalni oceni tveganja
2.1.1.Gotovina in njeni ustrezniki
Glede na ugotovitve organov kazenskega pregona potrošniki čedalje manj plačujejo z gotovino, storilci kaznivih dejanj pa jo še vedno najraje uporabljajo pri pranju denarja, saj lahko z gotovino hitro prenesejo sredstva z enega kraja na drugega, vključno z zračnim prevozom. Uporaba gotovine je glavni razlog za vložitev poročil o sumljivih transakcijah.
Storilci kaznivih dejanj, ki zbirajo gotovinske prejemke, jih poskušajo prenesti na lokacije, kjer jih je lažje vključiti v zakonito gospodarstvo, tj. lokacije, za katere je značilna prevladujoča uporaba gotovine, ohlapni nadzor finančnega sistema in strogi predpisi o bančni tajnosti.
Od izvedbe nadnacionalne ocene tveganja leta 2017 je bil zadevni pravni okvir okrepljen.Četrta direktiva o preprečevanju pranja denarja zajema trgovce z blagom, ki izvajajo ali prejemajo gotovinska plačila v višini 10 000 EUR ali več. Države članice lahko sprejmejo nižje mejne vrednosti, dodatne splošne omejitve uporabe gotovine in strožje določbe.
Revidirana uredba o kontroli gotovine, ki se uporablja od 3. junija 2021, razširja obveznost vsakega potnika, ki vstopa v EU ali izstopa iz nje in ima pri sebi gotovino v vrednosti 10 000 EUR ali več, da jo prijavi carinskim organom. Razširja tudi opredelitev gotovine, tako da poleg bankovcev zajema tudi druge instrumente ali visoko likvidno blago, kot so čeki, potovalni čeki, predplačilne kartice in zlato.
Tudi sredstva s podobnimi lastnostmi kot gotovina (npr. zlato, diamanti) ali blago „življenjskega sloga na visoki ravni“ (npr. kulturni artefakti, avtomobili, nakit, ure) so zaradi šibkega nadzora zelo tvegani. Posebni pomisleki so bili izraženi glede plenjenja starin in drugih artefaktov ter nedovoljene trgovine z njimi. Nedavno sprejeta uredba o uvozu predmetov kulturne dediščine dopolnjuje obstoječi pravni okvir EU o trgovanju s temi predmeti, ki je doslej vključeval le zakonodajo o izvozu in vračanju predmetov kulturne dediščine, ki so bili nezakonito odstranjeni z ozemlja države članice EU.
2.1.2.Finančni sektor
V poročilu o oceni nedavnih domnevnih primerov pranja denarja, v katere so bile vpletene kreditne institucije EU, so opredeljeni dejavniki, ki so prispevali k nedavnim primerom pranja denarja v bankah EU, pa tudi spoznanja, pridobljena na podlagi teh primerov, da bi se lahko upoštevali pri nadaljnjih ukrepih politike. Poročilo ocenjuje pomanjkljivosti v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in zaščito v kreditnih institucijah ter poudarja izzive, povezane z različnimi pristopi k nadzoru preprečevanja pranja denarja / boju proti financiranju terorizma na nacionalni ravni (glej točko 2.2.3).
Poleg tega nekateri drugi finančni podsektorji ali proizvodi, ki vključujejo ravnanje z gotovino (npr. menjalnice, prenosi sredstev in nekateri produkti elektronskega denarja), še vedno predstavljajo znatna tveganja pranja denarja, zlasti v primeru brezvestnega ravnanja tretjih oseb, ki v njihovih dobavnih kanalih delujejo kot zastopniki ali distributerji.
Čeprav uporaba novih tehnologij (FinTech), ki omogočajo hitre in anonimne transakcije in pri katerih so vse pogostejši poslovni odnosi, ki ne vključujejo osebnega stika, prinaša pomembne koristi, lahko pomeni večje tveganje, če se skrbno preverjanje strank in spremljanje transakcij ne izvajata učinkovito na celotni distribucijski poti. Čeprav so določbe pete direktive o preprečevanju pranja denarja v zvezi s ponudniki virtualnih valut in ponudniki depozitarnih denarnic prvi regulativni korak, čedalje večja uporaba takih instrumentov pomeni večja tveganja, zato bodo morda potrebni nadaljnji regulativni ukrepi.
2.1.3.Nefinančni sektor in proizvodi – Določena nefinančna podjetja in poklici
Proizvajalci, distributerji, pravni strokovnjaki in druge nefinančne institucije vse bolj privabljajo pozornost oseb, ki bi se lahko ukvarjale s pranjem denarja. Ena študija je pokazala, da je 20–30 % vseh premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivimi dejanji, opranih v nefinančnem sektorju. Zato se šteje, da je izpostavljenost sektorja tveganjem na splošno velika do zelo velika.
Zdi se, da je nezmožnost opredelitve dejanskega lastnika stranke glavna pomanjkljivost, ki vpliva na ta sektor. Nekatere stranke ob vzpostavljanju poslovnega odnosa niso vedno dobro seznanjene s pojmom „dejanski lastnik“ ali ne preverijo njegove identitete.
Poleg tega lahko država članica imenuje samoregulativne organe za nadzor davčnih svetovalcev, revizorjev, zunanjih računovodij, notarjev in drugih neodvisnih pravnih strokovnjakov ter nepremičninskih posrednikov. Države članice lahko te organe zadolžijo, naj od pooblaščenih subjektov prejemajo poročila o sumljivih transakcijah in jih pošiljajo finančnoobveščevalnim enotam. Vendar nekateri pooblaščeni subjekti in samoregulativni organi finančnoobveščevalnim enotam ne sporočijo veliko sumljivih transakcij, kar velja zlasti za nekatere države članice. To bi lahko pomenilo, da odkrivanje sumljivih transakcij in poročanje o njih nista ustrezna. Ker četrta direktiva o preprečevanju pranja denarja vključuje nefinančni sektor in proizvode kot pooblaščene subjekte, je treba tudi pojasniti, da ustrezna uporaba zadevnih ukrepov ne posega v načelo poklicne tajnosti.
Po posvetovanju s strokovnjaki se zdi, da je nepremičninski sektor vse bolj izpostavljen velikim tveganjem pranja denarja. Drugi pogosti načini pranja premoženjske koristi so prekomerno zaračunavanje v komercialni trgovini in fiktivna posojila. Organi kazenskega pregona menijo, da so ta tveganja velika.
2.1.4.Sektor iger na srečo
V skladu s četrto direktivo o preprečevanju pranja denarja so vsi ponudniki storitev iger na srečo pooblaščeni subjekti, vendar se države članice lahko odločijo, da ponudnikom storitev iger na srečo, ki niso igralnice, na podlagi dokazanega nizkega tveganja odobrijo popolne ali delne izjeme. Za nekatere igre na srečo se šteje, da so zelo izpostavljene tveganju pranja denarja. V primeru fizičnih stav in pokra se zdi, da je to posledica neučinkovitega nadzora. Pri spletnih igrah na srečo je izpostavljenost tveganju velika zaradi velikega števila transakcijskih tokov in odsotnosti osebnega stika. Čeprav so igralnice same po sebi zelo izpostavljene tveganju, je njihova vključitev v okvir preprečevanja pranja denarja / boja proti financiranju terorizma od leta 2005 to tveganje zmanjšala.
Stopnja tveganja pranja denarja / financiranja terorizma v zvezi z loterijami in igralnimi avtomati (zunaj igralnic) je zmerna. V zvezi z loterijami se izvajajo nekatere kontrole, zlasti za obravnavanje tveganj, povezanih z velikimi dobitki. Zaradi razmeroma nizkih vložkov in dobitkov pri fizični tomboli se šteje, da je stopnja tveganja pranja denarja / financiranja terorizma pri tej igri nizka.
2.1.5.Zbiranje in prenosi sredstev prek neprofitnih organizacij
To poročilo zajema kategorije neprofitnih organizacij, opredeljene v priporočilu Projektne skupine za finančno ukrepanje. Scenarij tveganja zadeva dejavnosti neprofitnih organizacij v zvezi z zbiranjem in prenosom sredstev partnerjem/upravičencem znotraj in zunaj Unije.
Analiza tveganja z vidika groženj je zaradi raznolikosti sektorja zapletena. „Izrazne neprofitne organizacije“ pomenijo določeno stopnjo ranljivosti, saj se lahko vanje infiltrirajo kriminalne ali teroristične organizacije, ki lahko zakrijejo dejansko lastništvo in tako otežijo sledljivost zbiranja sredstev.
Nekatere vrste „storitvenih neprofitnih organizacij“ so neposredneje ranljive zaradi posebne narave svoje dejavnosti. To je posledica dejstva, da lahko vključujejo prenos finančnih sredstev na konfliktna območja ali v tretje države, za katere je Komisija ugotovila, da imajo v svojih ureditvah preprečevanja pranja denarja / boja proti financiranju terorizma strateške pomanjkljivosti. Neprofitne organizacije so ključne za zagotavljanje humanitarne pomoči po svetu. Za zaščito legitimnih ciljev take pomoči je treba neprofitnim organizacijam zagotoviti več informacij o tveganjih financiranja terorizma in tako izboljšati njihovo ozaveščenost o tveganju. Komisija bo še leta 2019 objavila razpis za zbiranje predlogov za pripravljalni projekt v zvezi s krepitvijo zmogljivosti, programskim razvojem in komunikacijo v okviru boja proti pranju denarja in financiranju terorizma.
Regulirani ponudniki finančnih storitev se morda izogibajo sodelovanju z nekaterimi neprofitnimi organizacijami, da bi zmanjšali tveganje. To bi lahko privedlo do finančne izključenosti ali pa do tega, da bi se zavrnjene stranke odločile za uporabo podzemnega bančništva ali podzemnih storitev prenosa finančnih sredstev.
2.1.6.Novi proizvodi/sektorji
To poročilo obravnava več novih proizvodov ali sektorjev, ki so bili izpostavljeni v nedavno objavljenih incidentih in operacijah organov kazenskega pregona. Poleg FinTech, platform za izmenjavo in ponudnikov elektronskih denarnic (glej oddelek 2.1.2) so bili kot novi tvegani sektorji opredeljeni poklicni nogomet, prostocarinska območja ter sheme državljanstva in prebivanja za vlagatelje („zlati potni listi / vizumi“).
2.1.6.1.Pregled novih sektorjev
2.1.6.1.1.Poklicni nogomet
Tveganja, povezana s športom, so na ravni EU že dolgo priznana. Poklicni nogomet je bil obravnavan, saj ni le priljubljen šport, temveč tudi svetovna industrija z velikim vplivom na gospodarstvo. Zapletena organizacija in pomanjkanje preglednosti poklicnega nogometa zagotavljata odlične pogoje za uporabo nezakonitih virov. V ta šport se vlagajo sumljive vsote denarja, katerih finančni donos ali dobiček ni očiten ali ga ni mogoče pojasniti.
2.1.6.1.2.Prostocarinska območja
Prostocarinsko območje je del carinskega območja Unije, ki ga kot takega določi država članica. Prostocarinska območja so zakonita, vendar morajo spoštovati pravila EU o državni pomoči in kodeks ravnanja na področju podjetniškega obdavčevanja. Območja proste trgovine lahko pomenijo tveganje v zvezi s ponarejanjem, saj ponarejevalcem omogočajo raztovarjanje pošiljk, prilagajanje tovora ali povezane dokumentacije ali drugačno manipulacijo z njima, nato pa ponovni izvoz proizvodov brez posredovanja carinskih organov, s čimer prikrijejo naravo in prvotnega dobavitelja blaga.
Zloraba območij proste trgovine je lahko povezana s kršenjem pravic intelektualne lastnine ter z utajo DDV, korupcijo in pranjem denarja. V večini prostocarinskih območjih ali carinskih skladišč EU (razen skladišča Luxembourg Freeport) natančne informacije o dejanskih lastnikih niso na voljo. V skladu s peto direktivo o preprečevanju pranja denarja so upravljavci prostocarinskih območij in drugi akterji na trgu umetnin postali pooblaščeni subjekti, zato zanje veljajo zahteve skrbnega preverjanja strank.
2.1.6.1.3.Sheme državljanstva in prebivanja za vlagatelje
V zadnjih letih raste trend shem, s katerimi države privabljajo naložbe, tako da vlagateljem podelijo državljanstvo ali pravico do prebivanja. Izraženi so bili pomisleki glede povezanih tveganj v zvezi z varnostjo, pranjem denarja, davčnimi utajami in korupcijo.
Komisija je januarja 2019 objavila poročilo o nacionalnih shemah, ki vlagateljem podeljujejo državljanstvo Unije. Komisija je po objavi poročila ustanovila skupino strokovnjakov iz držav članic, katere naloga je obravnavati tveganja, ki izhajajo iz shem državljanstva in prebivanja za vlagatelje, ter obravnavati vprašanja preglednosti in upravljanja.
V skladu s peto direktivo o preprečevanju pranja denarja je treba okrepiti skrbno preverjanje strank v zvezi z državljani tretjih držav, ki zaprosijo za pravico do prebivanja ali državljanstvo v državah članicah v zameno za kapital ali naložbe v nepremičnine, nakup državnih obveznic ali naložbe v gospodarske subjekte.
2.2.Horizontalne ranljivosti, skupne vsem sektorjem
2.2.1.Anonimnost pri finančnih transakcijah
Storilci kaznivih dejanj poskušajo preprečiti sledljivost informacij in ostati neodkriti. Sektorji z visoko stopnjo gotovinskih transakcij se štejejo za posebno izpostavljene tveganju, na primer trgovci z blagom in storitvami, ki sprejemajo plačila v gotovini, in gospodarski subjekti, ki sprejemajo plačila v apoenih velikih vrednosti, kot sta bankovca za 500 in 200 EUR.
Finančni produkti, ki v nekaterih okoliščinah zagotavljajo podobno anonimnost (npr. nekateri produkti elektronskega denarja, virtualne valute in neregulirane platforme za množično financiranje), so prav tako izpostavljeni pranju denarja / financiranju terorizma. Enako velja za sredstva, kot so zlato in diamanti, s katerimi je enostavno trgovati ali jih je mogoče varno shraniti in jih je enostavno prenesti.
2.2.2.Identifikacija in dostop do informacij o dejanskem lastništvu
Storilci kaznivih dejanj uporabljajo finančni sistem zato, da bi nezakonito pridobljene premoženjske koristi prenesli na finančne trge, v nepremičnine ali zakonito gospodarstvo bolj strukturirano kot pri gotovinskih ali anonimnih finančnih transakcijah. Vsi sektorji so izpostavljeni tveganju, da se bodo vanje infiltrirale, vključile ali imele lastništvo nad njimi organizirane kriminalne združbe in teroristične skupine. Storilci kaznivih dejanj pogosto ustvarijo navidezne družbe, sklade ali zapletene korporacijske strukture, da bi skrili svojo identiteto. To ni omejeno na nekatere jurisdikcije ali nekatere vrste pravnih subjektov ali pravnih ureditev. Kršilci uporabljajo najbolj priročna, najenostavnejša in najvarnejša sredstva glede na svoje sposobnosti, lokacijo in tržne prakse v zadevni jurisdikciji.
V zadnjih letih se vse bolj poudarja potreba po učinkoviti identifikaciji dejanskega lastnika v EU in na mednarodni ravni v okviru Projektne skupine za finančno ukrepanje ter Svetovnega foruma za transparentnost in izmenjavo podatkov za davčne namene Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Direktiva o upravnem sodelovanju na področju neposrednih davkov olajšuje izmenjavo informacij med davčnimi organi držav članic.
Večina držav članic je vzpostavila centralni register ali zbirko podatkov za zbiranje informacij o dejanskem lastništvu, čeprav peta direktiva o preprečevanju pranja denarja prelaga rok za vzpostavitev registrov do januarja 2020. Navedena direktiva zagotavlja tudi dodatno preglednost in širši dostop do informacij o dejanskem lastništvu.
Vendar velike ranljivosti ostajajo:
-storilci kaznivih dejanj bi lahko uporabljali zapletene korporacijske strukture, registrirane v tretjih državah, saj registri, predvideni v direktivi o preprečevanju pranja denarja, zajemajo le pravne subjekte in pravne ureditve v državah članicah;
-storilci kaznivih dejanj bi lahko namerno uporabljali napačne informacije ali dokumentacijo, da bi prikrili svojo identiteto;
-tehnično izvajanje in upravljanje nacionalnih registrov o dejanskem lastništvu bi lahko bilo pomanjkljivo. Storilci kaznivih dejanj bi lahko svoje dejavnosti preusmerili v države članice z manj učinkovitim okvirom.
2.2.3.Nadzor na notranjem trgu
Nadzorniki za preprečevanja pranja denarja in boj proti financiranju terorizma so odgovorni za preverjanje, ali se pravilno izpolnjujejo obveznosti v zasebnem sektorju. V večini držav članic tak nadzor kreditnih in finančnih institucij izvajajo organi, ki izvajajo tudi bonitetni nadzor. V nekaterih drugih državah članicah so za to nalogo odgovorne finančnoobveščevalne enote.
V poročilu o oceni nedavnih domnevnih primerov pranja denarja, v katere so bile vpletene kreditne institucije EU, so proučeni ukrepi, ki so jih sprejeli nadzorni organi, in predstavljene ugotovitve v zvezi z njihovimi ukrepi, sprejetimi z vidika preprečevanja pranja denarja / boja proti financiranju terorizma ter z bonitetnega vidika. Poročilo se osredotoča na pooblastila, organizacijo in vire organov, nadzor lokalnih subjektov, nadzor čezmejnih subjektov ter učinkovitost nadzornih ukrepov.
V nefinančnih sektorjih bi lahko države članice samoregulativnim organom omogočile nadzor davčnih svetovalcev, revizorjev, zunanjih računovodij, notarjev in drugih neodvisnih pravnih strokovnjakov ter nepremičninskih posrednikov. Analiza je pokazala, da je v veliki večini držav članic nadzor v teh sektorjih še vedno pomanjkljiv, kar zadeva nadzor, usmerjanje in raven poročanja s strani pravnih strokovnjakov, zlasti finančnoobveščevalni enoti.
2.2.4.Sodelovanje med finančnoobveščevalnimi enotami
V poročilu o pregledu platforme finančnoobveščevalnih enot iz decembra 2016 so bile ugotovljene ovire za dostop do informacij, njihovo izmenjavo in uporabo ter za operativno sodelovanje med finančnoobveščevalnimi enotami držav članic. Komisija je v poročilu o nadnacionalni oceni tveganja iz leta 2017 predlagala blažilne ukrepe in opredelila dodatne načine za izboljšanje sodelovanja med finančnoobveščevalnimi enotami. Predlagani ukrepi so delno upoštevani v peti direktivi o preprečevanju pranja denarja. Izboljšan je bil dostop do informacij, ki jih hranijo pooblaščeni subjekti ali pristojni organi, in pojasnjeni so bili nekateri vidiki v zvezi z nalogami finančnoobveščevalnih enot ter izmenjavo informacij med njimi.
V poročilu o sodelovanju med finančnoobveščevalnimi enotami so opredeljene obstoječe vrzeli in ocenjene priložnosti za dodatno izboljšanje okvira za sodelovanje.
2.2.5.Druge ranljivosti, skupne vsem sektorjem
Nadnacionalna ocena tveganja je pokazala, da imajo vsi opredeljeni sektorji nekatere dodatne ranljivosti:
-infiltracija storilcev kaznivih dejanj – storilci kaznivih dejanj lahko postanejo lastniki pooblaščenega subjekta ali poiščejo pooblaščene subjekte, ki so jim pripravljeni pomagati pri dejavnostih pranja denarja. Zato so v finančnih sektorjih, ki jih zajema direktiva, potrebna preverjanja sposobnosti in primernosti;
-ponarejanje – sodobna tehnologija olajšuje ponarejanje dokumentov in vsi sektorji se trudijo vzpostaviti zanesljive mehanizme za odkrivanje;
-nezadostna izmenjava informacij med javnim in zasebnim sektorjem – še vedno so potrebni boljši mehanizmi, s katerimi bi finančnoobveščevalne enote zagotovile povratne informacije pooblaščenim subjektom;
-nezadostni viri, slaba ozaveščenost o tveganjih ter nezadostno znanje in izkušnje za izvajanje pravil o preprečevanju pranja denarja / boja proti financiranju terorizma – čeprav nekateri pooblaščeni subjekti vlagajo v dovršena orodja za zagotavljanje skladnosti, so ozaveščenost, orodja in zmogljivosti številnih drugih na tem področju bolj omejeni; ter
-tveganja, ki nastajajo zaradi FinTech – uporaba spletnih storitev naj bi se v digitalnem gospodarstvu še povečala, s čimer se bo povečalo povpraševanje po spletni identifikaciji. S tega vidika sta bistveni uporaba in zanesljivost elektronske identifikacije.
3.BLAŽILNI UKREPI
3.1.Blažilni ukrepi v okviru pete direktive o preprečevanju pranja denarja
Peta direktiva o preprečevanju pranja denarja, ki jo je treba prenesti do januarja 2020, bo EU zagotovila orodja, s katerimi bo lahko učinkoviteje preprečevala, da bi se njen finančni sistem uporabljal za pranje denarja / financiranje terorizma, zlasti z:
Øizboljšanjem preglednosti na podlagi javnih registrov o dejanskem lastništvu za družbe ter javno dostopnih registrov za sklade in druge pravne ureditve;
Øomejitvijo anonimnosti, ki jo omogočajo virtualne valute, ponudniki denarnic in predplačilne kartice;
Ørazširitvijo meril za ocenjevanje držav z visokim tveganjem ter izboljšanjem zaščitnih ukrepov za finančne transakcije v te države in iz njih;
Øzahtevo, da države članice vzpostavijo centralne registre bančnih računov ali sisteme za pridobivanje podatkov;
Øizboljšanjem sodelovanja in izmenjave informacij nadzornikov preprečevanja pranja denarja med seboj ter z bonitetnimi nadzorniki in Evropsko centralno banko.
Pričakuje se, da bodo ti ukrepi dodatno prispevali k zmanjšanju stopenj tveganja v zvezi z zadevnimi sektorji in proizvodi. Komisija bo pregledala skladnost z novimi določbami in sredi leta 2021 objavila poročilo o izvajanju.
3.2.Blažilni ukrepi EU, ki se že izvajajo ali se pripravljajo
3.2.1.Zakonodajni ukrep
Sprejeta je bila večina zakonodajnih ukrepov, navedenih v nadnacionalni oceni tveganja iz leta 2017, zlasti peta direktiva o preprečevanju pranja denarja, nova uredba o kontroli gotovine, direktiva o boju proti pranju denarja z uporabo kazenskega prava in uredba o uvozu predmetov kulturne dediščine. Direktiva o dostopu do finančnih in drugih informacij pristojnim organom, vključno z davčnimi organi, protikorupcijskimi organi in uradi za odvzem premoženjske koristi, omogoča neposreden dostop do nacionalnih centraliziranih registrov bančnih računov ali sistemov za pridobivanje podatkov.
Z revizijo uredb o evropskih nadzornih organih se je okrepil mandat Evropskega bančnega organa za zbiranje, analizo in nadaljnje razširjanje informacij za zagotovitev, da vsi zadevni organi učinkovito in dosledno nadzirajo tveganja pranja denarja. Prav tako je bilo pojasnjeno in okrepljeno pooblastilo Evropskega bančnega organa za ukrepanje v primeru kršitve prava Unije. S sprejetjem pete direktive o kapitalskih zahtevah so bile odpravljene ovire za sodelovanje med bonitetnimi nadzorniki in nadzorniki za preprečevanja pranja denarja / boj proti financiranju terorizma.
3.2.2.Pobude politik
Komisija je decembra 2017 ustanovila strokovno skupino za postopke elektronske identifikacije in prepoznavanja strank na daljavo. Strokovna skupina bo Komisiji zagotovila strokovno znanje, saj proučuje vprašanja v zvezi s shemami elektronske identifikacije (e-ID) in drugimi inovativnimi digitalnimi postopki, ki jih ponudniki finančnih storitev uporabljajo pri izpolnjevanju pravil o preprečevanju pranja denarja.
Komisija je junija 2018 objavila poročilo o omejitvah gotovinskih plačil
. V poročilu je bilo ugotovljeno, da omejitve gotovinskih plačil ne bi bistveno vplivale na financiranje terorizma, vendar je bilo v predhodnih ugotovitvah navedeno tudi, da bi lahko prepoved gotovinskih plačil visoke vrednosti pozitivno vplivala na boj proti pranju denarja.
3.2.3.Nadaljnji podporni ukrepi
ØIzboljšanje zbiranja statističnih podatkov;
Øusposabljanje za strokovnjake, ki opravljajo dejavnosti, za katere velja poklicna tajnost, s katerim bi tem strokovnjakom zagotovili smernice in praktične vpoglede, na podlagi katerih bi znali prepoznati morebitne dejavnosti, povezane s pranjem denarja / financiranjem terorizma, in vedeli, kako ukrepati v takih primerih. Komisija bo ocenila možnosti za izboljšanje skladnosti v tem sektorju v skladu z ustrezno sodno prakso. V začetku leta 2020 se bo predvidoma začel izvajati projekt za usposabljanje odvetnikov, ki ga financira EU. Leta 2018 so notarji prejeli nepovratna sredstva EU za potrebe po usposabljanju na področju preprečevanja pranja denarja / boja proti financiranju terorizma;
Øozaveščanje javnosti o tveganjih preprečevanja pranja denarja / boja proti financiranju terorizma;
Ønadaljnja analiza tveganj, ki jih pomenijo Hawala in neformalne storitve prenosa vrednosti – obseg težave in morebitne rešitve na področju kazenskega pregona;
Ønadaljnje spremljanje ponarejanja denarja in njegovih morebitnih povezav s pranjem denarja. Komisija je predstavila predlog uredbe o vzpostavitvi programa izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura pred ponarejanjem za obdobje 2021–2027 (program „Pericles IV“) in njegovi razširitvi na države članice zunaj euroobmočja, ki naj bi bila sprejeta leta 2020;
Ønadaljnja prizadevanja za izboljšanje nadzora v EU. V poročilu o oceni nedavnih domnevnih primerov pranja denarja, v katere so bile vpletene kreditne institucije EU, so poudarjeni morebitni dodatni ukrepi za nadaljnjo krepitev zakonodajnega okvira EU za preprečevanje pranja denarja, s čimer bi se okrepili tudi bančna unija in unija kapitalskih trgov.
4.Priporočila
Komisija je po obravnavi tveganj ob upoštevanju posodobljenega pravnega okvira ocenila, da bi bilo treba na ravni EU in držav članic sprejeti vrsto blažilnih ukrepov, pri čemer je upoštevala:
-stopnje tveganja pranja denarja / financiranja terorizma;
-potrebo po ukrepanju na ravni EU ali po priporočilu, naj ukrepajo države članice (subsidiarnost);
-potrebo po regulativnih ali neregulativnih ukrepih (sorazmernost) ter
-vpliv na zasebnost in temeljne pravice.
Komisija je tudi upoštevala, da je treba preprečiti vse morebitne zlorabe ali napačne razlage njenih priporočil, ki bi lahko povzročile izključitev celotnih skupin strank in prekinitev razmerij s strankami, ne da bi se v celoti in ustrezno upoštevala stopnja tveganja v določenem sektorju.
4.1.Priporočila evropskim nadzornim organom
4.1.1.Nadaljnje ukrepanje na podlagi priporočil nadnacionalne ocene tveganja iz leta 2017
Komisija je v poročilu iz leta 2017 priporočila, naj evropski nadzorni organi:
(1)ozaveščajo o tveganjih pranja denarja / financiranja terorizma in opredelijo ustrezne ukrepe za nadaljnje povečanje zmogljivosti nacionalnih nadzornikov pri nadzoru za preprečevanje pranja denarja / boj proti financiranju terorizma;
Evropski nadzorni organi so se odzvali tako, da so:
Øizdali osem osnutkov tehničnih standardov
, smernic
in mnenj
za podporo kreditnim in finančnim institucijam ter njihovim nadzornikom pri učinkovitem izvajanju pristopa, ki temelji na tveganju, k preprečevanju pranja denarja / boju proti financiranju terorizma. Deveti instrument za izboljšanje sodelovanja med nadzorniki za preprečevanje pranja denarja / boj proti financiranju terorizma je trenutno v postopku posvetovanja;
Øzagotovili usposabljanje in organizirali delavnice o vidikih pristopa in nadzora, ki temeljita na tveganju, v zvezi s preprečevanjem pranja denarja / bojem proti financiranju terorizma, o tveganjih elektronskega denarja in tveganjih denarnega nakazila. Delavnic se je udeležilo več kot 300 nadzornikov iz vseh držav članic;
Øspodbudili izmenjavo informacij in dobre prakse prek notranjih odborov evropskih nadzornih organov in odborov nadzornikov ter določili jasna pričakovanja glede nadzornih praks v zvezi s posebnimi vprašanji, npr. panamskimi dokumenti.
(2)sprejmejo dodatne pobude za izboljšanje sodelovanja med nadzorniki;
Evropski nadzorni organi so se novembra 2018 posvetovali o osnutku smernic za izboljšanje sodelovanja med nadzorniki za preprečevanje pranja denarja / boj proti financiranju terorizma. V osnutku smernic so pojasnjeni praktični vidiki sodelovanja pri nadzoru in izmenjave informacij ter določena pravila, ki urejajo nove kolegije nadzornikov za preprečevanje pranja denarja / boj proti financiranju terorizma. Smernice bodo predvidoma zaključene leta 2019.
Evropski nadzorni organi so 10. januarja 2019 odobrili vsebino večstranskega sporazuma o praktičnih vidikih izmenjave informacij med Evropsko centralno banko, ki deluje v okviru svoje nadzorne funkcije, in vsemi pristojnimi organi EU, odgovornimi za nadzor kreditnih in finančnih institucij pri izpolnjevanju obveznosti v zvezi s preprečevanjem pranja denarja / bojem proti financiranju terorizma.
(3)razvijejo dodatne rešitve za nadzor nad gospodarskimi subjekti, ki delujejo v okviru sistema čezmejnega opravljanja plačilnih storitev z enotnim dovoljenjem;
Evropski bančni organ je ustanovil projektno skupino, ki bo pojasnila, kdaj se zastopniki in distributerji, ki delujejo v državi članici, ki ni država članica, v kateri je institucija, ki jih imenuje, dobila dovoljenje, štejejo za „podjetja“ za namene Direktive (EU) 2015/2366, Direktive 2009/110/ES in četrte direktive o preprečevanju pranja denarja. Delo še poteka in bo predvidoma zaključeno leta 2019.
(4)zagotovijo posodobljene smernice o notranjem upravljanju in tako dodatno pojasnijo pričakovanja glede funkcij uradnikov za zagotavljanje skladnosti v finančnih institucijah;
Skupni pododbor evropskih nadzornih organov za preprečevanje pranja denarja / boj proti financiranju terorizma je septembra 2017 ob upoštevanju lastnih omejenih virov in omejenih virov nacionalnih pristojnih organov sklenil, da bo preložil pripravo smernic o nalogah uradnikov za zagotavljanje skladnosti in se osredotočil na sodelovanje pri nadzoru, ki se je štelo za prednostno nalogo, saj so se tveganja na tem področju že uresničila.
(5)zagotovijo dodatne smernice o ugotavljanju dejanskega lastništva ponudnikov investicijskih skladov, zlasti v primerih z višjim tveganjem pranja denarja ali financiranja terorizma;
Evropski nadzorni organi so junija 2017 objavili smernice o dejavnikih tveganja glede poenostavljenega in poglobljenega skrbnega preverjanja strank ter dejavnikov, ki bi jih morale kreditne in finančne institucije upoštevati pri oceni tveganja pranja denarja / financiranja terorizma, povezanega s posameznimi poslovnimi odnosi in občasnimi transakcijami.
Smernice vsebujejo sektorska navodila za ponudnike investicijskih skladov ter prvič na ravni EU določajo ukrepe, ki bi jih morali skladi in upravitelji skladov sprejeti za izpolnjevanje obveznosti glede skrbnega preverjanja strank (tudi v zvezi z dejanskimi lastniki), in kako prilagoditi obseg ukrepov na podlagi ocene tveganja.
(6)analizirajo operativna tveganja pri preprečevanju pranja denarja / boju proti financiranju terorizma, povezana s podjetjem / poslovnim modelom v sektorjih bančnega poslovanja s podjetji, zasebnega bančništva in institucionalnih naložb na eni strani ter pri storitvah prenosa denarja ali denarne vrednosti in elektronskem denarju na drugi strani;
Evropski bančni organ se je seznanil z ugotovitvami tematskih pregledov, ki so jih v zvezi s kreditnimi institucijami in investicijskimi podjetji izvedli pristojni organi. Ugotovitve so vključene v skupno mnenje o tveganjih pranja denarja / financiranja terorizma, ki vplivajo na finančni sistem Unije, ki ga morajo evropski nadzorni organi objaviti pri vsaki nadnacionalni oceni tveganja.
4.1.2.Trenutno stanje
Priporočila, ki so bila v nadnacionalni oceni tveganja iz leta 2017 naslovljena na evropske nadzorne organe, so bila obravnavana, razen priporočila (4) o zagotovitvi posodobljenih smernic o notranjem upravljanju, s katerimi bi se dodatno pojasnila pričakovanja glede funkcij uradnikov za zagotavljanje skladnosti v finančnih institucijah. Komisija ponovno poudarja, da je treba priporočilo (4) izpolniti.
Poleg tega poziva Evropski bančni organ, naj dokonča ustrezne ukrepe v okviru akcijskega načrta EU za preprečevanje pranja denarja, ki je priložen sklepom Sveta z dne 4. decembra 2018.
4.2.Priporočila za nefinančne nadzornike
Na ravni EU ni organov, podobnih evropskim nadzornim organom, ki bi bili odgovorni za nefinančni sektor. V skladu z okvirom EU za preprečevanje pranja denarja bi lahko države članice samoregulativnim organom dovolile, da opravljajo nadzorne naloge za davčne svetovalce, revizorje, zunanje računovodje, notarje in druge neodvisne pravne strokovnjake ter nepremičninske posrednike.
Komisija ponovno poudarja priporočila iz nadnacionalne ocene tveganja iz leta 2017 za samoregulativne organe, in sicer naj zlasti izvajajo več tematskih preverjanj, zvišajo raven poročanja ter še naprej organizirajo programe usposabljanja za razvijanje razumevanja tveganj in izpolnjevanja obveznosti v zvezi s preprečevanjem pranja denarja / bojem proti financiranju terorizma.
4.3.Priporočila za države članice
4.3.1.Nadaljnje ukrepanje na podlagi priporočil nadnacionalne ocene tveganja iz leta 2017
Če se države članice odločijo, da ne bodo uporabile nobenega priporočila, morajo v skladu s členom 6(4) četrte direktive o preprečevanju pranja denarja o tem uradno obvestiti Komisijo in takšno odločitev utemeljiti („upoštevaj ali pojasni“). Komisija od držav članic doslej še ni prejela nobenega takega obvestila v zvezi s priporočili iz leta 2017.
Komisija je spremljala izvajanje priporočil iz leta 2017 za države članice s preverjanjem prenosa četrte direktive o preprečevanju pranja denarja, prek vprašalnikov za države članice o nadaljnjem ukrepanju na podlagi priporočil iz leta 2017 in s posodobitvijo nacionalnih ocen tveganja.
V zvezi z nekaterimi priporočili so bili prejeti prispevki dokaj majhni ali pa so nacionalni organi poudarili, da je za njihovo izvajanje na voljo zelo malo časa. Komisija opozarja, da je treba prizadevanja nadaljevati ali okrepiti. Poleg tega je treba opozoriti, da pravne obveznosti iz pete direktive o preprečevanju pranja denarja v celoti ali delno nadomeščajo nekatera priporočila iz poročila iz leta 2017, zlasti glede večje preglednosti dejanskega lastništva, znižanih mejnih vrednosti za skrbno preverjanje strank v nekaterih sektorjih ali razširitve seznama pooblaščenih subjektov.
(1)Obseg nacionalnih ocen tveganja
V poročilu iz leta 2017 so podjetja, ki zelo pogosto poslujejo z gotovino, in gotovinska plačila, sektor neprofitnih organizacij in produkti elektronskega denarja opredeljeni kot področja, ki bi jih morale države članice ustrezno proučiti v svojih nacionalnih ocenah tveganja in v zvezi z njimi določiti ustrezne blažilne ukrepe.
Nacionalne ocene tveganja v večini upoštevajo tveganja, ki jih pomenijo dejavnosti, povezane z gotovino, in tveganja, ki izhajajo iz prometa s kulturnimi artefakti in starinami, vključujejo neprofitne organizacije ter obravnavajo tveganja v zvezi s produkti elektronskega denarja v skladu s četrto in peto direktivo o preprečevanju pranja denarja.
Vendar številne države članice še niso sprejele nacionalnih ocen tveganja, druge pa niso obravnavale tveganja, ki ga pomenijo zadevni proizvodi. Te države članice se spodbuja, naj čim prej sprejmejo ukrepe v skladu s tem priporočilom.
To poročilo ohranja priporočilo iz leta 2017 in poziva vse države članice, naj v svoje nacionalne ocene tveganja vključijo tveganja, povezana z navedenimi proizvodi, in zagotovijo ustrezne blažilne ukrepe.
(2)Dejansko lastništvo
V poročilu iz leta 2017 je bilo državam članicam priporočeno, naj zagotovijo ustrezne, točne in aktualne informacije o dejanskem lastništvu pravnih subjektov in pravnih ureditev. Zlasti bi bilo treba razviti orodja za zagotavljanje, da se pri izvajanju ukrepov skrbnega preverjanja strank opredeli dejansko lastništvo ter da se učinkovito spremljajo in nadzirajo sektorji, ki so najbolj izpostavljeni tveganju zaradi nepreglednih shem dejanskega lastništva.
V četrti direktivi o preprečevanju pranja denarja je že bilo določeno, da morajo države članice vzpostaviti registre dejanskega lastništva za podjetja, sklade in podobne pravne ureditve, vendar sta bila s peto direktivo o preprečevanju pranja denarja spremenjena okvir in rok za prenos teh registrov. Večina držav članic je Komisijo uradno obvestila o vzpostavitvi teh registrov.
To poročilo ohranja priporočilo iz leta 2017 in spodbuja države članice, naj zagotovijo pravočasno izvajanje določb iz pete direktive o preprečevanju pranja denarja v zvezi z registri dejanskega lastništva.
(3)Ustrezni viri za nadzornike in finančnoobveščevalne enote
V nadnacionalni oceni tveganja iz leta 2017 so države članice pozvane, naj svojim pristojnim organom dodelijo „ustrezne“ vire. Večina držav članic je potrdila, da je svojim pristojnim organom dodelila ustrezne vire, kot je določeno v členu 48(2) Direktive. Vendar je bilo v poročilu o oceni nedavnih domnevnih primerov pranja denarja, v katere so bile vpletene kreditne institucije EU, ugotovljeno, da so številni nadzorniki imeli premalo osebja.
To poročilo ohranja priporočilo, naj države članice dodatno okrepijo svoja prizadevanja na tem področju in dokažejo, da lahko nadzorniki preprečevanja pranja denarja / boja proti financiranju terorizma v celoti opravljajo svoje naloge.
(4)Več preverjanj na kraju samem s strani nadzornikov
Finančni sektor
V poročilu iz leta 2017 je priporočeno, naj države članice v skladu s skupnimi smernicami evropskih nadzornih organov o nadzoru, ki temelji na tveganju, iz leta 2016 vzpostavijo model nadzora, ki temelji na tveganju.
Več držav članic je navedlo, da izvajajo redna tematska nadzorna preverjanja investicijskih podjetij. Druge poročajo, da izvajajo splošno oceno tveganja.
V poročilu o oceni nedavnih domnevnih primerov pranja denarja, v katere so bile vpletene kreditne institucije EU, je bilo ugotovljeno, da nadzorniki pogosto ne izvajajo ustreznih preverjanj na kraju samem.
Nadzorniki bi morali še naprej izvajati preverjanja na kraju samem, ki so glede na pogostost in intenzivnost sorazmerna z ugotovljenimi tveganji pranja denarja / financiranja terorizma. Pri teh preverjanjih se je treba osredotočiti na posebna operativna tveganja pri preprečevanju pranja denarja / boju proti financiranju terorizma glede na posebne ranljivosti, neločljivo povezane s proizvodom ali storitvijo, kot so: institucionalne naložbe (zlasti prek borznih posrednikov), zasebno bančništvo, pri katerem bi morali nadzorniki zlasti oceniti skladnost s pravili o dejanskem lastništvu, ter menjalnice in storitve prenosa denarja ali denarne vrednosti, pri katerih bi morala preverjanja vključevati pregled usposabljanja zastopnikov.
Nefinančni sektor
V nadnacionalni oceni tveganja iz leta 2017 so države članice pozvane, naj zagotovijo, da njihovi pristojni organi izvedejo dovolj nenapovedanih preverjanj v prostorih trgovcev z blagom velike vrednosti, nepremičninskih posrednikov in trgovcev s starinami.
Države članice uporabljajo različne pristope k preverjanjem v nefinančnem sektorju in razlike v kakovosti tega nadzora so večje.
To poročilo ohranja priporočilo o izvajanju zadostnega števila preverjanj na kraju samem.
(5)Nadzorni organi naj izvajajo tematska preverjanja
Nadnacionalna ocena tveganja iz leta 2017 priporoča, naj nadzorniki izboljšajo svoje razumevanje tveganj pri preprečevanju pranja denarja / boju proti financiranju terorizma, ki jim je izpostavljen določen segment poslovne dejavnosti.
Glede na odgovore držav članic večina nadzornikov pri preverjanjih sektorjev pooblaščenih subjektov dodeli vire za nadzor na podlagi tveganja. Preverjanja nadzornikov med drugim običajno zajemajo izpolnjevanje zahtev glede dejanskega lastnika in usposabljanja. V večini odgovorov v zadnjih dveh letih niso bila omenjena tematska preverjanja v sektorju storitev prenosa denarja ali denarne vrednosti. Nadzorniki bi morali še naprej izboljševati svoje razumevanje tveganj pri preprečevanju pranja denarja / boju proti financiranju terorizma, ki jim je izpostavljen določen segment poslovne dejavnosti. Zlasti bi morali oceniti skladnost s pravili o dejanskem lastništvu v sektorjih, opredeljenih leta 2017.
To poročilo ohranja priporočilo, naj države članice še naprej zagotavljajo, da nadzorniki izvajajo tematska preverjanja. Poleg tega bi morali nadzorniki svoje vire bolje usmeriti na tematska preverjanja.
(6)Premisleki glede razširitve seznama pooblaščenih subjektov
Poročilo iz leta 2017 je opozorilo na nekatere storitve / proizvode, ki niso bili zajeti v okviru EU za preprečevanje pranja denarja / boj proti financiranju terorizma, in države članice pozvalo, naj razširijo področje uporabe ureditve preprečevanja pranja denarja / boja proti financiranju terorizma na strokovnjake s posebno velikim tveganjem.
S četrto direktivo o preprečevanju pranja denarja je bilo področje uporabe ureditve preprečevanja pranja denarja / boja proti financiranju terorizma razširjeno na navedene strokovnjake. Glede na večino odgovorov držav članic in preverjanje prenosa se je to priporočilo na splošno upoštevalo. Poleg tega nekatere države članice že uporabljajo določbe iz pete direktive o preprečevanju pranja denarja v zvezi z novimi pooblaščenimi subjekti.
To poročilo ohranja priporočilo, naj se posebna pozornost nameni strokovnjakom s posebno velikim tveganjem, vključno z novimi pooblaščenimi subjekti, uvedenimi s peto direktivo o preprečevanju pranja denarja (nepremičninski posredniki, trgovci z umetninami in starinami ter posebni trgovci z blagom velike vrednosti, če sprejemajo gotovinska plačila nad določenim pragom; platforme za menjavo virtualnih valut in ponudniki elektronskih denarnic).
(7)Ustrezna raven skrbnega preverjanja strank pri občasnih transakcijah
Poročilo iz leta 2017 je opozorilo na izvzetje iz skrbnega preverjanja strank pri občasnih transakcijah, ki ne presegajo 15 000 EUR, in pozvalo države članice, naj glede na tveganja pranja denarja / financiranja terorizma na nacionalni ravni po potrebi določijo nižji prag.
Prag za občasne transakcije se med državami članicami razlikuje. Nekatere za storitve prenosa denarja ali denarne vrednosti ali za menjalnice uporabljajo pragove, ki jih je še vedno mogoče šteti za visoke. Zato je učinkovito spremljanje transakcij težje.
To poročilo ohranja priporočilo iz leta 2017 in poziva države članice, naj oblikujejo smernice o opredelitvi občasnih transakcij in določijo merila, ki zagotavljajo, da v primeru menjalnic in denarnih nakazil ni mogoče zaobiti pravil o skrbnem preverjanju strank, ki se uporabljajo za poslovne odnose.
(8)Ustrezna raven skrbnega preverjanja strank pri storitvah oddajanja sefov in podobnih storitvah
V poročilu iz leta 2017 je priporočeno, da se vzpostavijo ustrezni zaščitni ukrepi za ustrezno spremljanje storitev oddajanja sefov, zlasti ko jih zagotavljajo finančne institucije, in podobnih storitev shranjevanja, ki jih zagotavljajo ponudniki nefinančnih storitev.
Glede na odgovore držav članic se za te dejavnosti uporabljajo predpisi o preprečevanju pranja denarja / boju proti financiranju terorizma, ne glede na to, ali so jih razvile kreditne institucije ali ne. V nekaterih državah članicah te storitve opravljajo le finančne institucije.
To poročilo ohranja priporočilo, da se zagotovi ustrezna raven skrbnega preverjanja strank pri storitvah oddajanja sefov in podobnih storitvah.
(9)Redno sodelovanje med pristojnimi organi in pooblaščenimi subjekti
V poročilu iz leta 2017 je priporočeno okrepljeno sodelovanje, da bi poenostavili odkrivanje sumljivih transakcij, povečali število poročil o sumljivih transakcijah in izboljšali njihovo kakovost ter zagotovili smernice o tveganjih, skrbnem preverjanju strank in zahtevah glede poročanja. To je mogoče doseči predvsem tako, da finančnoobveščevalne enote pooblaščenim subjektom zagotavljajo povratne informacije o kakovosti poročanja in tudi o tipologijah. Več sektorjev je kot težavo poudarilo pomanjkanje povratnih informacij, zlasti: sektor iger na srečo, davčni svetovalci, revizorji, zunanji računovodje, notarji in drugi neodvisni pravni strokovnjaki ter sektor storitev prenosa denarja ali denarne vrednosti.
Analiza in ocena za namene poročila o oceni okvira za sodelovanje med finančnoobveščevalnimi enotami sta pokazali, da so v številnih državah članicah povratne informacije, ki jih finančnoobveščevalne enote zagotavljajo pooblaščenim subjektom, še vedno pomanjkljive, čeprav v zvezi s to zahtevo obstajajo notranji predpisi in sektorske smernice.
To poročilo delno ohranja priporočilo ter poziva k okrepljenemu sodelovanju med pristojnimi organi in pooblaščenimi subjekti.
(10)Posebno in stalno usposabljanje pooblaščenih subjektov
V poročilu iz leta 2017 je priporočeno, da usposabljanja, ki jih zagotavljajo pristojni organi, obravnavajo tveganje infiltracije organiziranih kriminalnih združb ali njihovega lastništva nad organizacijami, pri čemer to velja zlasti za sektor iger na srečo, družbe, ki ponujajo podjetniške in fiduciarne storitve, davčne svetovalce, revizorje, zunanje računovodje, notarje in druge neodvisne pravne strokovnjake, nekatere ponudnike storitev (v zvezi s strukturo kapitala, poslovno strategijo, združitvami in nakupi podjetij), nepremičnine in storitve prenosa denarja ali denarne vrednosti.
Večina držav članic je poročala, da je bilo zagotovljeno usposabljanje v skladu s priporočili in da so bile pripravljene smernice o obveznostih glede preprečevanja pranja denarja / boja proti financiranju terorizma za različne sektorje.
To poročilo ohranja priporočilo o zagotavljanju nadaljnjega usposabljanja, zlasti pooblaščenim subjektom s posebno velikim tveganjem, kot so opredeljeni v nadnacionalni oceni tveganja iz leta 2017, ali na novo imenovanim pooblaščenim subjektom.
(11)Letno poročanje pristojnih organov / samoregulativnih organov o dejavnostih pooblaščenih subjektov na področju preprečevanja pranja denarja / boja proti financiranju terorizma v skladu z njihovimi odgovornostmi
Nadnacionalna ocena tveganja iz leta 2017 je pokazala, da je ta obveznost poročanja nacionalnim organom pomagala pri izvajanju nacionalnih ocen tveganja in omogočila bolj proaktivne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti ali neizpolnjevanja zahtev glede preprečevanja pranja denarja / boja proti financiranju terorizma, zlasti v sektorju nepremičnin ter v zvezi z davčnimi svetovalci, revizorji, zunanjimi računovodji, notarji in drugimi neodvisnimi pravnimi strokovnjaki.
V nekaterih državah članicah so samoregulativni organi šele nedavno začeli izvajati svojo nadzorno dejavnost, saj so bili nekateri sektorji, predvsem določene nefinančne poslovne dejavnosti in poklici, dodani šele s četrto direktivo o preprečevanju pranja denarja. Zato trenutno še ni podrobnih statističnih podatkov, ki se zahtevajo v priporočilu za določene nefinančne poslovne dejavnosti in poklice. Nekatere države članice se ne strinjajo glede koristnosti letnega poročanja o nadzornih dejavnostih.
To poročilo ohranja priporočilo in spodbuja samoregulativne organe k bolj proaktivni vlogi pri nadzoru preprečevanja pranja denarja.
4.3.2.Analiza tveganja po proizvodih/storitvah – posebna priporočila
Poleg navedenih priporočil so potrebni naslednji ukrepi v zvezi s posameznimi proizvodi/sektorji:
(1)Gotovina in njeni ustrezniki
ØDržave članice bi morale v svojih nacionalnih ocenah tveganja upoštevati tveganja, ki jih pomenijo gotovinska plačila, in sprejeti ustrezne blažilne ukrepe;
Øorgani bi morali ukrepati v zvezi z zneski pod pragom za prijavo, tj. 10 000 EUR, kadar obstaja sum kriminalne dejavnosti.
(2)Finančni sektor
ØDržave članice bi morale izboljšati sisteme spremljanja in odkrivanja, ki se uporabljajo za proizvode, ki so bolj izpostavljeni tveganjem financiranja terorizma. Finančne institucije običajno nimajo dostopa do ustreznih informacij (s katerimi pogosto razpolagajo organi kazenskega pregona), ki bi jim pomagale opredeliti tveganja financiranja terorizma, preden se uresničijo. Podobno so lahko ovirana prizadevanja organov kazenskega pregona, da bi zaustavili teroristične dejavnosti in mreže, ker ne morejo pridobiti informacij o finančnih tokovih, ki jih lahko zagotovijo le finančne institucije;
Øv zvezi s tveganjem pranja denarja morajo države članice nujno razviti in izboljšati svoje registre dejanskega lastništva, kar bo prispevalo k izvajanju učinkovitih postopkov skrbnega preverjanja strank;
Ødržave članice bi morale še naprej izvajati tematska preverjanja, ki se glede na sektor/proizvod osredotočajo na različna področja. Pri preverjanjih na kraju samem v zadevnih podjetjih v določenem sektorju je časovno učinkoviteje izbrati področja tveganja kot opraviti celovito preverjanje; tako si nadzorniki ustvarijo jasno sliko o dobri praksi in največjih pomanjkljivostih;
Øzagotavljanje usposabljanja in smernic o dejavnikih tveganja, kot so poslovni odnosi, ki ne vključujejo osebnega stika, poklicni posredniki / stranke v tujini in zapletene/navidezne strukture, ter
Ønadaljnje ukrepanje na podlagi ugotovitev iz poročila o oceni nedavnih domnevnih primerov pranja denarja, v katere so bile vpletene kreditne institucije EU.
(3)Nefinančni sektor in proizvodi – določena nefinančna podjetja in poklici
ØDržave članice bi morale zagotoviti, da pristojni organi / samoregulativni organi zagotavljajo usposabljanje in smernice o dejavnikih tveganja, s posebnim poudarkom na poslovnih odnosih, ki ne vključujejo osebnega stika, poklicnih posrednikih / strankah v tujini ali tujih jurisdikcijah in zapletenih/navideznih strukturah;
Ødržave članice bi morale zagotoviti, da samoregulativni organi / pristojni organi izvajajo tematska preverjanja o izpolnjevanju zahtev glede identifikacije dejanskega lastnika;
Øpristojni organi / samoregulativni organi bi morali državam članicam zagotoviti letna poročila o ukrepih, ki so jih izvedli za preverjanje, ali pooblaščeni subjekti izpolnjujejo obveznosti skrbnega preverjanja strank, vključno z zahtevami glede dejanskega lastnika, poročili o sumljivih transakcijah in notranjimi kontrolami, ter
Ødržave članice bi morale zagotoviti, da ponudniki storitev, ki podjetjem svetujejo o strukturi kapitala, poslovni strategiji in sorodnih zadevah ter opravljajo svetovanje in storitve, povezane z združitvami in nakupi podjetij, izpolnjujejo obveznosti glede preverjanja dejanskega lastnika.
(4)Sektor iger na srečo
ØPristojni organi bi morali vzpostaviti programe za ozaveščanje (spletnih) ponudnikov iger na srečo o pojavljajočih se dejavnikih tveganja, ki bi lahko vplivali na ranljivost sektorja, vključno z uporabo anonimnega elektronskega denarja in virtualnih valut ter pojavom ponudnikov spletnih iger na srečo brez dovoljenja. Povratne informacije finančnoobveščevalnih enot o kakovosti poročil o sumljivih transakcijah bi izboljšale poročanje in uporabo predloženih informacij. Finančnoobveščevalne enote bi morale pri pripravi standardnih predlog za poročila o sumljivih transakcijah na ravni EU upoštevati posebnosti sektorja iger na srečo;
Øpoleg usposabljanja bi morale države članice zagotoviti primerno izobraževanje, ki bi bilo osredotočeno na ustrezno oceno tveganja v zvezi z zadevnimi proizvodi / poslovnimi modeli za osebje, uradnike za zagotavljanje skladnosti in trgovce na drobno, ter
Øpooblaščenim subjektom bi bilo treba zagotoviti dodatne smernice o pojmu „več dejanj, za katera kaže, da so povezana“.
(5)Zbiranje in prenosi sredstev prek neprofitne organizacije
ØDržave članice bi morale zagotoviti večje vključevanje neprofitnih organizacij v nacionalne ocene tveganja;
Ødržave članice bi morale razviti programe za obveščanje in ozaveščanje o nevarnosti zlorabe neprofitnih organizacij in tem organizacijam zagotoviti gradivo za ozaveščanje ter
Ødržave članice bi morale dodatno analizirati tveganja, s katerimi se soočajo neprofitne organizacije.
(6)Novi proizvodi/sektorji – poklicni nogomet, prostocarinska območja ter sheme državljanstva in prebivanja za vlagatelje
ØPoklicni nogomet – države članice bi morale proučiti, katere akterje bi bilo treba vključiti v obveznost poročanja o sumljivih transakcijah in katere zahteve bi bilo treba uporabljati za nadzor in registracijo izvora imetnikov računov in prejemnikov denarja;
Øprostocarinska območja – države članice bi morale opravljati neodvisne in redne revizije na področju preprečevanja pranja denarja v zvezi z dogovorjenimi funkcijami zagotavljanja skladnosti, ki jih izvajajo upravljavci prostih con, ter zagotoviti ustrezno in dosledno izvajanje postopkov za preprečevanje pranja denarja in nadzora, ki je že določen v zakonodaji;
Øsheme državljanstva in prebivanja za vlagatelje – države članice bi morale proučiti tveganja pranja denarja, povezana s shemami državljanstva in prebivanja za vlagatelje.
5.SKLEP
Komisija bo še naprej spremljala izvajanje priporočil iz te nadnacionalne ocene tveganja in bo ponovno poročala najpozneje leta 2021. V okviru pregleda bo tudi ocenjeno, kako ukrepi EU in nacionalni ukrepi vplivajo na ravni tveganja, in proučen vpliv novejših sprememb regulativnega okvira. Poleg tega bo Komisija izvedla študijo o učinkovitem izvajanju četrte direktive o preprečevanju pranja denarja v državah članicah.