52019DC0289

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 24.6.2019

COM(2019) 289 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Letno poročilo o izvajanju pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč v letu 2018

I. Uvod

Skladno s členom 214(5) Pogodbe o delovanju Evropske Unije je Evropska unija (EU) leta 2014 začela izvajati pobudo Prostovoljci EU za humanitarno pomoč 1 . Cilj pobude je prispevati h krepitvi zmogljivosti EU za zagotavljanje humanitarne pomoči glede na potrebe ter za krepitev zmogljivosti in odpornosti skupnosti v državah nečlanicah EU, ki so ranljive ali so jih prizadele nesreče. Hkrati evropskim državljanom omogoča, da s sodelovanjem pri humanitarnih ukrepih v teh državah izrazijo solidarnost z ljudmi v stiski.

To poročilo opisuje izvajanje pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč v letu 2018. Pripravljeno je v skladu s členom 27(4)(a) Uredbe (EU) št. 375/2014 2 , ki določa, da Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letna poročila o napredku pri izvajanju navedene uredbe. Prejšnja poročila za leta 2014, 2015, 2016 in 2017 so na voljo na spletu 3 .

Poročilo temelji na podatkih, ki so bili zbrani in analizirani v skladu z okvirom za spremljanje izvajanja ukrepov v okviru pobude. Ta okvir sta skupaj pripravili in se o njem dogovorili Komisija ter Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA), ki je odgovorna za upravljanje večine dejavnosti v okviru pobude.

II. Cilji in prednostne naloge

Dejavnosti, opisane v tem poročilu, temeljijo na letnem delovnem programu za izvajanje pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč za leto 2018, ki ga je Komisija sprejela 4 v skladu s členom 21(3) Uredbe (EU) št. 375/2014. Proračun za izvajanje pobude je bil določen na 19 235 000 EUR, predvideni pa so bili naslednji cilji:

·krepitev odpornosti in obvladovanje tveganja zaradi nesreč v ranljivih ali nestabilnih državah ali državah, ki so jih prizadele nesreče, in v pozabljenih krizah;

·sinergija s projekti pripravljenosti na nesreče;

·izbor, usposabljanje in napotitev prostovoljcev;

·gradnja zmogljivosti in tehnična pomoč za organizacije gostiteljice in organizacije pošiljateljice;

·certificiranje organizacij pošiljateljic in organizacij gostiteljic;

·vzdrževanje in nadaljnji razvoj platforme za prostovoljce EU za humanitarno pomoč, namenjene registraciji, mreženju, spletnemu prostovoljstvu in učenju;

·dejavnosti ozaveščanja in spodbujanje pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč.

III. Dejavnosti, izvedene v letu 2018

Ukrepi, opisani v oddelkih 1–4 tega dokumenta, se prenesejo na EACEA, ki jih izvaja v sodelovanju s Komisijo 5 .

EACEA je pristojna za razpise za zbiranje predlogov, razpise za zbiranje ponudb, upravljanje pogodb ter izvrševanje ustreznih proračunskih sredstev v skladu z letnimi delovnimi programi, ki jih sprejme Komisija. Na področju operativnega upravljanja je Komisija še vedno neposredno odgovorna za oblikovanje in vzdrževanje mreže partnerjev in prostovoljcev ter spletne platforme, pa tudi za komuniciranje in vmesno oceno pobude, začeto leta 2017. Poročilo o oceni in delovni dokument služb sta bila sprejeta junija 2018 6 .

1.Napotitev

Napotitev prostovoljcev EU za humanitarno pomoč na humanitarne projekte v države, ki so jih prizadele nesreče, državljanom EU in njenim rezidentom za daljši čas ponuja konkretno priložnost, da pokažejo solidarnost z ljudmi v stiski. Napotitve na prostovoljsko delo s polnim delovnim časom v države nečlanice EU so podprte s spletnim prostovoljstvom, v katerega se lahko ljudje vključijo povsod po svetu.

Konzorciji organizacij pošiljateljic in organizacij gostiteljic objavljajo priložnosti za prostovoljstvo, financirane v okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, na platformi za prostovoljce EU za humanitarno pomoč 7 .

Spodnji diagram prikazuje število prostovoljcev EU za humanitarno pomoč, financiranih z letnimi razpisi za zbiranje predlogov, objavljenih v obdobju 2015–2018.

Slika 1: Število prostovoljcev glede na leto razpisa

Prostovoljci EU za humanitarno pomoč imajo različne vrste izobrazbe ter nabore znanj in spretnosti, kar odraža pristop na podlagi potreb pri določanju napotitev prostovoljcev in izboru potencialnih prostovoljcev EU za humanitarno pomoč. Med 368 priložnostmi za prostovoljstvo, ki naj bi bile na voljo v letu 2019, nameravajo organizacije 275 mest (75,7 %) ponuditi manj izkušenim prostovoljcem (z manj kot petimi leti ustreznih izkušenj), 93 mest (25,3 %) pa izkušenim prostovoljcem (z več kot petimi leti ustreznih izkušenj) 8 .

Spodnji diagram prikazuje države, v katere naj bi se leta 2019 začele napotitve v okviru razpisa iz leta 2018. Pred začetkom napotitve bo pregledana ocena varnostnih razmer v vsaki posamezni državi (npr. za Nikaragvo in Burundi).

Slika 2: Države za napotitev, predlagane na podlagi razpisa za zbiranje predlogov za napotitve iz leta 2018

Od začetka pobude so organizacije najpogosteje zahtevale znanja in spretnosti s področij komuniciranja (17 %), obvladovanja tveganja nesreč (11 %), financ (10 %), gradnje zmogljivosti (10 %), upravljanja projektov (9 %), razvoja lokalnih skupnosti (7 %), enakosti spolov (7 %), spremljanja in ocenjevanja (4 %) ter prilagajanja podnebnim spremembam (4 %).

Od začetka pobude je bilo uspešno zaključenih 77 nalog na področju spletnega prostovoljstva, od tega 54 leta 2018. Med najpogosteje zahtevanimi nalogami so raziskave, prevajanje, grafično oblikovanje, izmenjava znanja ter tehnologija in dejavnosti kartiranja.

Primeri prostovoljstva iz projektov, izvedenih v letu 2018 9

Projekt „Prostovoljci EU za humanitarno pomoč za krepitev odpornosti in zmogljivosti odzivanja skupnosti, ki so ranljive in so jih prizadele nesreče, na Bližnjem Vzhodu, v Afriki ter Južni in Srednji Ameriki“ združuje tri organizacije pošiljateljice iz Italije (GVC) in Španije (Alianza por la Solidaridad in Acción Contra El Hambre), ki sodelujejo pri napotitvi 33 prostovoljcev EU za humanitarno pomoč v operacije humanitarne pomoči v 19 organizacij gostiteljic v 12 državah nečlanicah EU (Tunizija, Palestina, Jordanija, Libanon, Bolivija, Peru, Gvatemala, Nikaragva, Burkina Faso, Burundi, Mozambik, Mavretanija). Cilj projekta v Gvatemali je gradnja zmogljivosti lokalnih organizacij, da bi lahko gostile prostovoljce, preprečevale izredne razmere in okrepile pripravljenost v primeru nesreče. Evropski in lokalni državljani sodelujejo pri krepitvi odpornosti ranljivih skupnosti v manj razvitih in nestabilnih državah. Manj izkušen prostovoljec EU za humanitarno pomoč, ki dela na področjih spremljanja, vrednotenja, odgovornosti in učenja, opisuje svojo vlogo v Gvatemali, kjer je opravljal raziskave o prehrani otrok:

„Največ časa vzamejo predvsem kratkoročne projektne naloge. Na primer sodelovanje pri izbiri upravičencev, izračun velikosti vzorca za dano raziskavo, priprava vprašalnika za tabličnemu računalniku prijazno uporabo, ponovni pregled statističnih študij, opredelitev kazalnikov ... Večinoma gre za precej tehnične zadeve, vendar se počutim koristnega, ker lahko zaradi svojega znanja informacijske tehnologije in statistike sodelujem v projektu.[...] S strokovnega vidika je bil to dober opomin, da je teorijo, ki se uporablja na področju, težko uskladiti z resničnostjo, na katero naletiš. Kako naključno izbrati hiše za raziskavo na 2 400 metrih višine, če so nekatere oddaljene 40 minut hoda, odročne, na drugem bregu reke? [...] Prvi dan sem opazoval zelo izkušene humanitarne delavce in se od njih učil, nato pa sem raziskave izvajal sam, in sicer kot vodja ene od dveh ekip z dvema raziskovalcema in antropometrom, ki meri težo in višino otrok, mlajših od 5 let, za odkrivanje podhranjenosti.“ ( https://webgate.ec.europa.eu/echo/eu-aid-volunteers_en/story-meal_en ).

Projekt „Trajnostni razvoj s prostovoljci za humanitarno pomoč“ dopolnjuje prizadevanja za podporo partnerjem zunaj EU z izkušenimi prostovoljci za humanitarno pomoč pri delu na njihovih lokalnih projektih in pomoč njihovim upravičencem. Projekt združuje partnerje EU iz Francije (ADICE), Italije (ASPEm) in Estonije (MTÜ Mondo) z organizacijami gostiteljicami iz 10 držav nečlanic EU (Tajska, Nepal, Indija, Uganda, Kenija, Gana, Peru, Bolivija, Ukrajina in Palestina) pri delu na šest- do dvanajstmesečnih prostovoljskih projektih.

Izkušena prostovoljka EU za humanitarno pomoč, dejavna na področju razvoja lokalnih skupnosti, je navedla: „Napotena sem bila v majhno muslimansko vas Kokpayom na južnem Tajskem, blizu kanalov morske vode, obkroženih z gozdovi mangrov. Organizacija gostiteljica ima v vasi dolgoročno zavezo, svoje delovanje pa usmerja na izobraževanje, vseživljenjsko učenje, razvoj lokalne skupnosti in ohranjanje okolja. Nevladni organizaciji gostiteljici sem pomagala pri razvoju učinkovitejših dejavnosti mreženja, da bi lahko vzpostavila močnejša in trajnejša partnerstva. Ena mojih glavnih nalog je bila podpreti NVO pri razvoju bolj strateškega partnerstva z visokošolsko ustanovo lokalne skupnosti, da bi se spodbudili in podprli vsem dostopno izobraževanje, vseživljenjsko učenje za zagotavljanje priložnosti za boljšo prihodnost in razvoj lokalne skupnosti.“ ( https://webgate.ec.europa.eu/echo/eu-aid-volunteers_en/story-field-eu-aid-volunteer-petya-6-month-thailand_en ).

Še več zgodb s terena: https://webgate.ec.europa.eu/echo/eu-aid-volunteers_en/ .

Razpis za zbiranje predlogov za napotitev prostovoljcev EU za humanitarno pomoč za leto 2018 10 je bil objavljen 1. februarja 2018, rok za oddajo pa je bil 6. aprila 2018. Cilj razpisa je bil sofinancirati projekte napotitve prostovoljcev EU za humanitarno pomoč, vključno s pripravništvi za manj izkušene prostovoljce in dodatnimi dejavnostmi gradnje zmogljivosti, ki jih izvajajo prostovoljci. Proračun, dodeljen temu razpisu, je sprva znašal 8 400 000 EUR, za izbor pa je bilo predvidenih osem predlogov. Vendar je zanimanje za razpis preseglo pričakovanja, število vlog pa se je v primerjavi z letom 2017 povečalo s 6 na 13. Po ocenjevanju vlog je bil proračun pozneje povečan na 12 000 000 EUR, in sicer s prenosom 3 600 000 EUR iz proračuna, dodeljenega razpisu za zbiranje predlogov za tehnično pomoč in gradnjo zmogljivosti. Za sofinanciranje je bilo izbranih 11 enajst projektov, ki so jim bila dodeljena nepovratna sredstva EU v skupni višini 12 015 059 EUR. Projekti so se začeli izvajati med oktobrom in decembrom 2018, vanje pa bo od konca pomladi 2019 napotenih 368 prostovoljcev EU za humanitarno pomoč.

2.Tehnična pomoč in gradnja zmogljivosti

S projekti gradnje zmogljivosti in tehnične pomoči 12 , podprtimi s financiranjem v okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, se krepijo zmogljivosti organizacij, ki nameravajo napotiti prostovoljce EU za humanitarno pomoč, ter zagotavlja, da slednje izpolnjujejo standarde in upoštevajo postopke, določene v okviru pobude.

EACEA je 27. marca 2018 objavila razpis za zbiranje predlogov 13 , rok za oddajo pa je bil do 1. junija 2018. Cilj razpisa je bil sofinanciranje projektov, namenjenih gradnji zmogljivosti organizacij gostiteljic s sedežem zunaj EU in tehnični pomoči organizacijam pošiljateljicam s sedežem v EU na področjih, kot so obvladovanje tveganja nesreč, upravljanje prostovoljnega dela in metodologija ocenjevanja potreb. Skupni dodeljeni proračun za sofinanciranje projektov v letnem delovnem programu je bil s 7 700 000 EUR zmanjšan na 4 100 000 EUR, po prenosu 3 600 000 EUR na projekte, izbrane v okviru razpisa za zbiranje predlogov za napotitev.

Za sofinanciranje 14 je bilo izbranih sedem vlog (ena za tehnično pomoč in šest za gradnjo zmogljivosti), ki so jim bila dodeljena nepovratna sredstva EU v skupni višini 4 157 886 EUR.

Z razpisi v obdobju 2014–2018 se je skupaj zagotovilo financiranje za:

·28 projektov gradnje zmogljivosti, v katere je bilo vključenih 311 upravičencev / projektnih partnerjev iz 18 držav EU in 60 držav nečlanic EU, in

·12 projektov tehnične pomoči s 70 upravičenci iz 25 držav EU.

Cilj teh projektov je okrepiti sisteme upravljanja in delovanja sodelujočih organizacij ter sodelujočim organizacijam pomagati, da v sodelovanju s partnerji uvedejo dobre prakse na področju zagotavljanja humanitarne pomoči in upravljanja prostovoljskega dela.

Primeri projektov, izbranih za financiranje v letu 2018

Gradnja zmogljivosti

Projekt „Krepitev zmogljivosti lokalnih organizacij za učinkovito odzivanje v izrednih razmerah (SCORE)“ vključuje uvajanje pobud za krepitev zmogljivosti s konzorcijem 12 lokalnih članov. Usmerjen je na pripravljenost na izredne razmere, npr. zbiranje digitalnih podatkov in načrtovanje programov na podlagi prejetih plačil, vključevanje osnovnih humanitarnih standardov, pri čemer je poudarek na zaščiti, enakosti spolov in načelih vključevanja odgovornosti, ter ravnanje zaposlenih/prostovoljcev, oskrbo in upravljanje.

Projekt „RESILIACT: Krepitev odpornosti lokalnih skupnosti z nadnacionalnim ukrepom prostovoljcev EU za humanitarno pomoč za gradnjo zmogljivosti“ izvajajo štiri organizacije EU in 19 partnerjev zunaj EU. Cilj ukrepa je prispevati h krepitvi odpornosti skupnosti, ki so najranljivejše in so jih najbolj prizadele nesreče, ter k zmogljivosti Unije za zagotavljanje na potrebah temelječe humanitarne pomoči pri vprašanjih, povezanih z migracijami, podnebnih spremembah ter zmanjševanju in upravljanju tveganj nesreč, da bi se v humanitarnih krizah rešila in ohranila življenja.

Projekt „Krepitev vloge prostovoljstva pod vodstvom mladih v odzivih na lokalni ravni“ je bil uveden z namenom gradnje zmogljivosti organizacij gostiteljic, vključenih v konzorcij, da bi lahko vložile uspešne vloge za certificiranje v okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč. Projekt je posebej osredotočen na krepitev vloge mladih, zlasti mladih žensk, v odzivih na lokalni ravni na področjih humanitarne pomoči v njihovih lokalnih skupnostih ter na vzpostavitev ustrezne lokalne zmogljivosti za prostovoljstvo, s čimer bi pripomogli k prenosu moči na odzive v lokalnem okviru in pod lokalnim vodstvom.

Tehnična pomoč

Cilj projekta „Prostovoljci EU za humanitarno pomoč – prostovoljstvo za človeštvo“ je krepiti zmogljivost konzorcijev NVO za sodelovanje v programu napotitev Prostovoljcev EU za humanitarno pomoč. V projekt so vključene štiri organizacije s sedežem v EU, ki se zanimajo za certifikacijo. Ti rezultati bi se morali doseči z izmenjavo politik, prilagojenim usposabljanjem, delavnicami in pregledi, tesnim povezovanjem delovnih mest, partnerskimi obiski ter mentorstvom med organizacijami.

Slika 3: Projekti tehnične pomoči in gradnje zmogljivosti v okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč v letu 2018

Organizacije, vključene v:

samo tehnično pomoč

samo gradnjo zmogljivosti

tehnično pomoč in gradnjo zmogljivosti

3.Certificiranje

Organizacije, ki želijo napotiti prostovoljce EU za humanitarno pomoč, morajo biti certificirane kot organizacije pošiljateljice ali organizacije gostiteljice v skladu z mehanizmom certificiranja v okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč. S tem certificiranjem se preverja, ali so sodelujoče organizacije v celoti sposobne uporabljati standarde upravljanja prostovoljstva, pripravljene v okviru pobude za upravljanje prostovoljcev pred in med njihovo napotitvijo.

Leta 2015 je bil objavljen javni razpis, ki omogoča oddajo vlog do 30. septembra 2020 15 . Do konca leta 2018 je število certificiranih organizacij pošiljateljic in organizacij gostiteljic naraslo na 208 (42 organizacij pošiljateljic in 166 organizacij gostiteljic), kar ustvarja priložnosti za napotitev več prostovoljcev EU za humanitarno pomoč.

Spodnji diagram prikazuje število organizacij, certificiranih v obdobju 2015–2018.

Slika 4: Certificirane organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice po posameznem letu

Člen 36(1) Izvedbene uredbe Komisije št. 1244/2014 16 zahteva, da se certificirane organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice tri leta po odločitvi o izdaji certifikata ponovno certificirajo. Leta 2018 je 20 organizacij, certificiranih leta 2015, moralo opraviti postopek ponovne certifikacije.

4.Program usposabljanja

Program usposabljanja za prostovoljce EU za humanitarno pomoč izvaja konzorcij, ki ga vodi družba ICF. Program temelji na okviru kompetenc, ki ga določa Delegirana uredba Komisije št. 1398/2014, izvaja pa se s kombiniranim učnim pristopom s spletnim pripravljalnim učenjem in usposabljanjem v učilnici, ki ga sestavljajo obvezni in izbirni moduli, ter vajami na podlagi scenarijev 17 .

Leta 2018 je bilo v centrih za usposabljanje v Avstriji, Belgiji, Italiji in na Nizozemskem izvedenih osem ciklov usposabljanja za 20 skupin kandidatov za prostovoljce. Skupno se je usposabljalo 295 kandidatov za prostovoljce. Kot v prejšnjih letih se je tudi tokrat usposabljanja udeležilo več rezervnih kandidatov, s čimer se je zagotovilo, da lahko kandidate, ki odstopijo ali niso več na voljo, zamenjajo nadomestni prostovoljci. Organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice opravijo končni izbor po zaključku usposabljanja.

Tečaji so se večinoma izvajali v angleščini. V štirih skupinah od dvajsetih je usposabljanje prostovoljcev potekalo v španščini, v eni skupini pa v francoščini. Zadovoljstvo kandidatov za prostovoljce z usposabljanjem ostaja na visoki ravni s povprečno oceno 8,7 točk od 10.

Od leta 2018 so bili predstavniki organizacij pošiljateljic in nekdanji prostovoljci EU za humanitarno pomoč povabljeni, naj se udeležijo delov usposabljanja, da bi delili svoje izkušnje. Med letom 2018 so se usposabljanja udeležili predstavniki treh organizacij pošiljateljic, da bi predstavili svojo organizacijo in si izmenjali mnenja s kandidati za prostovoljce.

5.Podporni ukrepi

Delo na področju komuniciranja v zvezi s pobudo je leta 2018 vključevalo izdelavo vrste infografik v vseh uradnih jezikih EU ter letakov in objav na družbenih omrežjih. Kampanja na družbenih omrežjih za Mednarodni dan prostovoljstva (5. december) je dosegla širšo javnost. Tudi gradivo, pripravljeno v prejšnjih letih, se je široko razpošiljalo prek družbenih medijev. Do konca leta 2018 je bilo doseženih okrog 450 000 ljudi, večinoma prek omrežij YouTube in Instagram. Kampanja se je nadaljevala v letu 2019.

Platforma za prostovoljce EU za humanitarno pomoč je še naprej delovala kot središče za informacije v zvezi s prostovoljstvom, saj so bile na njej objavljene podrobnosti o prostih mestih za prostovoljsko delo prek napotitve s polnim delovnim časom in spletno prostovoljstvo. Platforma poleg tega zagotavlja orodja za upravljanje prostovoljcev EU za humanitarno pomoč, zbirko podatkov o uspešno usposobljenih prostovoljcih, orodja za upravljanje nalog na področju spletnega prostovoljstva, sodelovalne prostore za prostovoljce in projekte, javni forum, na katerem se objavljajo najnovejše informacije o pobudi, možnost objave zgodb s terena ter orodja za poročanje in raziskave. Na platformi je registriranih 3 360 aktivnih uporabnikov.

Obiskovalci platforme prihajajo z vsega sveta, ob koncu leta 2018 pa je imela storitev obveščanja o prostih mestih za prostovoljsko delo približno 2 656 naročnikov.

Slika 5: Število ljudi, naročenih na storitev obveščanja o prostih delovnih mestih za prostovoljce EU za humanitarno pomoč na platformi za prostovoljce EU za humanitarno pomoč v letu 2018

Hkrati je Komisija leta 2018 organizirala dva pomembna dogodka za prostovoljce EU za humanitarno pomoč. Druga delavnica mreže prostovoljcev EU za humanitarno pomoč je potekala aprila 2018 18 , udeležilo pa se je je 100 udeležencev iz 34 držav (iz 16 držav članic EU in 18 držav nečlanic EU). Na delavnici so sodelovale organizacije, ki so dejavne v projektih napotitve prostovoljcev EU za humanitarno pomoč in so bile certificirane na podlagi pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, ter tiste, ki so dejavne v projektih gradnje zmogljivosti. Cilj delavnice je bil izmenjava izkušenj iz postopka napotitev, izmenjava dobrih praks in razprava o načinih, kako pripomoči k nadaljnji rasti in razvoju pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč. Za organizacije, ki šele začenjajo izvajati projekte prostovoljcev EU za humanitarno pomoč, je bila to priložnost, da se učijo od izkušenejših organizacij.

Oktobra 2018 je bil organiziran še en dogodek, in sicer delavnica prostovoljcev EU za humanitarno pomoč „Nazaj k osnovam“. Na njej je sodelovalo več kot 70 udeležencev (prostovoljcev EU za humanitarno pomoč in organizacij), dejavnih v okviru pobude, odkar je leta 2014 začela veljati zakonodaja o prostovoljcih EU za humanitarno pomoč. Prostovoljci EU za humanitarno pomoč so delili svoje izkušnje iz različnih faz napotitve in organizacijam zagotovili povratne informacije. Na podlagi delavnice je bil objavljen „Vodič za napotitev prostovoljcev“ 19 .

Pobudo Prostovoljci EU za humanitarno pomoč so promovirali tudi na številnih drugih dogodkih v letu 2018, kot so forum za partnerstvo za partnerje v razvojnem sodelovanju, Evropski razvojni dnevi, španska platforma za prostovoljstvo, letna konferenca partnerjev za partnerje Komisije na področju humanitarne pomoči ter mednarodni dogodek za humanitarno in razvojno pomoč (AidEx). Poleg tega je bil na mednarodni dan prostovoljstva (5. decembra) organiziran namenski informativni sestanek na informacijski točki za zunanje sodelovanje v Bruslju.

6.Druge dejavnosti

Po poročilu o oceni, ki so ga pripravili neodvisni ocenjevalci 20 , je Komisija leta 2018 Evropskemu parlamentu in Svetu predložila vmesno poročilo o ocenjevanju doseženih rezultatov ter kakovostnih in količinskih vidikih izvajanja Uredbe št. 375/2014 o pobudi Prostovoljci EU za humanitarno pomoč 21 . Vključevalo je tudi oceno učinkov pobude na humanitarni sektor in oceno stroškovne učinkovitosti programa v prvih treh letih izvajanja od njegove uvedbe leta 2014.

Komisija je v okviru novega večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 11. junija 2018 sprejela predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa evropske solidarnostne enote ter razveljavitvi Uredbe o evropski solidarnostni enoti iz leta 2018 ter Uredbe (EU) št. 375/2014 22 . V tem predlogu je predvideno, da bo trenutna pobuda Prostovoljci EU za humanitarno pomoč leta 2021 vključena v evropsko solidarnostno enoto. Predlagana vključitev temelji na vmesni oceni pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, njen cilj pa je racionalizirati različne programe prostovoljstva in izboljšati stroškovno učinkovitost. Z vključitvijo naj bi se poenostavili postopki ter zagotovila enotna kontaktna točka za posameznike in organizacije, hkrati pa bi se ohranile posebnosti trenutne pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, kot so spoštovanje načel humanitarne pomoči, visoki standardi ter močan poudarek na varnosti in zaščiti prostovoljcev.

IV. Sklepne ugotovitve in nadaljnji ukrepi

Izvajanje projektov napotitve in gradnje zmogljivosti / tehnične pomoči, financiranih v prejšnjih letih, je utrlo pot napredku pri pobudi Prostovoljci EU za humanitarno pomoč v letu 2018. Leta 2018 je bilo za financiranje izbranih enajst novih projektov napotitve prostovoljcev, en projekt tehnične pomoči in šest projektov gradnje zmogljivosti. Do konca leta 2018 je bilo v države nečlanice EU napotenih skupaj približno 400 prostovoljcev EU za humanitarno pomoč, še vsaj 368 pa jih bo napotenih leta 2019. Prostovoljci so bili s programom usposabljanja znova zelo zadovoljni, za leto 2019 pa je načrtovanih več usposabljanj v angleščini, francoščini in španščini.

V tekočem postopku certificiranja je bilo leta 2018 certificiranih skupno 208 organizacij, med njimi pa se jih je veliko prijavilo za ponovno certificiranje za nadaljnja tri leta.

Leta 2018 so na platformi za prostovoljce EU za humanitarno pomoč vse pogosteje objavljali zgodbe prostovoljcev in organizacij (69 novih zgodb v letu 2018). Poleg tega je bila platforma dodatno prilagojena potrebam organizacij pri upravljanju njihovih prostovoljcev. Platforma zdaj deluje bolje in je uporabnikom prijaznejša.

Leta 2019 bodo opisane dejavnosti v skladu s cilji in prednostnimi nalogami pobude, kot so določeni v letnem delovnem programu 23 , še naprej zagotavljale priložnosti za vse več organizacij gostiteljic in organizacij pošiljateljic, da bi te organizacije lahko imele koristi od dejavnosti gradnje zmogljivosti in tehnične pomoči, ter financiranje, da bi bilo v države zunaj EU napotenih več prostovoljcev EU za humanitarno pomoč.

Z dejavnostmi komuniciranja se bodo še naprej zagotavljale informacije morebitnim organizacijam in prostovoljcem o pobudi Prostovoljci EU za humanitarno pomoč ter njenih ključnih dosežkih in vplivu. Mreža prostovoljcev EU za humanitarno pomoč bo podprta z dogodkom, organiziranim leta 2020, na katerem bodo sodelovali prostovoljci in sodelujoče organizacije.

Več informacij o pobudi Prostovoljci EU za humanitarno pomoč je na voljo na naslovu: http://ec.europa.eu/echo/what/humanitarian-aid/eu-aid-volunteers_en .

(1) Uredba (EU) št. 375/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o ustanovitvi Evropske prostovoljske enote za humanitarno pomoč (pobuda „Prostovoljci EU za humanitarno pomoč“) (UL L 122, 24.4.2014, str. 1). Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1398/2014 z dne 24. oktobra 2014 o standardih za kandidate za prostovoljce in prostovoljce EU za humanitarno pomoč (UL L 373, 31.12.2014, str. 8). Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1244/2014 z dne 20. novembra 2014 o določitvi pravil za izvajanje Uredbe (EU) št. 375/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o ustanovitvi Evropske prostovoljske enote za humanitarno pomoč (pobuda „Prostovoljci EU za humanitarno pomoč“) (UL L 334, 21.11.2014, str. 52).

(2) UL L 122, 24.4.2014, str. 1.

(3) http://ec.europa.eu/echo/who/accountability/annual-reports_en.

(4)

Izvedbeni sklep Komisije C(2018) 165 z dne 22. januarja 2018 o sprejetju delovnega programa pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč za leto 2018.

(5)

Razdelitev nalog med Komisijo in EACEA temelji na Sklepu Komisije C(2013) 9189 z dne 18. decembra 2013 o prenosu pooblastil na Izvajalsko agencijo za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo z namenom opravljanja nalog v zvezi z izvajanjem programov Unije na področju izobraževanja, avdiovizualnega področja in kulture, ki zajemajo zlasti izvrševanje odobritev, vključenih v splošni proračun Unije, in izvrševanje dodelitev ERS.

(6) https://ec.europa.eu/echo/funding-evaluations/evaluations/thematic-evaluations_en.

(7) https://webgate.ec.europa.eu/echo/eu-aid-volunteers_en/.

(8) Podatki iz vlog, predloženih v odziv na razpis za zbiranje predlogov za leto 2018.

(9) Besedilo v ležečem tisku so izjave prostovoljcev EU za humanitarno pomoč, vključenih v izvajanje projektov, financiranih v okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč.

(10) EACEA/04/2018.

(11) https://eacea.ec.europa.eu/sites/eacea-site/files/euav_deployment_2018_publication_of_results.pdf .

(12) Člena 10 in 15 Uredbe (EU) št. 375/2014.

(13) EACEA 14/2018.

(14) https://eacea.ec.europa.eu/sites/eacea-site/files/euav_ta-cb_2018_publication_of_results.pdf.

(15) https://eacea.ec.europa.eu/sites/eacea-site/files/certification-call-announcement-012115.pdf.

(16) UL L 334, 21.11.2014, str. 52–83.

(17) Priloga II k Izvedbeni uredbi (EU) št. 1244/2014.

(18) Prva delavnica mreže prostovoljcev EU za humanitarno pomoč je potekala februarja 2017 (glej letno poročilo o izvajanju pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč v letu 2017).

(19) https://ec.europa.eu/echo/what/humanitarian-aid/eu-aid-volunteers_en.

(20) http://ec.europa.eu/echo/funding-evaluations/evaluations/thematic-evaluations_en.

(21) COM(2018) 496 z dne 28.6.2018.

(22) COM(2018) 440 z dne 11.6.2018.

(23) Izvedbeni sklep Komisije C(2019) 4 z dne 14. januarja 2019 o financiranju pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč in sprejetju delovnega programa za leto 2019.

Choose the experimental features you want to try