(-1b)

Geopolitični položaj Unije se je v zadnjem desetletju močno spremenil. Razmere v sosedstvu Evrope so nestabilne, Unija se sooča z zapletenim in zahtevnim okoljem, v katerem se porajajo nove grožnje, kot so hibridni in kibernetski napadi, ter vračajo konvencionalni izzivi. V teh okoliščinah se evropski državljani in njihovi politični voditelji strinjajo, da je treba kolektivno narediti več na področju obrambe.

(-1c)

Za obrambni sektor so značilni vedno višji stroški obrambne opreme in visoki stroški raziskav in razvoja, kar omejuje vzpostavljanje novih programov ter neposredno vpliva na konkurenčnost in inovativnost tehnološke in industrijske baze evropske obrambe. Glede na to povečanje stroškov bi bilo treba na ravni Unije podpreti razvoj nove generacije večjih obrambnih sistemov in novih obrambnih tehnologij, da bi se povečalo sodelovanje med državami članicami pri naložbah v obrambno opremo.

(1)

Komisija se je v evropskem obrambnem akcijskem načrtu, ki je bil sprejet 30. novembra 2016, zavezala, da bo dopolnila, okrepila in utrdila skupna prizadevanja držav članic pri razvoju tehnoloških in industrijskih obrambnih zmogljivosti za odzivanje na varnostne izzive ter spodbujala konkurenčno, inovativno in učinkovito evropsko obrambno industrijo po vsej Uniji in zunaj nje, da bi tako tudi podprla vzpostavitev bolj povezanega obrambnega trga v Evropi in spodbudila uveljavljanje evropskih obrambnih proizvodov in tehnologij na notranjem trgu, s čimer bi se povečala neodvisnost od neevropskih virov. Predlagala je zlasti ustanovitev Evropskega obrambnega sklada (v nadaljnjem besedilu: Sklad) za podporo naložbam v skupne raziskave in skupen razvoj obrambnih proizvodov in tehnologij, da bi povečali sinergije in stroškovno učinkovitost ter države članice spodbujali k skupnemu nakupu in vzdrževanju obrambne opreme. Ta sklad bi dopolnjeval nacionalna finančna sredstva, ki se že uporabljajo v te namene, in naj bi države članice spodbudil k okrepitvi obrambnega sodelovanja in naložb. Sklad bi podpiral sodelovanje med celotnim ciklom obrambnih proizvodov in tehnologij.

(2)

Sklad bi prispeval k vzpostavitvi močne, konkurenčne in inovativne evropske obrambne, tehnološke in industrijske baze evropske obrambe in bi bil v skladu s pobudami Unije za bolj celosten evropski obrambni trg, zlasti pa z direktivama (2) v obrambnem sektorju, sprejetima leta 2009, in sicer direktivo o prenosih v EU in direktivo o javnem naročanju.

(3)

V skladu s celostnim pristopom in da bi prispevali k večji konkurenčnosti in inovativnosti obrambne industrije v Uniji, bi bilo treba ustanoviti Evropski obrambni sklad. Cilj Sklada bi morala biti večja konkurenčnost, inovativnost, učinkovitost ter tehnološka neodvisnost evropske obrambne industrije, s čimer bi prispeval k strateški neodvisnosti Unije, saj bi podpiral čezmejno sodelovanje med državami članicami in sodelovanje med podjetji, raziskovalnimi centri, nacionalnimi upravami, mednarodnimi organizacijami in univerzami po vsej Uniji v fazi raziskav in v fazi razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij. Da bi dosegel bolj inovativne rešitve in odprt notranji trg, bi moral Sklad podpirati in olajšati širitev čezmejnega sodelovanja malih in srednjih podjetij (MSP) ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v obrambni panogi.

V Uniji so skupne pomanjkljivosti na področju obrambnih zmogljivosti ugotovljene v okviru skupne varnostne in obrambne politike, zlasti prek načrta za razvoj zmogljivosti, medtem ko so skupni cilji na področju obrambnih raziskav opredeljeni v krovnem strateškem raziskovalnem programu. Z drugimi procesi Unije, npr. usklajenim letnim pregledom na področju obrambe in stalnim strukturnim sodelovanjem (v nadaljnjem besedilu: PESCO), bo na podlagi ugotavljanja in spodbujanja priložnosti za okrepljeno sodelovanje podprto izvajanje ustreznih prednostnih nalog, da bi izpolnili raven ambicij EU na področju varnosti in obrambe. Če je ustrezno, se lahko upoštevajo tudi regionalne in mednarodne prednostne naloge, tudi tiste v okviru Organizacije Severnoatlantske pogodbe, če so v skladu s prednostnimi nalogami Unije in ne preprečujejo udeležbe nobeni državi članici ali pridruženi državi, pri čemer je treba upoštevati tudi, da se je treba izogibati nepotrebnemu podvajanju.

(4)

Razvojna faza je nepogrešljiva ▌, saj pogojuje sposobnost in neodvisnost evropske industrije pri razvoju proizvodov ter neodvisnost držav članic kot končnih uporabnikov na področju obrambe. Tveganja v raziskovalni fazi, povezana z razvojem obrambnih zmogljivosti, so lahko precejšnja, zlasti v zvezi z nizko zrelostjo in tehnološkim prelomom. Razvojna faza ponavadi sledi raziskovalni ▌fazi, zato je povezana z znatnimi tveganji in stroški, ki preprečujejo nadaljnje izkoriščanje rezultatov raziskav in negativno vplivajo na konkurenčnost in inovativnost obrambne industrije Unije. Sklad bi moral zato spodbujati povezavo med raziskovalno in razvojno fazo.

(5)

Sklad naj ne bi podpiral temeljnih raziskav, ki bi jih bilo treba podpirati z drugimi shemami, lahko pa bi zajemal temeljne raziskave, usmerjene v obrambo, za katere bi bilo verjetno, da bo na njihovi podlagi nastala rešitev za znane ali pričakovane težave in možnosti.

(6)

Sklad bi lahko podpiral ukrepe, ki zadevajo tako nove proizvode in tehnologije kot nadgradnjo obstoječih. Ukrepi za nadgradnjo obstoječih obrambnih proizvodov in tehnologij bi morali biti upravičeni le, kadar za predhodne informacije, potrebne za izvedbo ukrepa, ne veljajo nobene omejitve nepridruženih tretjih držav ali subjektov iz nepridruženih tretjih držav na način, ki bi onemogočal izvedbo ukrepa. Kadar bi pravni subjekti zaprosili za financiranje Unije, bi morali dati na voljo ustrezne informacije, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da omejitve ne obstajajo. Brez predložitve takih informacij financiranje Unije ne bi smelo biti mogoče.

(6a)

Sklad bi moral finančno podpirati ukrepe, ki spodbujajo razvoj prelomnih tehnologij za obrambo. Ker lahko prelomne tehnologije temeljijo na konceptih ali zamislih nekonvencionalnih akterjev s področja obrambe, bi moral Sklad omogočati dovolj prožnosti pri posvetovanju z deležniki ter pri izvajanju teh ukrepov.

(7)

Da bi bilo pri izvajanju te uredbe zagotovljeno spoštovanje mednarodnih obveznosti Unije in držav članic, Sklad ne bi smel finančno podpirati ukrepov za proizvode ali tehnologije, katerih uporaba, razvoj ali proizvodnja je prepovedana v skladu z mednarodnim pravom. V tem okviru bi bilo treba mednarodnopravne spremembe upoštevati tudi pri upravičenosti ukrepov v zvezi z novimi obrambnimi proizvodi in tehnologijami ▌. Ukrepi za razvoj smrtonosnega avtonomnega orožja brez možnosti smiselnega človeškega nadzora nad odločitvami o izbiri in sodelovanju pri izvajanju napadov na ljudi prav tako ne bi smeli biti upravičeni do finančne podpore Sklada, brez poseganja v možnost financiranja ukrepov za razvoj sistemov zgodnjega opozarjanja in protiukrepov za obrambne namene.

(8)

Težave pri doseganju soglasja o poenotenih zahtevah za obrambne zmogljivosti in skupnih tehničnih specifikacijah ovirajo čezmejno sodelovanje med državami članicami in med pravnimi subjekti s sedežem v različnih državah članicah. Brez takih zahtev, specifikacij in standardov prihaja do vse večje razdrobljenosti v obrambnem sektorju, tehnične zapletenosti, zamud in pretiranih stroškov, nepotrebnega podvajanja, pa tudi manjše interoperabilnosti. Soglasje o skupnih tehničnih specifikacijah bi moralo biti predpogoj za ukrepe na višji ravni tehnološke pripravljenosti. Upravičene do podpore iz Sklada bi morale biti tudi dejavnosti ▌ v smeri skupnih zahtev za obrambne zmogljivosti, ▌in dejavnosti za podporo oblikovanju skupne opredelitve tehničnih specifikacij ali standardov , zlasti kadar spodbujajo interoperabilnost .

(9)

Cilj Sklada je podpirati konkurenčnost, učinkovitost in inovativnost obrambne industrije Unije s stopnjevanjem in dopolnjevanjem skupnih dejavnosti v raziskavah in tehnologiji na področju obrambe in zmanjševanjem tveganja v razvojni fazi projektov na podlagi sodelovanja, zato bi morale biti do njegovih sredstev upravičene dejavnosti v zvezi z raziskavami in razvojem obrambnega proizvoda ali tehnologije. To bo veljalo tudi za nadgradnjo, vključno z interoperabilnostjo nadgradnje, obstoječih obrambnih proizvodov in tehnologij.

(10)

Ker je Sklad izrecno namenjen krepitvi sodelovanja med pravnimi subjekti in državami članicami po vsej Evropi, bi moral biti ukrep upravičen do financiranja v okviru programa ▌, če se izvaja v sodelovanju vsaj treh pravnih subjektov v konzorciju s sedežem v najmanj treh različnih državah članicah ▌ali pridruženih državah. Najmanj trije od teh upravičenih ▌subjektov s sedežem v najmanj dveh različnih državah članicah ▌ali pridruženih državah ne bi smeli biti pod neposrednim ali posrednim ▌nadzorom istega subjekta niti se medsebojno nadzorovati. V zvezi s tem bi bilo treba „nadzor“ razumeti kot možnost neposrednega ali posrednega odločilnega vplivanja na pravni subjekt prek enega ali več vmesnih pravnih subjektov. Ob upoštevanju posebnosti prelomnih tehnologij za obrambo in študij bi te dejavnosti lahko izvajal en sam pravni subjekt. Sklad lahko za spodbujanje sodelovanja med državami članicami podpira tudi skupno predkomercialno naročanje.

(11)

V skladu s [navedba se posodobi, kot je ustrezno, v skladu z novim sklepom o čezmorskih državah in ozemljih: členom 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU (3)] bi morali biti subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (v nadaljnjem besedilu: ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji Sklada ter morebitnimi ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan.

(12)

Program je namenjen povečanju konkurenčnosti in učinkovitosti ▌obrambne industrije Unije, zato bi morali biti do podpore načeloma upravičeni le subjekti, ki imajo sedež v Uniji ali v pridruženih državah in ki jih ne nadzorujejo nepridružene tretje države ali subjekti iz nepridruženih tretjih držav. V zvezi s tem bi bilo treba „nadzor“ razumeti kot možnost neposrednega ali posrednega odločilnega vplivanja na pravni subjekt prek enega ali več vmesnih pravnih subjektov. Da bi zaščitili bistvene varnostne in obrambne interese Unije in njenih držav članic, poleg tega infrastruktura, objekti, sredstva in viri, ki jih prejemniki in njihovi podizvajalci uporabljajo pri ukrepih, ki jih finančno podpira Sklad, ne bi smeli biti na ozemlju nepridruženih tretjih držav , njihova izvršna upravna struktura pa bi morala imeti sedež v Uniji ali v pridruženi državi . Subjekt s sedežem v nepridruženi tretji državi ali subjekt s sedežem v Uniji ali v pridruženi državi, ki pa ima izvršno upravno strukturo v nepridruženi tretji državi, torej ne more biti prejemnik ali podizvajalec, ki sodeluje pri ukrepu. Da bi zaščitili bistvene varnostne in obrambne interese Unije in njenih držav članic, bi morali ti pogoji za upravičenost, z odstopanjem od člena 176 finančne uredbe, veljati tudi za financiranje, zagotovljeno z javnimi naročili.

(13)

V določenih okoliščinah bi moralo biti mogoče odstopanje od načela, da nepridružene tretje države ali subjekti iz nepridruženih tretjih držav nimajo nadzora nad prejemniki in njihovimi podizvajalci, ki sodelujejo pri ukrepu, ki ga finančno podpira Sklad . V zvezi s tem bi pravni subjekti s sedežem v Uniji ali v pridruženi državi , ki so pod nadzorom nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države, lahko bili prejemniki ali podizvajalci, ki sodelujejo pri ukrepu, vendar pod pogojem, da so izpolnjeni ▌strogi pogoji v zvezi z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic. Udeležba takih pravnih subjektov ne bi smela biti v nasprotju s cilji Sklada. Vložniki bi morali zagotoviti vse ustrezne informacije o infrastrukturi, objektih, sredstvih in virih, ki bodo uporabljeni v ukrepu. V zvezi s tem bi bilo treba upoštevati tudi pomisleke držav članic glede zanesljivosti oskrbe.

(13-a)

V okviru omejevalnih ukrepov EU, sprejetih na podlagi člena 29 PEU in člena 215(2) PDEU, se imenovanim pravnim osebam, subjektom ali organom ne sme neposredno ali posredno dajati na razpolago ali v korist kakršna koli sredstva ali gospodarske vire. Zato taki imenovani subjekti in subjekti, ki so v njihovi lasti ali pod njihovim nadzorom, ne morejo prejeti finančne podpore Sklada.

(13a)

Finančna sredstva Unije bi bilo treba dodeliti na podlagi konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, objavljenih v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba)  (4) . Vendar je v nekaterih ustrezno utemeljenih in izjemnih okoliščinah finančna sredstva Unije mogoče dodeliti tudi v skladu s členom 195(e) finančne uredbe. Ker pomeni dodelitev sredstev v skladu s členom 195(e) finančne uredbe odstopanje od splošnega pravila, da naj bi se sredstva dodeljevala na podlagi konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, bi bilo treba te izjemne okoliščine razlagati restriktivno. Če naj bi bila nepovratna sredstva dodeljena brez razpisa za zbiranje predlogov, bi morala v zvezi s tem Komisija ob pomoči odbora držav članic (v nadaljnjem besedilu: odbor) oceniti, v kolikšni meri predlagani ukrep ustreza ciljem Sklada z vidika čezmejnega industrijskega sodelovanja in konkurenčnosti vzdolž celotne dobavne verige.

(14)

Če želi konzorcij sodelovati pri upravičenem ukrepu in ima finančna pomoč Sklada obliko nepovratnih sredstev, bi moral konzorcij imenovati enega od svojih članov za koordinatorja, ki je glavna oseba za stik.

(15)

Če ▌ukrep, ki ga finančno podpira Sklad, upravlja vodja projekta, ki ga imenujejo države članice ali pridružene države, bi se morala Komisija z njim posvetovati pred izvršitvijo plačila prejemnikom , tako da lahko vodja projekta zagotovi, da prejemniki spoštujejo roke. ▌Vodja projekta bi moral Komisiji sporočiti ▌ opažanja o napredku ukrepa, tako da lahko Komisija preveri, ali so izpolnjeni pogoji za izvedbo plačila.

(15a)

Komisija bi morala Sklad izvajati v okviru neposrednega upravljanja, da bi se čim bolj povečala učinkovitost in uspešnost izvajanja ter zagotovila popolna skladnost z drugimi pobudami Unije. Zato bi morala Komisija ostati odgovorna za izbirne postopke in postopke dodelitve, tudi glede etičnih ocen. V utemeljenih primerih pa lahko Komisija zaupa nekatere naloge izvajanja posebnih ukrepov, ki jih Sklad finančno podpira, organom iz člena 62(1)(c) finančne uredbe. To bi lahko na primer veljalo v primeru, ko države članice, ki sofinancirajo ukrep, imenujejo vodjo projekta, pod pogojem, da so izpolnjene zahteve finančne uredbe. Taka pooblastitev bi pripomogla k racionalizaciji upravljanja sofinanciranih ukrepov in zagotovila nemoteno usklajevanje sporazuma o financiranju s pogodbo, sklenjeno med konzorcijem in vodjo projekta, ki ga imenujejo države članice, ki sofinancirajo ukrep.

(16)

Da bi zagotovili, da bodo financirani ukrepi finančno izvedljivi, morajo vložniki dokazati, da se stroški ukrepa, ki niso kriti s finančnimi sredstvi Unije, krijejo z drugimi sredstvi financiranja.

(17)

Državam članicam bi morale biti za skupni razvoj in nabavo obrambnih zmogljivosti na razpolago različne vrste finančnih dogovorov. ▌Komisija bi lahko zagotovila različne vrste dogovorov, s pomočjo katerih bi lahko države članice na prostovoljni osnovi reševale finančne izzive na področju skupnega razvoja in javnega naročanja s finančnega vidika. Uporaba takih finančnih dogovorov bi lahko nadalje spodbujala začetek skupnih in čezmejnih projektov na področju obrambe in povečala učinkovitost obrambnih izdatkov, tudi pri projektih, ki jih podpira ▌Sklad.

(18)

Glede na posebnosti obrambne industrije, v kateri povpraševanje izvira skoraj izključno od držav članic in pridruženih držav, ki nadzorujejo tudi vso nabavo obrambnih proizvodov in tehnologij, vključno z izvozom, ta sektor deluje na samosvoj način in ne upošteva običajnih pravil in poslovnih modelov, ki prevladujejo na bolj tradicionalnih trgih. Zato se industrija ne more lotevati večjih projektov obrambnih raziskav in razvoja, ki bi jih financirala sama, in vse stroške raziskav in razvoja pogosto krijejo države članice in pridružene države. Da bi dosegli cilje Sklada, zlasti spodbudili sodelovanje med pravnimi subjekti iz različnih držav članic in pridruženih držav, hkrati pa upoštevali posebnosti obrambnega sektorja, bi bilo treba pri ukrepih, ki potekajo pred fazo razvoja prototipa, upravičene stroške kriti do celotne višine.

(19)

Faza prototipa je ključna faza, v kateri se države članice ali pridružene države navadno odločijo glede svoje skupne naložbe in začnejo postopek nabave svojih prihodnjih obrambnih proizvodov in tehnologij. Zato se države članice in pridružene države ravno v tej fazi dogovorijo o potrebnih zavezah, vključno z delitvijo stroškov in lastništvom projekta. Da bi zagotovili verodostojnost njihove zaveze, finančna pomoč Unije v okviru Sklada praviloma ne bi smela presegati 20 % upravičenih stroškov.

(20)

Pri ukrepih po fazi prototipa bi bilo treba predvideti financiranje v višini do 80 %. Pri teh ukrepih, ki so bližji dokončanju proizvoda in tehnologije, so stroški še vedno lahko visoki.

(21)

Zainteresirane strani v obrambnem sektorju se srečujejo s posebnimi posrednimi stroški, kot so stroški varnosti. Poleg tega delujejo na posebnem trgu, kjer brez povpraševanja s strani kupcev ne morejo povrniti stroškov raziskav in razvoja, kot je v civilnem sektorju. Zato je utemeljeno dovoliti pavšalno stopnjo 25 % ter možnost, da se ▌ zaračunajo posredni stroški, izračunani v skladu z običajnimi računovodskimi praksami prejemnikov , če te prakse sprejemajo njihovi nacionalni organi, ko gre za primerljive dejavnosti na obrambnem področju , in če so bile sporočene Komisiji. ▌

(21a)

Dejavnosti, pri katerih so udeležena čezmejna MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, podpirajo odpiranje dobavnih verig in prispevajo k ciljem Sklada. Ti ukrepi bi morali biti zato upravičeni do višje stopnje financiranja, ki bi koristila vsem sodelujočim subjektom.

(22)

Da bi zagotovili, da bodo financirani ukrepi prispevali h konkurenčnosti in učinkovitosti evropske obrambne industrije, je pomembno, da države članice ▌ nameravajo skupaj naročiti končni proizvod ali uporabljati tehnologijo, zlasti preko čezmejnega javnega naročanja, kjer države članice skupaj organizirajo svoje postopke za oddajo javnega naročila, predvsem s pomočjo osrednjega nabavnega organa.

(22a)

Da bi ukrepi, ki jih financira Sklad, prispevali h konkurenčnosti in učinkovitosti evropske obrambne industrije, bi morali ti biti tržno usmerjeni, temeljiti na povpraševanju ter biti srednje- do dolgoročno tržno donosni. Pri merilih za upravičenost na področju razvojnih ukrepov bi bilo zato treba upoštevati namero držav članic, da – tudi z memorandumom o soglasju ali pismom o nameri – naročijo končni obrambni proizvod ali usklajeno uporabljajo tehnologijo. Pri merilih za dodelitev na področju razvojnih ukrepov bi bilo treba upoštevati tudi politično ali pravno zavezanost držav članic, da bodo skupaj uporabljale, imele v skupni lasti ali vzdrževale končni obrambni proizvod ali tehnologijo.

(23)

Spodbujanje inovacij in tehnološkega razvoja v obrambni industriji Unije bi moralo potekati na način, ki je skladen z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije. Zato bi moral prispevek ukrepov k navedenim interesom in prednostnim nalogam na področju obrambnih raziskav in zmogljivosti, o katerih so se dogovorile države članice, imeti vlogo merila za dodelitev. ▌

(24)

Upravičeni ukrepi, oblikovani v okviru stalnega strukturnega sodelovanja ▌znotraj institucionalnega okvira Unije, bi morali zagotoviti stalno okrepljeno sodelovanje med pravnimi subjekti v različnih državah članicah in tako neposredno prispevali k ciljem Sklada. Če so tovrstni projekti izbrani, bi zato morali biti upravičeni do višje stopnje financiranja.

(25)

Komisija bo upoštevala druge dejavnosti, financirane v okviru programa Obzorje Evropa, da bi preprečila nepotrebno podvajanje in zagotovila medsebojno plemenitenje civilnih in obrambnih raziskav ter sinergije med njimi .

(26)

Kibernetska varnost in kibernetska obramba sta vse pomembnejša izziva, zato sta Komisija in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko priznala potrebo po vzpostavitvi sinergij med ukrepi kibernetske obrambe v okviru Sklada in pobudami Unije na področju kibernetske varnosti, kot so pobude, napovedane v skupnem sporočilu o kibernetski varnosti. Zlasti evropski industrijski, tehnološki in raziskovalni strokovni center za kibernetsko varnost, ki bo ustanovljen, bi si moral prizadevati za sinergije med civilnimi in obrambnimi razsežnostmi kibernetske varnosti. Države članice in druge zadevne akterje bi lahko dejavno podpiral z nasveti, izmenjavo strokovnega znanja in omogočanjem sodelovanja glede projektov in ukrepov, na zahtevo držav članic pa bi lahko deloval tudi kot vodja projekta v zvezi s ▌Skladom.

(27)

Celosten pristop bi moralo zagotoviti združevanje dejavnosti iz Pripravljalnega ukrepa o raziskavah na področju obrambe (PADR) , ki ga je Komisija začela izvajati v smislu člena 58(2)(b)  finančne uredbe, in iz evropskega programa za razvoj obrambne industrije (EDIDP) , vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2018/1092 Evropskega parlamenta in Sveta (5), s čimer bi harmonizirali pogoje za sodelovanje, ustvarili bolj skladen sklop instrumentov ter okrepili inovativni, sodelovalni in gospodarski vpliv, hkrati pa preprečili nepotrebno podvajanje in drobljenje. Sklad bi s tem celostnim pristopom prispeval tudi k boljšemu izkoriščanju rezultatov obrambnih raziskav, premostil prepad med fazami raziskav in razvoja ob upoštevanju posebnosti obrambnega sektorja ter spodbujal vse oblike inovacij, tudi prelomnih inovacij▌. Mogoče je pričakovati pozitivne učinke prelivanja, kjer je to primerno, na civilnem področju.

(28)

Po potrebi bi morali cilje ▌Sklada zaradi posebnosti ukrepa obravnavati tudi prek finančnih instrumentov in proračunskih jamstev v okviru ▌sklada InvestEU.

(29)

Finančna podpora bi morala biti uporabljena za sorazmerno odpravljanje nedelovanja trga ali suboptimalnih naložbenih okoliščin, ukrepi pa se ne bi smeli podvajati ali v celoti nadomestiti zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurenco na notranjem trgu. Dejavnosti bi morale imeti jasno ▌dodano vrednost za Unijo .

(30)

Vrste financiranja in načine izvajanja Sklada bi bilo treba izbrati na podlagi tega, v kolikšnem obsegu se lahko z njimi dosežejo specifični cilji ukrepov in rezultati ob upoštevanju zlasti stroškov kontrol, upravnega bremena in pričakovanega tveganja neizpolnjevanja obveznosti. To bi moralo vključevati obravnavanje uporabe pavšalnih zneskov, financiranja po pavšalni stopnji in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot je navedeno v členu ▌125(1) ▌finančne uredbe.

(31)

Komisija bi morala vzpostaviti letne ▌programe dela v skladu s cilji Sklada , pri tem pa upoštevati prvotne izkušnje, pridobljene pri izvajanju EDIDP in PADR . Komisiji bi moral pri vzpostavitvi programov dela pomagati odbor. Komisija bi si morala prizadevati poiskati rešitve, ki bi v odboru imele največjo možno podporo. V zvezi s tem bi se odbor lahko sestajal v sestavi nacionalnih strokovnjakov za obrambo in varnost, ki bi Komisiji zagotavljali posebno pomoč, med drugim bi ji svetovali glede varovanja tajnih podatkov v okviru ukrepov. O imenovanju svojega zastopnika v tem odboru odloča vsaka država članica sama. Članom odbora se dovolj zgodaj in dejansko omogoči, da preučijo osnutke izvedbenih aktov in izrazijo svoje stališče.

(31a)

Posamezne kategorije programov dela bi morale zajemati zahteve glede funkcionalnosti, da bi bilo industriji jasno, katere funkcije in naloge bodo morale izvajati zmogljivosti, ki se bodo razvile. Takšne zahteve bi morale jasno nakazovati, kakšni naj bi bili uspehi, ne bi pa smele biti usmerjene v specifične rešitve ali specifične subjekte in ne bi smele preprečevati konkurence na ravni razpisov za zbiranje predlogov.

(31b)

Poleg tega bi morala Komisija med pripravljanjem programov dela na podlagi ustreznega posvetovanja z odborom tudi zagotoviti, da bodo predlagani raziskovalni ali razvojni ukrepi preprečevali nepotrebno podvajanje. V zvezi s tem lahko Komisija opravi predhodno oceno morebitnih primerov podvajanja z obstoječimi zmogljivostmi ali že financiranimi projekti raziskav ali razvoja v Uniji.

(31bb)

Komisija bi morala zagotoviti skladnost programov dela v celotnem industrijskem ciklu obrambnih proizvodov in tehnologij.

(31bc)

Delovni programi bi morali tudi zagotoviti, da se verodostojni delež skupnega proračuna dodeli ukrepom, ki omogočajo čezmejno udeležbo malih in srednjih podjetij.

(31c)

Evropska obrambna agencija bo dobila status opazovalke v odboru, da bi lahko izkoristili njeno strokovno znanje na področju obrambnega sektorja. Glede na posebnosti področja obrambe bi morala v odboru sodelovati tudi Evropska služba za zunanje delovanje.

(32)

Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede sprejetja programa dela ter dodelitve finančnih sredstev za izbrane razvojne ukrepe. Zlasti pri izvajanju razvojnih ukrepov bi bilo treba upoštevati posebnosti obrambnega sektorja, predvsem pristojnost držav članic in/ali pridruženih držav za proces načrtovanja in nabave. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) ▌št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta▌ (6).

(32a)

Potem ko bodo predlogi ocenjeni s pomočjo neodvisnih strokovnjakov, katerih varnostne kvalifikacije bi morale potrditi zadevne države članice, bi morala Komisija izbrati ukrepe, ki jih bo finančno podpiral Sklad. Komisija bi morala vzpostaviti podatkovno zbirko neodvisnih strokovnjakov. Podatkovna zbirka ne bi smela biti javno dostopna. Neodvisni strokovnjaki bi morali biti imenovani na podlagi svojih spretnosti, izkušenj in znanja ob upoštevanju nalog, ki jim bodo podeljene. Kolikor je mogoče, bi morala Komisija pri imenovanju neodvisnih strokovnjakov sprejeti ustrezne ukrepe, da bi v strokovnih skupinah in odborih za ocenjevanje zagotovili uravnoteženo sestavo v smislu sposobnosti, izkušenj in znanja ter geografske in spolne zastopanosti, ob upoštevanju stanja na posameznem področju. Poleg tega bi si bilo treba prizadevati tudi za ustrezno rotacijo strokovnjakov ter ustrezno uravnoteženost med javnim in zasebnim sektorjem. Države članice bi bilo treba obveščati o rezultatih ocenjevanja prek seznama z uvrstitvijo izbranih ukrepov in o napredku pri financiranih ukrepih. Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede sprejetja in izvajanja programa dela ter glede sprejemanja odločitev o dodelitvi sredstev. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta.

(32b)

Neodvisni strokovnjaki ne bi smeli ocenjevati, svetovati ali pomagati glede zadev, pri katerih, bi bilo, zlasti zaradi njihovega trenutnega položaja, prisotno nasprotje interesov. Predvsem ne bi smeli dopustiti, da bi neodvisni strokovnjaki prejete informacije lahko izrabili v škodo konzorcija, ki bi ga ocenjevali.

(32bb)

Pri predlaganju novih obrambnih proizvodov ali tehnologij oziroma nadgradenj obstoječih bi se morali predlagatelji zavezati spoštovanju etičnih načel, kot so tista v zvezi z dobrim počutjem ljudi in varstvom človeškega genoma, kar se odraža tudi v ustreznem nacionalnem pravu, pravu Unije in mednarodnem pravu, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah ter, kjer je ustrezno, njenimi protokoli. Komisija bi morala skrbeti za dosledno pregledovanje teh predlogov in ugotavljanje, ali kateri od ukrepov sproža resne etične pomisleke, da se opravi etična ocena teh ukrepov.

(33)

Zaradi podpore odprtemu notranjemu trgu bi bilo treba spodbujati udeležbo čezmejnih malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, bodisi kot članov konzorcijev ▌bodisi kot podizvajalcev ali kot subjektov v dobavni verigi .

(34)

Komisija bi si morala prizadevati za ohranitev dialoga z državami članicami in industrijo, da bi zagotovila uspeh Sklada. Kot sozakonodajalec in ključni deležnik bi pri tem moral sodelovati tudi Evropski parlament.

(35)

Ta uredba določa finančna sredstva za Evropski obrambni sklad, ki za Evropski parlament in Svet v letnem proračunskem postopku pomenijo prednostni referenčni znesek v smislu [novega medinstitucionalnega sporazuma] med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (7). Komisija bi morala zagotoviti, da so upravni postopki čim enostavnejši in povzročijo čim manj dodatnih stroškov.

(36)

Če ni drugače določeno, se za Sklad uporablja finančna uredba. Določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, finančni pomoči, finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih.

(37)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) . Ta pravila so določena v finančni uredbi ter določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna preko nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje načel pravne države bistveni predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(38)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95 (9), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (10) in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 (11) bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti , vključno z goljufijami, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja ▌kazniva dejanja zoper finančne interese Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (12). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, podeliti potrebne pravice in dostop Komisiji, uradu OLAF, EJT v primeru držav članic, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939, in Evropskemu računskemu sodišču ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(39)

Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko v programih Unije sodelujejo v okviru sodelovanja, vzpostavljenem na podlagi Sporazuma EGP, ki določa izvajanje programov s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, ki bi podelila potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševali svoje pristojnosti.

(40)

V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 je treba oceniti to uredbo na podlagi informacij, zbranih preko posebnih zahtev za spremljanje, pri čemer je treba preprečiti nastanek pretirane regulacije in upravnega bremena, zlasti za države članice. Med temi zahtevami so, kjer je primerno, lahko tudi merljivi kazalniki kot izhodišče za ocenjevanje učinkov ureditve na terenu. Komisija bi morala izvesti vmesno ocenjevanje najpozneje štiri leta po začetku izvajanja Sklada, med drugim zato, da bi predložila predloge za morebitne ustrezne spremembe te uredbe, končno ocenjevanje pa bi morala opraviti ob koncu obdobja izvajanja Sklada, pri čemer bi morala v okviru teh ocenjevanj preveriti finančne dejavnosti v smislu rezultatov finančnega izvrševanja in, kolikor bi bilo v tistem času možno, v smislu rezultatov in učinka. V zvezi s tem bi moralo končno poročilo o ocenjevanju pripomoči tudi k ugotavljanju, na katerih področjih razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij je Unija odvisna od tretjih držav. Poleg tega bi to končno poročilo moralo analizirati čezmejno udeležbo MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo pri projektih, ki jih finančno podpira Sklad, ter udeležbo MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v globalni vrednostni verigi , obenem bi moralo analizirati prispevek Sklada k odpravljanju pomanjkljivosti, ugotovljenih v načrtu za razvoj zmogljivosti, ter vključevati podatke o poreklu prejemnikov, številu držav članic in pridruženih držav, vključenih v posamezne dejavnosti, in o porazdelitvi ustvarjenih pravic intelektualne lastnine . Komisija lahko tudi predlaga sprememba te uredbe, da bi se odzvala na morebitne spremembe med izvajanjem Sklada.

( 40a)

Komisija bi morala redno spremljati izvajanje Sklada in vsako leto poročati o napredku, vključno s tem, kako se pri izvajanju Sklada upoštevajo izkušnje, pridobljene pri evropskem programu za razvoj obrambne industrije in pripravljalnem ukrepu o raziskavah na področju obrambe. V ta namen vzpostavi potrebno ureditev spremljanja. To poročilo bi bilo treba predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu ter ne bi smelo vsebovati občutljivih podatkov.

(41)

Glede na pomembnost boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije za uresničevanje Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov bo ta sklad prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in doseganju krovnega cilja, da se 25 % proračunskih odhodkov EU nameni podpiranju podnebnih ciljev. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem Sklada ter ponovno ocenjeni v vmesni oceni.

(42)

Sklad podpira samo faze raziskav in razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij, zato Unija načeloma ne bi smela imeti lastništva nad proizvodi ali tehnologijami, nastalimi v okviru financiranih ukrepov, ali pravic intelektualne lastnine za te proizvode ali tehnologije, razen če se pomoč Unije zagotovi prek javnih naročil. Toda pri raziskovalnih ukrepih bi morale zainteresirane države članice in pridružene države imeti možnost uporabe rezultatov financiranih ukrepov in sodelovanja pri nadaljnjem skupnem razvoju ▌.

(43)

Finančna podpora Unije ne bi smela vplivati na prenos obrambnih proizvodov znotraj Unije v skladu z Direktivo 2009/43/ ES Evropskega parlamenta in Sveta (13) ali na izvoz proizvodov, opreme ali tehnologij. Izvoz vojaške opreme in tehnologij s strani držav članic je urejen s skupnim stališčem 944/2008/CFSP.

(44)

Uporaba občutljivih osnovnih podatkov , tudi podatkov, tehničnega znanja ali informacij, ustvarjenih pred začetkom delovanja Sklada ali zunaj njegovega delovanja, ali dostop nepooblaščenih posameznikov do ▌rezultatov, ustvarjenih v povezavi z ukrepi, ki jih podpira Sklad, bi lahko škodil interesom Unije ali interesom ene ali več držav članic. ▌Ravnanje z  občutljivimi in tajnimi podatki bi torej moralo biti urejeno z zadevnim pravom Unije in zadevnim nacionalnim pravom .

(44a)

Da se zagotovi varnost tajnih podatkov na zahtevani ravni, bi bilo treba pri podpisovanju sporazumov o finančnih sredstvih in o financiranju, ki vsebujejo tajne podatke, upoštevati minimalne standarde industrijske varnosti. Komisija bi morala v ta namen in v skladu s Sklepom Komisije (EU, Euratom) 2015/444 strokovnjakom, ki bi jih imenovale države članice, v posvetovalne namene sporočiti varnostna navodila za zadevni program, vključno z vodnikom po stopnjah tajnosti.

(45)

Da bi lahko Komisija po potrebi dopolnila ali spremenila kazalnike poti do učinkov, bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov. Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravljalnem delu izvede ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov, in da se navedena posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(46)

Komisija bi morala pri upravljanju Sklada ustrezno upoštevati zahteve zaupnosti in varnosti, zlasti glede tajnih in občutljivih podatkov.