(1)

Na zunanjih mejah Evropske unije prisotnih 2 140 carinskih uradov (3) mora biti ustrezno opremljenih za zagotovitev učinkovitega in uspešnega delovanja carinske unije. Potreba po zadostnih in enakovrednih carinskih kontrolah je še nujnejša ne samo zaradi tradicionalne vloge carinskih organov pri pobiranju prihodkov, temveč vedno pogosteje tudi zaradi potrebe po znatni okrepitvi nadzora blaga, ki vstopa in izstopa na zunanjih mejah Unije, da se zagotovita varnost in zaščita. Vendar hkrati te kontrole pretoka blaga prek zunanjih meja ne bi smele ovirati zakonite trgovine s tretjimi državami, temveč jo poenostavljati v skladu s pogoji varnosti in zaščite . [Sprememba 1]

(1a)

Carinska unija je temelj Evropske unije, ki je eden največjih trgovinskih sistemov na svetu, in je bistvenega pomena za pravilno delovanje enotnega trga v korist podjetij in državljanov. Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 14. marca 2018  (4) izrazil močno zaskrbljenost zaradi carinskih goljufij, zaradi katerih se izgublja veliko prihodkov proračuna Unije. Poudaril je, da je močnejšo in ambicioznejšo Evropo mogoče doseči le, če bodo zagotovljena večja finančna sredstva, in zato pozval, naj se zagotovi stalna podpora obstoječim politikam in povečajo sredstva za vodilne programe Unije, za dodatne odgovornosti pa naj se zagotovijo dodatna finančna sredstva. [Sprememba 2]

(2)

Trenutno obstaja neravnovesje pri opravljanju carinskih kontrol v državah članicah. To neravnovesje je posledica geografskih razlik med državami članicami in njihovih zmogljivosti ter virov , pa tudi pomanjkanja standardiziranih carinskih kontrol . Sposobnost držav članic za odzivanje na izzive, ki jih ustvarjajo nenehno spreminjajoči se svetovni poslovni modeli in dobavne verige, ni odvisna le od človeškega dejavnika, ampak tudi od razpoložljivosti in ustreznega delovanja sodobne in zanesljive opreme za carinske kontrole. Drugi izzivi, kot so porast e-trgovine, digitalizacija kontrol in evidenc inšpekcijskih pregledov, odpornost na kibernetske napade, sabotaže, industrijsko vohunjenje in zloraba podatkov, bodo prav tako prispevali k zahtevi po boljšem delovanju carinskih postopkov. Zagotavljanje enakovredne opreme za carinske kontrole je zato pomemben element pri odpravljanju obstoječih neravnovesij. Povečalo bo enakovrednost carinskih kontrol v državah članicah in s tem preprečilo preusmerjanje tokov blaga proti najšibkejšim točkam. Ob vstopu na carinsko območje Unije bi se za vse blago morale izvajati temeljite kontrole, s čimer bi carinskim goljufom preprečili, da bi izbrali želeno pristanišče. Da bi zagotovili večjo splošno moč in konvergenco pri opravljanju carinskih kontrol držav članic, je potrebna jasna strategija v zvezi z najšibkejšimi točkami. [Sprememba 3]

(3)

Države članice so Več držav članic je večkrat izrazile izrazilo potrebo po finančni podpori in zahtevale zahtevalo poglobljeno analizo potrebne opreme. V svojih sklepih (5) o financiranju carine z dne 23. marca 2017 je Svet Komisijo pozval, naj „oceni možnost financiranja potreb po tehnični opremi v okviru prihodnjih finančnih programov Komisije in izboljša usklajevanje ter […] sodelovanje med carinskimi organi in drugimi organi kazenskega pregona za namene financiranja.“[Sprememba 4]

(4)

V skladu z Uredbo (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6) carinske kontrole ne pomenijo samo nadzora carinske zakonodaje, ampak tudi druge zakonodaje, ki ureja vstop, izstop, tranzit, gibanje, hrambo in posebno rabo blaga, ki se giblje med carinskim območjem Unije in državami ali ozemlji zunaj njega, ter prisotnost in gibanje neunijskega blaga in blaga, danega v postopek posebne rabe, znotraj carinskega območja Unije. Taka druga zakonodaja, ki carinske organe pooblašča za posebne naloge nadzora, vključuje določbe o obdavčitvi, zlasti kar zadeva trošarine in davek na dodano vrednost, o zunanjih vidikih notranjega trga, o skupni trgovinski politiki in drugih skupnih politikah Unije, ki vplivajo na trgovino, o splošni varnosti dobavne verige in o zaščiti finančnih ter gospodarskih interesov Unije in njenih držav članic.

(5)

Podpora pri vzpostavitvi zadostne in enakovredne ravni carinskih kontrol na zunanjih mejah Unije omogoča večje koristi carinske unije. Posebno posredovanje Unije na področju opreme za carinske kontrole, ki bi odpravilo sedanja neravnovesja, bi poleg tega prispevalo k splošni koheziji med državami članicami. Zaradi izzivov, s katerimi se sooča svet, zlasti stalne potrebe po zaščiti finančnih in gospodarskih interesov Unije ter njenih držav članic in hkratnem olajšanju zakonitih trgovinskih tokov, je razpoložljivost moderne in zanesljive opreme za kontrole na zunanjih mejah nujna.

(6)

Zato je primerno ustanoviti nov instrument za finančno podporo za opremo za carinske kontrole , s katerim bi zagotovili odkrivanje praks, kot so ponarejanje blaga in druge nezakonite poslovne prakse. Upoštevati bi bilo treba že obstoječe formule finančne podpore . [Sprememba 5]

(7)

Carinski organi držav članic prevzemajo vse več nalog, ki pogosto segajo tudi na področje varnosti in se izvajajo na zunanji meji, zato je treba z ustrezno finančno podporo Unije državam članicam zagotoviti enakovrednost pri izvajanju nadzora meja in carinskih kontrol na zunanjih mejah. Enako pomembno je tudi ob upoštevanju kibernetske varnosti spodbujati medagencijsko sodelovanje na mejah Unije v zvezi z nadzorom blaga in oseb med nacionalnimi organi v vsaki državi članici, odgovornimi za nadzor meja ali druge naloge, ki se izvajajo na meji. [Sprememba 6]

(8)

Zato je treba vzpostaviti Sklad za integrirano upravljanje meja (v nadaljnjem besedilu: Sklad).

(9)

Zaradi pravnih posebnosti, ki veljajo za naslov V PDEU, in zaradi različnih pravnih podlag, ki se uporabljajo za politike na področju zunanjih meja in carinskega nadzora, vzpostavitev Sklada kot enega samega instrumenta pravno ni mogoča.

(10)

Sklad bi bilo torej treba vzpostaviti v obliki celovitega okvira za finančno podporo Unije na področju upravljanja meja, ki zajema instrument za finančno podporo za opremo za carinske kontrole (v nadaljnjem besedilu: instrument), vzpostavljen s to uredbo, in instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizume, vzpostavljen z Uredbo (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(11)

Ta uredba določa finančna sredstva za instrument, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (8). Da bi zagotovili proračunsko disciplino, bi morali biti pogoji za način, na katerega se nepovratna sredstva prednostno obravnavajo, jasni in določeni, temeljiti pa bi morali na potrebah, ki so bile opredeljene za naloge, ki jih izvajajo carinske točke. [Sprememba 7]

(12)

Za ta instrument velja Uredba (EU, Euratom) [2018/XXX] Evropskega parlamenta in Sveta (9) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, vključno s pravili o nepovratnih sredstvih.

(13)

Uredba (EU) [2018/XXX] Evropskega parlamenta in Sveta (10) vzpostavlja program Carina za sodelovanje na področju carine za podporo carinski uniji in carinskim organom. Za ohranitev povezanosti in horizontalnega usklajevanja ukrepov sodelovanja je primerno, da se vsi izvajajo v okviru enega samega pravnega akta in sklopa pravil. Zato se bo s tem instrumentom podpiral samo nakup, vzdrževanje in posodabljanje upravičene opreme za carinske kontrole, medtem ko se bodo s programom Carina za sodelovanje na področju carine podpirali vsi povezani ukrepi, kot so ukrepi sodelovanja za oceno potreb po opremi ali usposabljanju v zvezi z zadevno opremo.

(13a)

Oprema za carinske kontrole, financirana v okviru tega instrumenta, bi morala dosegati optimalne standarde na področju varnosti, vključno s kibernetsko varnostjo, zaščite, okolja in zdravja. [Sprememba 8]

(13b)

Do podatkov, pridobljenih z opremo za carinske kontrole, financirano v okviru tega instrumenta, bi smelo dostopati in jih obdelovati le ustrezno pooblaščeno osebje pristojnih organov, ti podatki pa bi morali biti ustrezno zaščiteni pred nepooblaščenim dostopom ali njihovim sporočanjem. Države članice bi morale imeti popoln nadzor nad temi podatki. [Sprememba 9]

(13c)

Oprema za carinske kontrole, financirana v okviru tega instrumenta, bi morala prispevati k zagotavljanju optimalnega carinskega sistema za obvladovanje tveganja. [Sprememba 10]

13d)

Države članice bi morale biti pri menjavi stare opreme za carinske kontrole v okviru tega instrumenta odgovorne za okolju prijazno odlaganje take opreme. [Sprememba 11]

(14)

Poleg tega bi moral instrument po potrebi podpirati tudi nakup ali posodobitev opreme za carinske kontrole za preskušanje novih naprav ali novih funkcij v delovnih pogojih, preden začnejo države članice izvajati obsežne nakupe take nove opreme. Preskušanje v delovnih pogojih bi moralo zlasti upoštevati rezultate raziskav opreme za carinske kontrole v okviru Uredbe (EU) [2018/XXX] (11).

(15)

Večina opreme za carinske kontrole je lahko enako primerna, včasih tudi zgolj slučajno, za nadzor skladnosti z drugo zakonodajo, kot so določbe o upravljanju meja, vizumih ali sodelovanju policije. Sklad za integrirano upravljanje meja je bil zato zasnovan v obliki dveh dopolnjujočih se instrumentov z ločenima, vendar povezanima področjema uporabe za nakup opreme. Na eni strani bo instrument za upravljanje meja in vizume, vzpostavljen z Uredbo [2018/XXX] (12), izključeval opremo, ki se lahko uporablja tako za upravljanje meja kot za carinske kontrole. Na drugi strani pa instrument za finančno podporo za opremo za carinske kontrole, vzpostavljen s to uredbo, ne bo samo finančno podpiral opreme, katere glavni namen so carinske kontrole, ampak bo dopuščal njeno uporabo tudi za dodatne povezane namene, kot sta so nadzor meja , zaščita in varnost. Ta razdelitev vlog bo spodbujala medagencijsko sodelovanje v okviru evropskega integriranega upravljanja meja, kot je navedeno v členu 4(e) Uredbe (EU) 2016/1624 (13), s čimer bo omogočeno sodelovanje med carinskimi in mejnimi organi ter dosežen največji možen učinek proračuna Unije z deljenjem in interoperabilnostjo opreme za kontrole. Da bi zagotovili, da so vsi instrumenti ali oprema, financirana v okviru Sklada, v trajnem lastništvu določene carinske točke, ki ima opremo v lasti, bi morala biti deljenje in interoperabilnost carinskih in mejnih organov opredeljena kot nesistematična in neredna. [Sprememba 12]

(16)

Z odstopanjem od finančne uredbe bi moralo biti možno financiranje ukrepa s strani več programov ali instrumentov Unije, da se omogoči in podpre, kjer je primerno, sodelovanje in interoperabilnost med področji. Vendar pa v takih primerih prispevki v skladu z načelom prepovedi dvojnega financiranja iz finančne uredbe ne smejo kriti istih stroškov. Če so bili državi članici že dodeljeni prispevki iz drugega programa Unije ali podpora iz sklada Unije za nakup enake opreme ali jih je že prejela, bi bilo treba ta prispevek ali podporo navesti v vlogi. [Sprememba 13]

(16a)

Komisija bi morala spodbujati skupna javna naročila in preskušanje opreme za carinske kontrole med državami članicami. [Sprememba 14]

(17)

Glede na hiter razvoj prioritet, groženj in tehnologije na področju carine programi dela ne bi smeli zajemati daljših časovnih obdobij. Hkrati potreba po pripravi letnih programov dela povečuje upravno breme za Komisijo in države članice, pri čemer to ni potrebno za izvajanje instrumenta. Glede na navedeno bi morali programi dela načeloma zajemati več kot eno proračunsko leto. Poleg tega se, da bi zagotovili ohranitev integritete strateških interesov Unije, države članice pri naročanju nove opreme za carinske kontrole spodbujajo k skrbnemu razmisleku o kibernetski varnosti in tveganjih za morebitno izpostavljenost občutljivih podatkov zunaj Unije. [Sprememba 15]

(18)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja programa dela v okviru te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (14). [Sprememba 16]

(19)

Čeprav je centralno izvajanje nujno za doseganje specifičnega cilja zagotavljanja enakovrednih carinskih kontrol, so zaradi tehnične narave tega instrumenta potrebna pripravljalna dela na tehnični ravni. Zato bi bilo treba izvajanje podpirati z s posameznimi ocenami potreb, ki so odvisne od lokalnega strokovnega znanja in izkušenj držav članic, prek sodelovanja njihovih carinskih uprav. Te ocene potreb bi morale temeljiti na jasni metodologiji, vključno z minimalnim številom korakov za zbiranje potrebnih relevantnih informacij. [Sprememba 17]

(20)

Za zagotovitev rednega spremljanja in poročanja bi bilo treba vzpostaviti ustrezen okvir za spremljanje rezultatov, ki jih dosegajo instrument in njegovi ukrepi. Tako spremljanje in poročanje bi moralo temeljiti na kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikih, s katerimi se merijo učinki ukrepov iz instrumenta. Države članice bi morale zagotoviti pregleden in jasen postopek javnega naročanja. Zahteve glede poročanja bi morale vključevati nekatere podrobne informacije o opremi za carinske kontrole in postopkih javnega naročanja nad določenim cenovnim pragom ter utemeljitev stroškov . [Sprememba 18]

(21)

V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (15) je treba oceniti ta instrument na podlagi informacij, zbranih prek posebnih zahtev za spremljanje, pri čemer bi se bilo treba izogniti pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti za države članice. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki bodo podlaga za oceno učinkov instrumenta na terenu.

(22)

Za ustrezen odziv na razvijajoče se prioritete, grožnje in tehnologije na tem področju politike bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s spremembami te uredbe, da se določijo programi dela, ter spremembami namenov opreme za carinske kontrole za dejavnosti, upravičene v okviru instrumenta, in seznama kazalnikov za merjenje uresničevanja posameznih ciljev. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno in povsem pregledno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. [Sprememba 19]

(23)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (16), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95 (17), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (18) in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 (19) bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga nezakonita ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (20). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(24)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU. Pri financiranju iz tega instrumenta bi bilo treba upoštevati načela preglednosti, sorazmernosti, enake obravnave in nediskriminacije. [Sprememba 20]

(25)

Vrste financiranja in načine izvajanja na podlagi te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi tega, v kolikšnem obsegu se lahko z njimi dosežejo specifični cilji ukrepov in rezultati ob upoštevanju zlasti stroškov nadzora, upravnega bremena in pričakovanega tveganja neizpolnjevanja obveznosti. Pri tem bi bilo treba upoštevati tudi možnost uporabe pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranje, ki ni povezano s stroški, kot je navedeno v členu 125(1) finančne uredbe. Vodilni načeli za doseganje ciljev instrumenta ob zagotavljanju optimalne porabe finančnih virov bi morala biti boljše izvajanje in večja kakovost porabe. [Sprememba 21]

(26)

Ker cilja te uredbe, namreč vzpostavitve instrumenta, ki podpira carinsko unijo in carinske organe, države članice ne morejo zadovoljivo doseči same zaradi objektivnih neravnovesij, ki obstajajo med njimi na geografski ravni, temveč se lahko zaradi zagotavljanja enakovredne ravni in kakovosti carinskih kontrol, ki ju bosta pomagala doseči usklajen pristop in centralizirano financiranje, lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –