P8_TC1-COD(2018)0189

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih Unije po njenem pristopu k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/1753.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Komisije o morebitni razširitvi zaščite geografskih označb EU na nekmetijske proizvode

Komisija je seznanjena z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2015 o morebitni razširitvi zaščite geografskih označb EU na nekmetijske proizvode.

Komisija je novembra 2018 začela študijo, ki bi dopolnila študijo iz leta 2013, da bi pridobila dodatne gospodarske in pravne dokaze o zaščiti nekmetijskih geografskih označb na enotnem trgu ter dodatne podatke o vprašanjih, kot so konkurenčnost, nelojalna konkurenca, ponarejanje, dojemanje potrošnikov, stroški in koristi ter učinkovitost modelov zaščite nekmetijskih geografskih označb ob upoštevanju načela sorazmernosti.

V skladu z načeli boljšega pravnega urejanja in zavezami iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje bo Komisija preučila študijo in poročilo o sodelovanju Unije v Ženevskem aktu, kot je navedeno v členu o spremljanju in pregledu uredbe o delovanju Unije po njenem pristopu k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah, ter preučila morebitne naslednje korake.

Izjava Komisije o postopku iz člena 9a(3) Uredbe

Komisija ugotavlja, da čeprav je postopek iz člena 9a(3) Uredbe nujen s pravnega vidika zaradi izključne pristojnosti Unije, lahko vseeno navede, da bi bilo v okviru sedanjega pravnega reda EU vsako tako posredovanje Komisije izjemno in ustrezno utemeljeno. Med posvetovanji z državo članico si bo Komisija po najboljših močeh prizadevala, da skupaj z državo članico razreši vsakršne pomisleke, da se prepreči izdaja negativnega mnenja. Komisija ugotavlja, da bi bila zadevna država članica o morebitnem negativnem mnenju pisno obveščena in v skladu s členom 296 PDEU tudi o razlogih zanj. Komisija nadalje ugotavlja, da negativno mnenje ne bi preprečilo vložitve nadaljnje vloge za isto oznako porekla, če so bili razlogi za negativno mnenje ustrezno obravnavani ali ne veljajo več.

Izjava Komisije o predlogu sklepa Sveta o pristopu Evropske unije k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah

Komisija ugotavlja, da ima Unija izključno zunanjo pristojnost za geografske označbe in k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma pristopa kot samostojna pogodbenica. To sledi iz sodbe Sodišča Evropske unije z dne 25. oktobra 2017 (zadeva C-389/15 – Komisija proti Svetu). Glede na izključno zunanjo pristojnost EU države članice same ne morejo postati pogodbenice Ženevskega akta in ne bi smele več same zaščititi geografskih označb, ki jih na novo registrirajo tretje države, vključene v lizbonski sistem. Ker se Komisija zaveda izjemnih okoliščin, da je sedem držav članic že dolgo pogodbenic Lizbonskega sporazuma, da imajo po njem registrirane veliko intelektualne lastnine in da je potreben gladek prehod, bi se bila izjemoma pripravljena strinjati, da se v tem posebnem primeru Bolgariji, Češki, Slovaški, Franciji, Madžarski, Italiji in Portugalski dovoli, da v interesu EU pristopijo k Ženevskemu aktu.

Komisija odločno nasprotuje vztrajanju Sveta, da bi se vsem državam članicam EU, ki to želijo, dovolila ratifikacija Ženevskega akta ali pristop k njemu skupaj z Unijo, za kar kot razlog navaja ureditev glasovalnih pravic Unije iz točke (b)(ii) člena 22(4) Ženevskega akta in ne navedenih izjemnih okoliščin.

Poleg tega želi Komisija opozoriti, da ker Unija izvaja notranjo pristojnost pri geografskih označbah za kmetijstvo, države članice EU ne morejo imeti lastnih nacionalnih sistemov za zaščito kmetijskih geografskih označb.

Zato si Komisija med drugimi pravicami pridržuje pravico do uporabe pravnih sredstev proti sklepu Sveta in v vsakem primeru meni, da ta zadeva ne more predstavljati precedensa za katere koli druge obstoječe ali prihodnje mednarodne sporazume / sporazume Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, zlasti, vendar ne samo, če je EU sama na podlagi svoje izključne pristojnosti že ratificirala mednarodne sporazume.