(1)

Pravna država je ena najbolj bistvenih vrednot, na katerih temelji Unija . Kakor je določeno v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji, so te vrednote skupne vsem državam članicam.

(1)

Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, kot je določeno v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in merilih za članstvo v Uniji. Kakor je določeno v členu 2 PEU , so te vrednote skupne državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravica, solidarnost ter enakost žensk in moških .

(1a)

Države članice bi morale spoštovati svoje obveznosti in biti zgled, tako da jih resnično izpolnijo in se približajo skupni kulturi pravne države kot splošne vrednote, ki naj bi jo vsi udeleženi uporabljali nepristransko. Polno spoštovanje in spodbujanje teh načel je bistveni pogoj za legitimnost evropskega projekta kot celote in temeljni pogoj za gradnjo zaupanja državljanov v Unijo ter zagotavljanje učinkovitega izvajanja njenih politik.

(1b)

Unija ima v skladu s členom 2, členom 3(1) in členom 7 PEU možnost ukrepanja za zaščito svojega ustavnega jedra in skupnih vrednot, na katerih je bila osnovana, vključno s proračunskimi načeli. Države članice, institucije, organi, uradi in agencije Unije in države kandidatke so dolžni spoštovati, varovati in spodbujati ta načela in vrednote ter lojalno sodelovati.

(2)

Načelo pravne države zagotavlja, da vsi javni organi delujejo v mejah omejitev, določenih z zakonom, v skladu z vrednotami demokracije in temeljnimi pravicami ter pod nadzorom neodvisnega in nepristranskega sodišča. Zlasti zahteva spoštovanje (7) načel zakonitosti (8), pravne varnosti (9), prepovedi samovoljnega ravnanja izvršilnih oblasti (10), delitve oblasti (11) in učinkovitega sodnega varstva s strani neodvisnih sodišč  (12).

(2)

Načelo pravne države zagotavlja, da vsi javni organi delujejo v mejah omejitev, določenih z zakonom, v skladu z vrednotami demokracije in spoštovanjem temeljnih pravic ter pod nadzorom neodvisnega in nepristranskega sodišča. Zlasti zahteva spoštovanje načel zakonitosti (7), vključno s preglednim, odgovornim in demokratičnim postopkom izvajanja zakonodaje, pravne varnosti (8), prepovedi samovoljnega ravnanja izvršilnih oblasti (9), delitve oblasti (10) , dostopa do sodstva in učinkovitega sodnega varstva pred neodvisnimi  (11) in nepristranskimi sodišči  (12). Ta načela se med drugim odražajo na ravni Beneške komisije Sveta Evrope, pa tudi na podlagi zadevne sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice  (12a) .

(2a)

Merila za pristop ali københavnska merila, ki jih je leta 1993 določil Evropski svet v Københavnu, leta 1995 pa okrepil Evropski svet v Madridu, so bistveni pogoji, ki jih morajo izpolniti vse države kandidatke, da bi postale države članice. Ta merila vključujejo stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, človekove pravice ter spoštovanje in zaščito manjšin, delujoče tržno gospodarstvo in sposobnost za soočanje s konkurenco in tržnimi silami ter sposobnost izpolnjevanja obveznosti članstva v Uniji.

(2b)

Če država kandidatka ne izpolnjuje zahtevanih standardov, vrednot in demokratičnih načel, pride do odloga pristopa k Uniji, dokler v celoti ne izpolnjuje teh standardov. Obveznosti, ki zavezujejo države kandidatke v okviru københavnskih meril, skladno s členom 2 PEU in načelom lojalnega sodelovanja iz člena 4 PEU veljajo za države članice tudi po njihovi pridružitvi Uniji. Države članice bi zato bilo treba redno ocenjevati, da bi se prepričali, da njihovi zakoni in praksa še naprej izpolnjujejo ta merila in skupne vrednote, na katerih Unija temelji, s čimer bi se zagotovil trden pravni in upravni okvir za izvajanje politik Unije.

(3)

Načelo pravne države je pogoj za zaščito drugih temeljnih vrednot, na katerih je osnovana Unija, kot so svoboda, demokracija, enakost in spoštovanje človekovih pravic. Spoštovanje načela pravne države je neločljivo povezano s spoštovanjem demokracije in temeljnih pravic: brez spoštovanja enega ni spoštovanja drugega ter obratno.

(3)

Med vrednotami Unije sicer ni hierarhije, a je načelo pravne države bistveno za zaščito drugih temeljnih vrednot, na katerih je osnovana Unija, kot so svoboda, demokracija, enakost in spoštovanje človekovih pravic. Spoštovanje načela pravne države je neločljivo povezano s spoštovanjem demokracije in temeljnih pravic: brez spoštovanja enega ni spoštovanja drugega ter obratno. Skladnost in doslednost politike na področjih notranje in zunanje demokracije, pravne države in temeljnih pravic sta ključni za verodostojnost Unije.

(6)

Pravosodni organi bi morali delovati neodvisno in nepristransko , preiskovalni organi in organi pregona pa bi morali imeti možnost, da ustrezno opravljajo svoje naloge. Morali bi imeti zadostna sredstva in postopke za učinkovito delovanje ob polnem spoštovanju pravice do poštenega sojenja. Ti pogoji predstavljajo minimalno jamstvo zoper nezakonite in samovoljne odločitve javnih organov, ki bi lahko škodile finančnim interesom Unije.

(6)

Neodvisnost in nepristranskost sodstva bi morala biti vedno zagotovljena , preiskovalni organi in organi pregona pa bi morali imeti možnost, da ustrezno opravljajo svoje naloge. Morali bi imeti zadostna sredstva in postopke za učinkovito delovanje ob polnem spoštovanju pravice do poštenega sojenja. Ti pogoji predstavljajo minimalno jamstvo zoper nezakonite in samovoljne odločitve javnih organov, ki bi lahko omejevale ta temeljna načela in škodile finančnim interesom Unije.

(7a)

Neodvisnost tožilstva in sodstva sestoji iz formalne (de jure) in dejanske (de facto) neodvisnosti teh institucij ter posameznih tožilcev in sodnikov.

(8)

Spoštovanje načela pravne države ni pomembno le za državljane Unije, temveč tudi za podjetništvo, inovacije, naložbe in pravilno delovanje notranjega trga, ki bodo najbolj uspevali tam, kjer je vzpostavljen trden pravni in institucionalni okvir.

(8)

Spoštovanje načela pravne države ni bistveno le za državljane Unije, temveč tudi za podjetništvo, inovacije, naložbe , ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo in pravilno delovanje notranjega trga, ki bodo trajnostno uspevali le tam, kjer je vzpostavljen trden pravni in institucionalni okvir.

(8a)

Vključitev obstoječih mehanizmov Unije za spremljanje, kot so mehanizem za sodelovanje in preverjanje, pregled stanja na področju pravosodja in poročila o boju proti korupciji, v širši okvir spremljanja pravne države bi lahko zagotovila učinkovitejše in uspešnejše mehanizme nadzora za zaščito finančnih interesov Unije.

(8b)

Med posledicami škodljive davčne prakse so: pomanjkljiva preglednost, samovoljna diskriminacija, izkrivljanje konkurence in neenaki konkurenčni pogoji na notranjem trgu in zunaj njega, posledice za celovitost enotnega trga ter za pravičnost, stabilnost in legitimnost davčnega sistema, večje gospodarske neenakosti, nepoštena konkurenca med državami, nezadovoljstvo v družbi, nezaupanje in demokratični deficit.

(10a)

Unija ima na voljo številne instrumente in postopke za zagotavljanje polnega in ustreznega izvajanja načel in vrednot iz PEU, vendar trenutno ni hitrega, učinkovitega odziva institucij Unije, zlasti za zagotovitev dobrega finančnega poslovodenja. Obstoječe instrumente bi bilo treba okrepiti, oceniti in dopolniti v okviru mehanizma pravne države, da bi bili ustrezni in učinkoviti.

(11)

Splošne pomanjkljivosti v državah članicah v zvezi z načelom pravne države, ki zlasti vplivajo na pravilno delovanje javnih organov in učinkovito sodno presojo, lahko resno škodujejo finančnim interesom Unije.

(11)

Splošne pomanjkljivosti v državah članicah v zvezi z načelom pravne države, ki zlasti vplivajo na pravilno delovanje javnih organov in učinkovito sodno presojo, lahko resno škodujejo finančnim interesom Unije. Učinkovite preiskave takšnih pomanjkljivosti ter uporaba učinkovitih in sorazmernih ukrepov, ko se ugotovi splošna pomanjkljivost, niso potrebne le za zavarovanje finančnih interesov Unije, vključno z učinkovitim pobiranjem prihodkov, ampak tudi za zaupanje javnosti v Unijo in njene institucije. Zgolj neodvisno sodstvo, ki spoštuje načelo pravne države in pravne varnosti v vseh državah članicah, lahko dejansko zagotovi, da je denar iz proračuna Unije dovolj zaščiten.

(11a)

Po ocenah Komisije izgube zaradi davčnih utaj in izogibanja davkom znašajo do 1 trilijona EUR letno. Negativne posledice te prakse za proračune držav članic in Unije ter za državljane so očitne in bi lahko spodkopale zaupanje v demokracijo.

(11b)

Izogibanje davku na dohodek pravnih oseb neposredno vpliva na proračune držav članic in proračun Unije ter na prerazporeditev davčne obremenitve med kategorije davkoplačevalcev, pa tudi gospodarske dejavnike.

(11c)

Države članice bi morale na področju davčne konkurence to načelo v celoti uporabljati.

(11d)

(11e)

Ocenjevanje in spremljanje davčnih politik držav članic na ravni Unije bi zagotovilo, da države članice ne bodo uvedle novih škodljivih davčnih ukrepov. Spremljanje skladnosti držav članic, njihovih sodnih oblasti, regij in drugih upravnih struktur s skupnim seznamom nekooperativnih jurisdikcij, ki ga je oblikovala Unija, bi zavarovalo enotni trg in omogočilo njegovo ustrezno in skladno delovanje.

(12)

Za opredelitev splošnih pomanjkljivosti mora Komisija podati kvalitativno oceno. Navedena ocena bi lahko temeljila na informacijah iz razpoložljivih virov in priznanih institucij, vključno s sodbami Sodišča Evropske unije, poročili Računskega sodišča ter sklepi in priporočili zadevnih mednarodnih organizacij in mrež , kot so organi Sveta Evrope ter evropskih mrež vrhovnih sodišč in sodnih svetov.

(12)

Za opredelitev splošnih pomanjkljivosti mora Komisija podati temeljito kvalitativno oceno. Navedena ocena bi morala biti objektivna, nepristranska in transparentna ter temeljiti na informacijah iz vseh ustreznih virov , ob upoštevanju meril, ki se uporabljajo v okviru pogajanj o pristopu k Uniji, zlasti poglavij pravnega reda Unije o pravosodju in temeljnih pravicah, o pravici, svobodi in varnosti, o finančnem nadzoru in o obdavčitvi, pa tudi smernic, ki se uporabljajo v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje, za spremljanje napredka države članice, in iz priznanih institucij, vključno s sodbami Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice, resolucijami Evropskega parlamenta , poročili Računskega sodišča ter sklepi in priporočili zadevnih mednarodnih organizacij, kot so organi Sveta Evrope , med njimi zlasti kontrolni seznam Beneške komisije za pravno državo, in zadevnih mednarodnih mrež, kot sta evropski mreži vrhovnih sodišč in sodnih svetov.

(12a)

Za pomoč Komisiji pri oceni splošnih pomanjkljivosti bi bilo treba ustanoviti svetovalno skupino neodvisnih strokovnjakov s področij ustavnega prava ter finančnih in proračunskih zadev. Ta skupina bi morala vsako leto neodvisno oceniti vprašanja v zvezi z načelom pravne države v vseh državah članicah, ki vplivajo ali bi lahko vplivala na dobro finančno poslovodenje ali zaščito finančnih interesov Unije, ter pri tem upoštevati informacije iz vseh ustreznih virov in priznanih institucij. Komisija bi morala pri odločanju o sprejetju ali odpravi morebitnih ukrepov upoštevati ustrezna mnenja, ki jih izrazi ta skupina.

(13)

Določiti bi bilo treba morebitne ukrepe, ki jih je treba sprejeti v primeru splošnih pomanjkljivosti, ter postopek za njihovo sprejetje. Navedeni ukrepi bi morali vključevati zamrznitev plačil in obveznosti, zmanjšanje finančnih sredstev v okviru obstoječih obveznosti in prepoved sklepanja novih obveznosti s prejemniki.

(13)

Določiti bi bilo treba ukrepe, ki jih je treba sprejeti v primeru splošnih pomanjkljivosti, ter postopek za njihovo sprejetje. Navedeni ukrepi bi morali vključevati zamrznitev plačil in obveznosti, zmanjšanje finančnih sredstev v okviru obstoječih obveznosti in prepoved sklepanja novih obveznosti s prejemniki.

(14a)

Bistveno je ustrezno zaščititi legitimne interese končnih prejemnikov in upravičencev, kadar se ukrepi sprejmejo v primeru splošnih pomanjkljivosti. Pri razmisleku o ukrepih, ki jih je treba sprejeti, bi morala Komisija upoštevati njihov morebitni vpliv na končne prejemnike in upravičence. Za boljšo zaščito končnih prejemnikov ali upravičencev bi morala Komisija prek spletnega mesta ali internetnega portala zagotoviti informacije in navodila ter ustrezna orodja za povratno obveščanje Komisije o morebitnih kršitvah pravnih obveznosti državnih subjektov in držav članic glede nadaljnjih izplačil po sprejetju ukrepov na podlagi te uredbe. Da se zagotovi, da se vsak znesek, ki ga dolgujejo subjekti države ali države članice, dejansko plača končnim prejemnikom ali upravičencem, bi morala imeti Komisija po potrebi možnost, da izterja plačila, nakazana tem subjektom, ali, če je primerno, izvede finančni popravek z zmanjšanjem podpore za program ter enak znesek prenese v rezervo Unije, da se uporabi v korist končnih prejemnikov ali upravičencev.

(15)

Za zagotovitev enotnega izvajanja te uredbe ter glede na pomen finančnih učinkov ukrepov, sprejetih v skladu s to uredbo, bi bilo treba izvedbena pooblastila prenesti na Svet, ki bi moral ukrepati na predlog Komisije . Za lažje sprejetje odločitev, ki so nujne za zaščito finančnih interesov Unije, bi bilo treba uporabiti glasovanje po pravilu obrnjene kvalificirane večine.

(15)

Za zagotovitev enotnega izvajanja te uredbe ter glede na pomen finančnih učinkov ukrepov, sprejetih v skladu s to uredbo, bi bilo treba izvedbena pooblastila prenesti na Komisijo .

(15a)

Glede na njihov vpliv na proračun Unije bi morali ukrepi, sprejeti v skladu s to uredbo, začeli veljati šele, ko Evropski parlament in Svet potrdita prenos proračunske rezerve v znesku, ki je enakovreden vrednosti sprejetih ukrepov. Da se olajša sprejemanje odločitev, ki so potrebne za zaščito finančnih interesov Unije, bi bilo treba takšne prerazporeditve obravnavati kot sprejete, razen če jih Evropski parlament ali Svet, ki odloča s kvalificirano večino, v določenem časovnem obdobju ne spremeni ali zavrne.

(16)

Pred predlogom za sprejetje kakršnih koli ukrepov v skladu s to uredbo, bi Komisija morala obvestiti zadevno državo članico, zakaj meni, da je v navedeni državi članici prišlo do splošne pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države. Država članice bi morala imeti možnost, da predloži svoje pripombe. Komisija in Svet bi morala upoštevati navedene pripombe.

(16)

Pred predlogom za sprejetje kakršnih koli ukrepov v skladu s to uredbo, bi Komisija morala obvestiti zadevno državo članico, zakaj meni, da je v navedeni državi članici prišlo do splošne pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države. Komisija bi morala nemudoma obvestiti Evropski parlament in Svet o vseh takšnih obvestilih in njihovi vsebini. Zadevna država članica bi morala imeti možnost, da predloži svoje pripombe. Komisija bi morala te pripombe upoštevati.

(17)

Svet bi moral na predlog Komisije odpraviti ukrepe z odložilnim učinkom, če so bile razmere, ki so vodile do sprejetja navedenih ukrepov, uspešno odpravljene.

(17)

Komisija bi morala odpraviti ukrepe z odložilnim učinkom ter Evropskemu parlamentu in Svetu predlagati odpravi proračunske rezerve za navedene ukrepe v celoti ali delno , če so bile razmere, ki so vodile do sprejetja navedenih ukrepov, uspešno odpravljene.

(18)

Komisija bi morala Evropski parlament obveščati o vseh ukrepih, predlaganih in sprejetih v skladu s to uredbo –

(a)

„načelo pravne države“ se nanaša na vrednote Unije iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji, ki vključuje načela zakonitosti, vključno s preglednim, odgovornim, demokratičnim in pluralističnim postopkom sprejemanja zakonodaje ; pravne varnosti; prepovedi samovoljnega ravnanja izvršilnih oblasti; učinkovitega sodnega varstva s strani neodvisnih sodišč , vključno s temeljnimi pravicami; delitve oblasti in enakosti pred zakonom;

(a)

„načelo pravne države“ se razume kot spoštovanje vrednot Unije iz člena 2 PEU in meril za članstvo v Uniji, omenjenih v členu 49 PEU; vključuje načela zakonitosti, vključno s preglednim, odgovornim, demokratičnim in pluralističnim postopkom sprejemanja zakonov ; pravne varnosti; prepovedi samovoljnega ravnanja izvršilnih oblasti; dostopa do sodstva in učinkovitega sodnega varstva pred neodvisnimi in nepristranskimi sodišči , vključno s temeljnimi pravicami , ki so določene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in mednarodnih pogodbah o človekovih pravicah ; delitve oblasti ; nediskriminacije in enakosti pred zakonom;

(b)

„splošne pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države“ pomenijo široko razširjeno ali ponavljajoče se ravnanje ali opustitve ali ukrepe javnih organov, ki vplivajo na pravno državo;

(b)

„splošne pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države“ pomenijo široko razširjeno ali ponavljajoče se ravnanje ali opustitve ali ukrepe javnih organov, ki vplivajo na pravno državo , če vplivajo ali bi lahko vplivale na načela dobrega finančnega poslovodenja ali zaščito finančnih interesov Unije ; splošne pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države so lahko tudi posledica sistemske grožnje vrednotam Unije iz člena 2 PEU, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na načela dobrega finančnega poslovodenja ali zaščito finančnih interesov Unije;

(c)

„državni subjekt“ pomeni vse javne organe na vseh vladnih ravneh, vključno z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, ter organizacije države članice v smislu [točke 42 člena 2] Uredbe (EU, Euratom) št. […] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba).

(c)

„državni subjekt“ pomeni vse javne organe na vseh vladnih ravneh, vključno z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, ter organizacije države članice v smislu točke 42 člena 2 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta  (1a)(v nadaljnjem besedilu: finančna uredba).

(a)

ogrožanje neodvisnosti sodstva, vključno s postavljanjem omejitev za zmožnost samostojnega opravljanja sodnih funkcij prek zunanjega poseganja v jamstva neodvisnosti, oviranja sojenja prek zunanjih navodil, samovoljnega spreminjanja pravil o imenovanju ali pogojev službovanja pravosodnega osebja ali prek vplivanja na pravosodne uslužbence na način, ki ogroža njihovo nepristranskost, ali s poseganjem v neodvisnost odvetniškega poklica;

(b)

neuspešno preprečevanje, popravljanje in kaznovanje samovoljnih in nezakonitih odločitev javnih organov, vključno z organi kazenskega pregona, odrekanje finančnih in človeških virov, kar vpliva na njihovo pravilno delovanje, ali neuspešno zagotavljanje odsotnosti nasprotja interesov;

(c)

omejevanje razpoložljivosti in učinkovitosti pravnih sredstev, vključno s strogimi postopkovnimi pravili, pomanjkljivo izvajanje sodnih odločb ali omejevanje učinkovitega preiskovanja, pregona in kaznovanja kršitev prava;

(d)

ogrožanje upravne zmožnosti države članice, da spoštuje obveznosti članstva v Uniji, vključno z zmožnostjo za učinkovito izvajanje pravil, standardov in politik, ki sestavljajo pravo Unije;

(e)

ukrepi, ki slabijo varstvo zaupne komunikacije med odvetnikom in stranko.

(a)

pravilno delovanje organov navedene države članice, ki izvršujejo proračun Unije, zlasti v okviru oddaje javnih naročil in postopkov dodeljevanja nepovratnih sredstev ter izvajanja spremljanja in nadzora ;

(a)

pravilno delovanje organov navedene države članice, ki izvršujejo proračun Unije, zlasti v okviru oddaje javnih naročil in postopkov dodeljevanja nepovratnih sredstev;

(aa)

pravilno delovanje tržnega gospodarstva, s tem pa spoštovanje konkurence in tržnih sil v Uniji ter učinkovito izvajanje obveznosti članstva, vključno z upoštevanjem cilja politične, ekonomske in monetarne unije;

(ab)

pravilno delovanje organov, ki izvajajo finančni nadzor, spremljanje ter notranje in zunanje revizije, ter pravilno delovanje učinkovitih in preglednih sistemov za finančno poslovodenje in računovodstvo;

(b)

pravilno delovanje preiskovalnih organov in javnih organov pregona v zvezi s pregonom goljufij, korupcije ali drugih kršitev prava Unije, povezanih z izvrševanjem proračuna Unije;

(b)

pravilno delovanje preiskovalnih organov in javnih organov pregona v zvezi s pregonom goljufij, vključno z davčno utajo, korupcije ali drugih kršitev prava Unije, povezanih z izvrševanjem proračuna Unije;

(c)

učinkovito sodno presojo s strani neodvisnih sodišč glede ukrepov ali opustitev s strani organov iz točk (a) in (b);

(c)

učinkovita sodna presoja s strani neodvisnih sodišč glede ukrepov ali opustitev s strani organov iz točk (a) , (ab) in (b);

(d)

preprečevanje in kaznovanje goljufij, korupcije ali drugih kršitev prava Unije v zvezi z izvrševanjem proračuna Unije ter naložitev učinkovitih in odvračilnih kazni prejemnikom s strani nacionalnih sodišč ali upravnih organov;

(d)

preprečevanje in kaznovanje goljufij, vključno z davčno utajo, korupcije ali drugih kršitev prava Unije v zvezi z izvrševanjem proračuna Unije ter naložitev učinkovitih in odvračilnih kazni prejemnikom s strani nacionalnih sodišč ali upravnih organov;

(ea)

preprečevanje in kaznovanje izogibanja davkom in davčne konkurence ter pravilno delovanje organov, ki prispevajo k upravnemu sodelovanju v davčnih zadevah;

(f)

učinkovito in pravočasno sodelovanje z Evropskim uradom za boj proti goljufijam ter Evropskim javnim tožilstvom pri njunih preiskavah in pregonih v skladu z njunimi ustreznimi pravnimi akti in načelom lojalnega sodelovanja.

(f)

učinkovito in pravočasno sodelovanje z Evropskim uradom za boj proti goljufijam ter Evropskim javnim tožilstvom , če država članica v njem sodeluje, pri njunih preiskavah in pregonih v skladu z njunimi ustreznimi pravnimi akti in načelom lojalnega sodelovanja;

(fa)

pravilno izvrševanje proračuna Unije po sistemski kršitvi temeljnih pravic.

(a)

ogrožanje neodvisnosti sodstva;

(b)

neuspešno preprečevanje, popravljanje in kaznovanje samovoljnih in nezakonitih odločitev javnih organov, vključno z organi kazenskega pregona, odrekanje finančnih in človeških virov, kar vpliva na njihovo pravilno delovanje, ali neuspešno zagotavljanje odsotnosti nasprotja interesov;

(c)

omejevanje razpoložljivosti in učinkovitosti pravnih sredstev, vključno s strogimi postopkovnimi pravili, pomanjkljivo izvajanje sodnih odločb ali omejevanje učinkovitega preiskovanja, pregona in kaznovanja kršitev prava.

(a)

Komisija, kar zadeva sredstva iz proračuna Unije, s katerimi se upravlja v skladu s členom 62(1)(c) finančne uredbe:

(b)

kar zadeva sredstva iz proračuna Unije, s katerimi se upravlja v skladu s členom 62(1)(c) finančne uredbe: