Ocena učinka o predlogu pravnega instrumenta o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode

A. Nujnost ukrepanja

Zakaj? V čem je težava? Največ 11 vrstic

Danes se tretjina ozemlja EU skozi vse leto sooča z motnjami pri oskrbi z vodo, pomanjkanje vode pa je še vedno težava v številnih državah članicah EU. Glede na napovedi v zvezi s podnebnimi spremembami se bo ta težava po vsej EU v naslednjih desetletjih povečala. Zmanjšana razpoložljivost negativno vpliva na državljane in gospodarske sektorje EU (kmetijstvo, turizem, industrijo, energetiko in promet). To lahko vpliva na konkurenčnost in notranji trg. V okviru celostnega pristopa k upravljanju voda, ki vključuje varčevanje z vodo in ukrepe za učinkovito rabo vode, očiščena voda iz komunalnih čistilnih naprav zagotavlja zanesljivo alternativno oskrbo z vodo za različne namene, kot sta namakanje v kmetijstvu ali polnjenje vodonosnikov. Precejšen potencial ponovne uporabe vode se danes v EU zelo slabo izkorišča, čeprav ima ponovna uporaba vode manjši vpliv na okolje kot prenosi vode ali razsoljevanje ter lahko prinese okoljske, gospodarske in družbene koristi. Zato je namen pobude obravnavati splošno težavo preveč omejene ponovne uporabe vode, da bi se bistveno prispevalo k zmanjšanju pomanjkanja vode v EU. Potreba po ukrepanju EU je bila priznana v načrtu za varovanje evropskih vodnih virov (2012) ter vključena v akcijski načrt za krožno gospodarstvo (2015) in delovni program Komisije.

Kaj naj bi prinesla ta pobuda? Največ 8 vrstic

Splošni cilj je v okviru prilagajanja podnebnim spremembam prispevati k zmanjšanju pomanjkanja vode po vsej EU, predvsem s povečanjem uvajanja ponovne uporabe vode za namakanje v kmetijstvu, kjer koli je to ustrezno in stroškovno učinkovito, ter hkrati zagotoviti vzdrževanje visoke ravni varovanja javnega zdravja in varstva okolja. Natančneje, vzpostavitev omogočitvenega okvira s skupnim pristopom k ponovni uporabi vode za namakanje v kmetijstvu na ravni EU lahko olajša učinkovitejše upravljanje omejenih vodnih virov. Pričakuje se, da se bo z določitvijo skupnih minimalnih zahtev dosegla visoka raven varstva potrošnikov, delavcev in vseh drugih izpostavljenih članov javnosti ter okolja, zlasti vodnih virov ter od njih odvisnih ekosistemov in tal; pričakuje se tudi, da bo to bolj posredno pozitivno vplivalo na javno mnenje. 

Kakšna je dodana vrednost ukrepanja na ravni EU? Največ 7 vrstic

Države članice EU si delijo 60 % povodij EU, zato je za obravnavo upravljanja voda in onesnaževanja potrebno ukrepanje na ravni EU. Kar zadeva ponovno uporabo vode, bi bile ob samostojnem ukrepanju držav članic tehnične ovire verjetno nepotrebno velike in povezani stroški nepotrebno visoki, tudi za ponudnike tehnologije, ki so družbe na ravni EU. Ukrepanje EU na področju namakanja v kmetijstvu je upravičeno tudi za preprečitev negativnega vpliva različnih nacionalnih zahtev na enake konkurenčne pogoje, ki bi povzročil ovire na notranjem trgu za kmetijske proizvode, ki se namakajo s predelano vodo. Obsežna posvetovanja z javnostjo in zainteresiranimi stranmi so potrdila to potrebo po ukrepanju EU. Kar zadeva polnjenje vodonosnikov, je bilo ugotovljeno, da regulativno ukrepanje EU zaradi močne lokalne razsežnosti ni sorazmerno.

B. Rešitve

Katere zakonodajne in nezakonodajne možnosti politike so se upoštevale? Ali ima katera od njih prednost? Zakaj? Največ 14 vrstic 

Za obravnavo težave in dosego ciljev so bile preučene naslednje možnosti politike za namakanje v kmetijstvu: (1) pravni instrument, ki zagotavlja varnost kmetijskih proizvodov z „univerzalnim“ pristopom ter varovanje lokalnega javnega zdravja in varstvo okolja, (2) pravni instrument, ki zagotavlja varnost kmetijskih proizvodov s pristopom „ki ustreza namenu“ ter varovanje lokalnega javnega zdravja in varstvo okolja, ter (3) smernice o varnosti kmetijskih proizvodov ter varovanju lokalnega javnega zdravja in varstvu okolja. Na podlagi analize in primerjave možnosti je bilo sklenjeno, da je možnost (2) prednostna možnost za namakanje v kmetijstvu, saj lahko v primerjavi z drugima možnostma ceneje zagotovi večjo količino očiščene odpadne vode, s čimer se zagotovi najboljši rezultat pri doseganju splošnega cilja.

Kar zadeva izbiro pravnega instrumenta, sta bili obravnavani možnosti direktive ali uredbe; obe se štejeta za ustrezni, pri čemer ima vsaka nekaj prednosti in slabosti. Medtem ko bi uredba bolj ustrezala omogočitveni naravi pobude, bi lahko direktiva omogočila lažje prilagajanje v smislu določitve strožjih nacionalnih zahtev (hkrati pa bi vsem državam članicam, tudi tistim, v katerih ponovna uporaba vode trenutno ni relevantna, naložila breme prenosa).

Kdo podpira katero možnost? Največ 7 vrstic 

Vse zainteresirane strani in javnost široko podpirajo splošni koncept ponovne uporabe vode. Kar zadeva namakanje v kmetijstvu, zlasti države članice, ki že ponovno uporabljajo vodo, odločno podpirajo pravni instrument EU. Druge države članice ga na splošno podpirajo, če ponovna uporaba vode ne bo postala obvezna. Tudi kmetijski sektor je izrazil podporo, če bosta zagotovljeni prilagodljivost glede na lokalne razmere in stroškovna učinkovitost. Zasebne družbe so najbolj pozitivno naravnane med zainteresiranimi stranmi in se tudi zavedajo gospodarskega potenciala. Nevladne organizacije so na splošno izrazile podporo konceptu.

C. Učinki prednostne možnosti

Katere so koristi prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)? Največ 12 vrstic 

Kar zadeva namakanje v kmetijstvu, bi pravni instrument EU s pristopom „ki ustreza namenu“ in obvladovanjem tveganja prinesel okoljske, gospodarske in družbene koristi. V okviru celostnega pristopa k upravljanju voda in prilagajanju podnebnim spremembam bi lahko imeli kmetje koristi od zanesljivejše oskrbe z vodo, tudi med sušo, ko drugi viri vode za namakanje morda niso na voljo. Taka oskrba z vodo bi zlasti prispevala k zmanjšanju motenj pri oskrbi z vodo, in sicer s povečanjem uvajanja ponovne uporabe vode po dostopnih cenah, ki bi lahko dosegla približno 6,6 milijarde m3 vode na leto, medtem ko v izhodiščnem scenariju ta količina znaša 1,7 milijarde m3. Poleg tega bi pravni instrument EU vzpostavil enake konkurenčne pogoje za vlagatelje in zagotovil gotovost glede distribucije zadevnih proizvodov na notranjem trgu, s čimer bi prispeval tudi k večjemu zaupanju javnosti v ponovno uporabo vode za namakanje.

Kakšni so stroški prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)? Največ 12 vrstic 

Kar zadeva namakanje v kmetijstvu, se pričakuje, da bodo na podlagi pravnega instrumenta EU s pristopom „ki ustreza namenu“ potrebne naložbe za čiščenje razpoložljivih količin vode v višini 38 EUR/(m3/dan), medtem ko bi te naložbe pri „univerzalnem“ pristopu dosegle 271 EUR/(m3/dan). Z naložbo, manjšo od 700 milijonov EUR, bi bilo mogoče v primeru pristopa „ki ustreza namenu“ na leto očistiti več kot 6,6 milijarde m3 vode pod istim pragom stroškov kot pri naložbi v primeru „univerzalnega“ pristopa, ki bi znašala približno 600 milijonov EUR, na leto pa bi bilo očiščenih samo približno 800 milijonov m3 vode, pri čemer bi skupni stroški predelane vode v obeh primerih znašali manj kot 0,5 EUR/m3.

Kakšen bo vpliv na podjetja, MSP ter mikropodjetja? Največ 8 vrstic

Pričakuje se, da bo pobuda vplivala na ponudnike tehnologije in kmetijska podjetja, obe ti skupini pa vključujeta MSP. Za MSP, usmerjena v ponovno uporabo vode, bo ustvarila nove možnosti, kot so nova delovna mesta ter uvedba inovativnih rešitev na področju tehnologij za ponovno uporabo vode, inovativnih sistemov za spremljanje in analiznih tehnik za izpolnjevanje novih zahtev. Kmetijska podjetja, vključno z MSP, ki so največji potrošniki sladke vode v državah članicah, bi imela koristi od zanesljivega dostopa do vodnih virov. Kapitalske naložbe za vzpostavitev namakalne infrastrukture bi lahko bile pomemben strošek. Vpliv na mikropodjetja ter male in srednje velike kmete ne bi bil nesorazmeren.

Ali bo prišlo do znatnih učinkov na nacionalne proračune in uprave? Največ 4 vrstice

Dodatno upravno breme bo minimalno. Večinoma se bodo uporabljali obstoječi tokovi poročanja na podlagi okvirne direktive o vodah in direktive o čiščenju komunalne odpadne vode, ustvarjene bodo le omejene dodatne zahteve glede spremljanja in poročanja. Države članice bodo morale vzpostaviti potrebne postopke za izdajo dovoljenj. Upravljavci bodo prevzeli izpolnjevanje zahtev glede spremljanja kakovosti predelane vode.

Bo imela pobuda druge pomembne učinke? Največ 6 vrstic 

Pobuda bo prispevala k prehodu na krožno gospodarstvo in doseganju cilja trajnostnega razvoja št. 6 o čisti vodi in sanitarnih storitvah. Poleg tega bo dopolnila trenutno posodabljanje in poenostavitev skupne kmetijske politike.

D. Spremljanje

Kdaj se bo politika pregledala? Največ 4 vrstice 

Osnutek pravnega instrumenta bo vključeval postopek v odboru za prilagoditev prilog (minimalnih zahtev in ključnih nalog obvladovanja tveganja) znanstvenemu napredku, kadar bo potrebno. Vključeval bo tudi splošno klavzulo o pregledu (po šestih letih).