Povzetek

Ocena učinka predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za ribolov, ki izkorišča pridnene staleže v zahodnem Sredozemskem morju

A. Nujnost ukrepanja

Zakaj? V čem je težava?

V zvezi z ribolovom, ki izkorišča pridnene staleže v zahodnem Sredozemlju, obstajata dve večji težavi. Ti težavi sta visoke ravni prelova in neučinkovit regulativni okvir. Čezmerna uporaba ribolovne zmogljivosti (tj. veliko število plovil in velik ribolovni napor) je bila opredeljena kot glavni razlog za prelov. Hkrati je veljavni regulativni okvir neučinkovit zaradi omejenega področja uporabe, počasnega in slabega izvajanja ter pomanjkanja odgovornosti zainteresiranih strani. Ti težavi sta neposredno ali posredno povzročili skrb vzbujajoče stanje pridnenih staležev (tj. več kot 80 % ocenjenih staležev je prelovljenih, biomasa nekaterih pa je zelo majhna, kar pomeni, da obstaja velika verjetnost izčrpanja), socialno-ekonomske posledice za ribiče in ribiški sektor ter vplive na morsko okolje.

Opisani težavi vplivata predvsem na ribiče, ki lovijo pridnene staleže v zahodnem Sredozemlju, torej na flote EU iz Italije, Francije in Španije. Glede na podatke, sporočene v skladu z okvirom EU za zbiranje podatkov o ribištvu, bi lahko ta pobuda vplivala na približno 13 000 plovil.

Kaj naj bi prinesla ta pobuda?

Splošna cilja sta: v pridnenem ribolovu v zahodnem Sredozemlju doseči cilje SRP (iz člena 2), in sicer v zvezi z zagotavljanjem, da so ribolovne dejavnosti dolgoročno okoljsko trajnostne in upravljane na način, ki zagotavlja gospodarske, socialne in zaposlitvene koristi, ter izboljšati regulativni okvir za upravljanje tega ribolova.

Posebni cilji so: (i) do leta 2020 doseči in ohranjati ribolovno umrljivost na ravni največjega trajnostnega donosa za vse pridnene staleže; (ii) povečati selektivnost pridnenih vlečnih mrež, zlasti da se izključijo nedorasli morski organizmi; (iii) zagotoviti trajnostni ribiški sektor ter (iv) zagotoviti učinkovit okvir za upravljanje, ki je enostavnejši, stabilnejši in zainteresiranim stranem zagotavlja večjo odgovornost.

Kakšna je dodana vrednost ukrepanja na ravni EU?

Pridneni ribji staleži in ribiška plovila se gibljejo prek meja, zato ukrepanje samo na ravni države članice verjetno ne bi bilo učinkovito pri doseganju ciljev. Da bi bili ukrepi učinkoviti, bi jih bilo treba usklajevati ter uporabljati za celotno območje razširjenosti staleža in za vse zadevne flote, zato je treba ukrepati na evropski ravni.

B. Rešitve

Katere zakonodajne in nezakonodajne možnosti politike so se upoštevale? Ali ima katera od njih prednost? Zakaj?

Upoštevale so se tri možnosti politike: možnost 1: „brez spremembe politike“ – prva možnost je sedanje stanje ali možnost brez spremembe politike (tj. obstoječi regulativni okvir bi se še naprej uporabljal). Ta možnost se uporablja kot referenčno merilo, s katerim se primerjajo alternativne možnosti; možnost 2: „sprememba veljavnega okvira za upravljanje“ – pri tej možnosti bi se sedanja orodja za upravljanje, tj. nacionalni načrti upravljanja, revidirala, da bi se vanje vključili cilji SRP. Glavni vidiki, ki bi se upoštevali pri reviziji, bi bili: spremembe sedanjega področja uporabe (v smislu ribjih staležev, ribolova in zajetega območja); novi cilji ohranjanja, kot je največji trajnostni donos; merljivi cilji in časovni okviri ter novi zaščitni ukrepi; ter možnost 3: „sprejetje večletnega načrta na ravni EU“ – cilj te možnosti bi bil zagotoviti, da so ribiške flote EU, ki lovijo pridnene staleže v zahodnem Sredozemlju, urejene z enotnim in integriranim regulativnim okvirom na ravni EU.

Prednostna možnost je možnost 3: večletni načrt na ravni EU, saj bi bila najuspešnejša pri doseganju vseh okoljskih in socialno-ekonomskih ciljev. Poleg tega je skladnejša z reformirano SRP, racionalizirana (en glavni regulativni okvir), stabilnejša (upošteva dolgoročno perspektivo) in preglednejša (saj bi zadevne tri države članice z uredbo Sveta trenutne ribolovne umrljivosti skupaj prilagodile trajnostnim ravnem) kot možnosti 1 in 2.

Kdo podpira katero možnost?

Vse zainteresirane strani, ki so sodelovale v posvetovanju, so se strinjale, da veljavni okvir za upravljanje (možnost 1 ali izhodiščni scenarij) ne bi zadostoval za uresničitev ciljev SRP. V okviru posvetovanja je bilo ugotovljeno tudi, da se večina zainteresiranih strani ne strinja z alternativno možnostjo spremembe veljavnega okvira za upravljanje (možnost 2), ker bi se opisane težave nadaljevale. Po drugi strani pa velika večina zainteresiranih strani (tj. MEDAC, javne uprave, nevladne organizacije in znanstvena skupnost) meni, da je večletni načrt EU (možnost 3) najboljša možna dolgoročna rešitev. Po njihovem mnenju je ta pristop utemeljen zaradi številnih vrst, ki jih zajema ta ribolov, ter zaradi vključenosti različnih držav članic in medsebojnega delovanja različnih orodij in vrst ribolova.

C. Učinki prednostne možnosti

Kakšne so koristi prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)?

Z okoljskega vidika modeliranje kaže, da bi bilo približno 70 % ocenjenih staležev do leta 2025 obnovljenih na ravni biomase drstitvenega staleža, višje od previdnostne referenčne točke BPA. Vendar bi verjetnost uresničitve ciljev glede ribolovne umrljivosti za vse staleže ostala majhna, in sicer bi znašala približno 36 %. Simulacije kažejo, da z večletnim načrtom ne bi bil v celoti dosežen noben kazalnik. Vendar ta možnost kljub temu daje bistveno boljše rezultate v zvezi s spremembo FMSY kot izhodiščni scenarij in možnost 2. S socialno-ekonomskega vidika bi bil do leta 2025 finančno ogrožen samo en segment flote (osem segmentov flote manj kot pri izhodiščnem scenariju). V zadevnem segmentu flote (tj. španska plovila z mrežami in s skupno dolžino od 12 do 18 metrov) je 52 plovil.

Večletni načrt bi bil prav tako racionaliziran (en glavni regulativni okvir) ter stabilnejši (upošteva dolgoročno perspektivo) in preglednejši (saj bi zadevne tri države članice z uredbo Sveta trenutne ribolovne umrljivosti skupaj prilagodile trajnostnim ravnem) kot spremenjeni okvir.

Kakšni so stroški prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)?

Večletni načrt bi zaradi znatnih zmanjšanj, potrebnih za dosego ciljev glede ribolovne umrljivosti, pomenil višje prehodne stroške, povezane z zaposlovanjem in donosnostjo. Zaradi te možnosti bi bilo do leta 2022 finančno ogroženih osem segmentov flote (to pomeni tri segmente flote več kot pri izhodiščnem scenariju). Ti segmenti vključujejo francoska, španska in italijanska plovila s pridnenimi vlečnimi mrežami in skupno dolžino od 18 do 40 metrov ter nekaj španskih plovil s pasivnim orodjem (npr. plovila s parangali z dolžino od 6 do 12 metrov). V navedenih osmih segmentih flote je ogroženih 1 415 plovil, 6 193 ribičev (EPDČ) in 3 100 delovnih mest v pomožnih dejavnostih. Vendar se pričakuje, da se bo socialno-ekonomska uspešnost z večletnim načrtom do leta 2025 v vseh flotah izboljšala, pri čemer naj bi 25 od 26 flot ustvarjalo dobiček.

Kakšen bo vpliv na podjetja, MSP ter mikropodjetja?

Pričakuje se, da bodo vsi opisani učinki pomembni zlasti za MSP, saj je velika večina ribiških podjetij, ki izkoriščajo pridnene staleže v zahodnem Sredozemskem morju, mikropodjetij (v povprečju ima 89 % francoskih, italijanskih in španskih podjetij v ribiškem sektorju samo eno plovilo). Zato ni podlage za njihovo izključitev iz področja uporabe te pobude, saj bi bila ta sicer nesmiselna. Večletni načrt bi se torej najverjetneje uporabljal za vsa podjetja, vključno z MSP, vendar v različnem obsegu, odvisno od tega, kako se bodo države članice odločile potrebna zmanjšanja razdeliti med različne segmente flote.

Ali bo prišlo do znatnih učinkov na nacionalne proračune in uprave?

Kar zadeva države članice, bi lahko vzpostavitev večletnega načrta in nove ureditve upravljanja ribolovnega napora povzročila nekaj dodatnih upravnih stroškov, vendar bi se lahko ti krili s podporo iz ESPR (člen 36 uredbe o ESPR). Pričakuje se, da se bodo upravni stroški (ki so enaki kot pri ohranitvi vzpostavljenega regulativnega okvira) po prehodnem obdobju znižali in da bodo bolj uravnoteženi s koristmi doseganja zastavljenih ciljev.

Bo imela pobuda druge pomembnejše učinke?

Ne.

D. Spremljanje

Kdaj se bo politika pregledala?

Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) bi načrt in njegove učinke ocenil pet let po njegovem začetku veljavnosti. Komisija bi nato o rezultatih poročala Evropskemu parlamentu in Svetu.