EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj,7.6.2018

COM(2018) 437 final

2018/0226(NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o vzpostavitvi Programa za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo za obdobje 2021–2025, ki dopolnjuje okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje Evropa

{SEC(2018) 291 final}
{SWD(2018) 307 final}
{SWD(2018) 308 final}
{SWD(2018) 309 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.Ozadje predloga

1.1Razlogi za predlog in njegovi cilji

Ta predlog je del zakonodajnega paketa za okvirni program Obzorje Evropa za raziskave in razvoj. Namenjen je izvajanju naslednjega dolgoročnega finančnega okvira EU za obdobje 2021–2027, prednostnih nalog, določenih v načrtu Komisije za delovna mesta, rast, pravičnost in demokratične spremembe ter splošnih prednostnih nalog politike Komisije (Obzorje Evropa).

Predlog za program Euratoma za raziskave in usposabljanje obravnava ključno vprašanje različnih uporab jedrske energije v Evropi. Za uporabo energetskih in neenergetskih načinov uporabe jedrske energije v korist širše javnosti v Evropi je treba uvesti dolgotrajna prizadevanja za zmanjšanje varnostnih tveganj ter podpreti razvoj varnih jedrskih tehnologij in optimalne zaščite pred sevanjem. V teh prizadevanjih bodo igrale pomembno vlogo zasebne in javne raziskave. Naloga Euratoma je dopolniti prizadevanja držav članic s pomočjo programa Skupnosti za raziskave in usposabljanje.

V tem predlogu za Program Euratoma za raziskave in usposabljanje za obdobje 2021–2025 (v nadaljnjem besedilu: Program) si Komisija prizadeva za soglasje Sveta za petletni program 1 za izvedbo ključnih raziskovalnih dejavnosti trenutnega programa 2 , razširitev raziskav v neenergetske načine uporabe ionizirajočega sevanja in izvedbo izboljšav na področjih izobraževanja, usposabljanja in dostopa do raziskovalne infrastrukture. Predlagani program bo dopolnjeval program Obzorje Evropa s pomočjo enakih instrumentov in pravil sodelovanja. Predlog določa proračun in skupni sklop raziskovalnih ciljev za neposredne 3 in posredne 4 ukrepe, ki jih je treba izvesti v skladu z delovnimi programi, dogovorjenimi z državami članicami.

Program bo podprl raziskave o zaščiti pred sevanjem v kontekstu proizvodnje jedrske energije in neenergetskih načinov uporabe ionizirajočega sevanja. Raziskave o slednjih si bodo prizadevale zmanjšati tveganja kratkotrajne izpostavljenosti s pomočjo uporabe teh tehnologij. Raziskave o zaščiti pred sevanjem so že koristile zdravstvenemu sektorju. Obstaja tudi znaten potencial za javno korist v sektorjih, kot so industrija, kmetijstvo, okolje in varnost. Določba, ki omogoča medsektorske dejavnosti in sinergije s programom Obzorje Evropa, bo prav tako v korist nadaljnjim raziskavam o neenergetskih načinih uporabe sevanja. Eden izmed ciljev programa je povečati varnost jedrskih tehnologij z razvojem boljšega razumevanja staranja jedrskih reaktorjev in izboljšanjem strategij za obvladovanje nesreč. Program bo podpiral tudi raziskave ocenjevanja in prikaza varnostnih vidikov prihodnjih tehnologij cepitve, v kolikor je to potrebno za ohranjanje strokovnega znanja na področju varnosti v Skupnosti. Zaradi hitro rastoče uporabe tehnologij jedrske cepitve po vsem svetu je to področje raziskav Euratoma še toliko pomembnejše. Program bo vključeval druge, enako pomembne naloge: razvoj možnih načinov ravnanja z in odlaganja izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov ter podpora pripravljenosti za izredne razmere, povezane s sevanjem.

Glede na znatno povečanje uporabe tehnologij jedrske cepitve po vsem svetu mora Euratom svoje raziskave usmeriti v razvoj tehnik za podporo jedrskim zaščitnim ukrepom, varnosti in prizadevanjem za neširjenje.

Program se osredotoča tudi na razvoj fuzijske energije, ene izmed redkih prihodnjih možnosti za proizvodnjo pasovne, nizkoogljične električne energije. Raziskave praktične izvedljivosti te tehnologije so potrebne zavoljo dobrobiti prihodnjih generacij. Čeprav ostaja uvedba fuzijskih elektrarn, ki lahko pripomorejo k razogljičenju mešanice energetskih virov EU, možnost v daljni prihodnosti, je cilj programa izvajanje evropskega načrta za fuzijo s ciljem proizvodnje elektrike s pomočjo fuzije. To vključuje prikaz praktične izvedljivosti fuzije kot energetskega vira z izrabo obstoječih in prihodnjih zmogljivosti za fuzijo, vključno z ITER 5 , in pripravo na prihodnje fuzijske elektrarne z razvojem zasnov, materialov in tehnologij.

V svojih prizadevanjih za razvoj fuzijske energije bo program povečal vpletenost in vlogo industrije, kjer se bo zlasti osredotočil na spodbujanje prenosa strokovnih znanj in veščin iz fuzijskih laboratorijev v industrijo, ki bo ob primernem času prevzela odgovornost za projektiranje elektrarne DEMO 6 .

Poleg teh raziskovalnih dejavnosti predlog predvideva bolj specifične raziskave o razgradnji jedrskih objektov. Program bo obravnaval vprašanja, kot so izboljšanje potrebnih spretnosti in znanja, delitev najboljših praks, razvoj tehnik in sofinanciranje raziskav o pogostih vprašanjih jedrske razgradnje.

V zvezi s strokovnim znanjem in odličnostjo na področju jedrske energije v Skupnosti bosta predlagana Euratomova uredba in predlog za program Obzorje Evropa omogočila jedrskim raziskovalcem, da sodelujejo v programih izobraževanja in usposabljanja, kot so ukrepi Marie Skłodowske-Curie. S tem bomo ohranili potrebno strokovno znanje in izkušnje v Skupnosti.

V zvezi z infrastrukturo predlog predvideva finančno pomoč za zagotavljanje, dajanje na razpolago in omogočanje dostopa do evropske in mednarodne raziskovalne infrastrukture, vključno z infrastrukturo JRC.

Ta predlog navaja, da se bo uporabljal od 1. januarja 2021. Predlog zajema Unijo 27 držav članic, ob upoštevanju obvestila Združenega kraljestva o njegovem namenu izstopiti iz Evropske skupnosti za atomsko energijo v skladu s členom 50 Pogodbe o Evropski uniji, kot se uporablja s členom 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, ki ga je Evropski svet prejel 29. marca 2017.

1.2Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

1.3Skladnost z drugimi politikami Unije

Predlog je popolnoma skladen in združljiv z veljavnimi politikami Unije. Ta pobuda je bila oblikovana ob upoštevanju trenutnih prednostnih nalog Komisije 8 , pobude proračun EU, usmerjen v rezultate (kar pomeni, da morajo programi EU za porabo sredstev zagotoviti še boljšo vrednost za denar kot v preteklosti), izvajanja globalne strategije EU 9 in predloga Komisije o naslednjem dolgoročnem finančnem okviru EU.

Program je skladen tudi s politikami EU o jedrskih in varnostnih vidikih. Tako podpira izvajanje:

–Direktive Sveta 2009/71/Euratom o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov 10 , kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2014/87/Euratom 11 ;

–Direktive Sveta 2011/70/Euratom o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki 12 ;

–Direktive Sveta 2013/59/Euratom o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja 13 ;

–Poglavja VII Pogodbe Euratom v zvezi s sistemom EU jedrskih nadzornih ukrepov. Program prispeva tudi k varnostnim agendam in strategijam Skupnosti 14 .

Ukrepe Programa bi bilo treba uporabljati za reševanje nedelovanja trga ali suboptimalnih razmer za naložbe, in sicer sorazmerno, ne da bi podvajali ali izrivali zasebno financiranje in tako, da bo nastajala jasna evropska dodana vrednost. Tako bo zagotovljena skladnost ukrepov programa in pravil EU o državni pomoči, s čimer bo preprečeno neutemeljeno izkrivljanje konkurence na notranjem trgu.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

2.1Pravna podlaga

Pogodba Euratom navaja, da je Komisija odgovorna za spodbujanje in zagotavljanje jedrskih raziskav v državah članicah in njihovo dopolnjevanje z izvajanjem programa Skupnosti za raziskave in usposabljanje (člen 4 Pogodbe). Ta program mora sprejeti Svet s soglasno odločitvijo o predlogu Komisije (člen 7 Pogodbe).

2.2Subsidiarnost

Problem, ki ga obravnava program Euratoma zadeva celotno EU, saj vprašanja jedrske varnosti presegajo meje, poleg tega pa so za razvoj fuzijske energije potrebna zelo obsežna prizadevanja na področju raziskav. Čeprav zgolj polovica držav članic med svoje nacionalne energetske vire uvršča jedrske elektrarne, številne druge uporabljajo reaktorje za raziskovalne namene ali za proizvodnjo radioaktivnih izotopov. Glede na to, da bi lahko jedrska nesreča vplivala na več držav članic, ne glede na državne meje, imajo vse države članice EU interes za jedrsko varnost, četudi same ne razpolagajo z reaktorji.

Vse države članice sevanje uporabljajo v zdravstvene namene in v industriji (kmetijstvo, obsevanje živil, metrologija itd.). Čeprav se lahko relativna pomembnost tega vprašanja po EU razlikuje, imajo vse države interes za jedrsko in sevalno varnost, prav tako pa vse proizvajajo različne količine radioaktivnih odpadkov, ki jih je treba obdelati in morebiti odstraniti. Usklajeni standardi, ki jih predvidevajo različne direktive, in izsledki povezanih raziskav jasno izpostavljajo potrebo po usklajeni obravnavi tehničnih vprašanj in vprašanj usposabljanja po vsej EU.

Čeprav je jedrska varnost nacionalna odgovornost, bodo neposredni ukrepi programa pripomogli k odzivu na nekatere varnostne izzive, s katerimi se sooča EU, in njihove globalne razsežnosti na področju odkrivanja jedrskih snovi, jedrske forenzike in povezanega usposabljanja.

2.3Sorazmernost

Ukrepi bodo sprejeti na ravni EU za okrepitev splošnega okvira za raziskave in inovacije ter uskladitev prizadevanj držav članic na področju raziskav, da ne bo prišlo do podvajanj, da se ohrani kritična masa na ključnih področjih in se zagotovi, da se javna sredstva porabijo na najboljši možni način. Takšni ukrepi lahko povečajo dodatna javna in zasebna vlaganja v raziskave in razvoj. Potrebni so tudi za podporo oblikovanja politik EU in doseganje ciljev, določenih v politikah EU. Predlagani ukrepi ne presegajo okvirov, ki so potrebni za uresničitev ciljev Skupnosti.

2.4Izbira instrumenta

Pravni akt je v obliki uredbe, saj s tem ustvarja pravice in obveznosti za upravičence, ki so v celoti zavezujoče in se neposredno uporabljajo v vseh državah članicah EU in državah, povezanih s programom.

3.Rezultati naknadnih ocen, posvetovanj z zainteresiranimi stranmi in ocen učinka

3.1Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

Vmesna ocena programa Euratoma za obdobje 2014–2018 15 je ugotovila, da je zelo pomemben za vse zajete dejavnosti, vključno z jedrsko varnostjo in zaščito ter jedrskimi nadzornimi ukrepi, ravnanjem z radioaktivnimi odpadki, zaščito pred sevanjem in fuzijsko energijo. Kar zadeva njegovo učinkovitost in uspešnost je ocena izpostavila številna področja, kjer so potrebni ukrepi Komisije in/ali upravičencev. Ugotovljeno je bilo, da je treba sprejeti naslednje ukrepe:

–nadalje podpirati jedrske raziskave, s poudarkom na jedrski varnosti in zaščiti, jedrskih zaščitnih ukrepih, ravnanjem z jedrskimi odpadki, zaščito pred sevanjem in razvojem fuzije;

–nadalje skupaj z upravičenci izboljševati organizacijo in upravljanje evropskih skupnih programov na jedrskem področju;

–nadaljevati in okrepiti Euratomove ukrepe za izobraževanje in usposabljanje za razvoj relevantnega znanja in spretnosti, ki podpirajo vse vidike jedrske varnosti, zaščite in zaščite pred sevanjem;

–nadalje izkoristiti sinergije med programom Euratoma in drugimi tematskimi področji okvirnega programa Unije z obravnavo medsektorskih vidikov, kot so uporabe sevanja v medicini, podnebne spremembe, varnost in pripravljenost na izredne dogodke ter prispevek k jedrski znanosti;

–nadalje raziskovati sinergije med neposrednimi in posrednimi ukrepi, predvidenimi v okviru programa Euratoma.

3.2Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

3.3Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Pri pripravi predloga je Komisija zbrala prispevke in upoštevala strokovno znanje iz številnih virov. Leta 2017 je Znanstveno-tehnični odbor Euratoma (STC) izdal mnenje o prihodnosti programa Euratoma, dve neodvisni skupini strokovnjakov pa sta pripravili poročilo o vmesni oceni neposrednih in posrednih ukrepih, izvedenih v okviru programa Euratoma za obdobje 2014–2018 16 . Leta 2016 je ločena skupina strokovnjakov opravila vmesni pregled Evropskega skupnega programa za raziskave fuzije, kot ga je izvedel konzorcij EUROfusion. Ocena učinka vsebuje podrobnosti o prejetem strokovnem mnenju in navaja, kako je bilo slednje upoštevano v predlogu.

3.4Ocena učinka

3.5Poenostavitev

3.6Temeljne pravice

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva priznana načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

4.Proračunske posledice

5.Drugi vidiki

5.1Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Program bodo izvajale službe Komisije. Vendar se lahko Komisija odloči, da, če se ji zdi to primerno, izvajanje nekaterih delov Programa prenese na države članice, osebe ali podjetja ali tretje države, mednarodne organizacije ali državljane tretjih držav, kot predvideva člen 10 Pogodbe Euratom.

Ocenjevanje bo opravljeno v skladu z odstavkoma 22 in 23 medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 17 , v katerem so vse tri institucije potrdile, da bi bilo treba pri ocenah učinka možnosti za nadaljnje ukrepanje izhajati iz ocen obstoječe zakonodaje in politike. Pri ocenjevanju bodo ocenjeni učinki programa na terenu na podlagi kazalnikov/ciljnih vrednosti Programa in podrobne analize stopnje, do katere je mogoče šteti, da je program pomemben, učinkovit in uspešen, da daje dovolj dodane vrednosti Unije in da je skladen z drugimi politikami Unije. Vključevale bodo pridobljene izkušnje za opredelitev morebitnih pomanjkljivosti/težav ali možnosti nadaljnje izboljšave ukrepov ali njihovih rezultatov ter čim večje povečanje njihovega izkoriščanja/vpliva.

Sistem spremljanja in vrednotenja, ki je skupen programu Obzorje Evropa, zagotavlja ključne poti do učinkov, ki bodo v pomoč pri poročanju o napredku pri doseganju ciljev programa. Slednje je mogoče razvrstiti v štiri dopolnjujoče se kategorije vpliva (znanstveni, družbeni vplivi in vplivi na inovacije in politiko), ki odražajo naravo vlaganj v raziskave in razvoj. Za vsako kategorijo vpliva bodo uporabljeni kazalniki za poročanje o kratkoročnem, srednjeročnem in dolgoročnem napredku. Neposredni in posredni ukrepi bodo predmet skupne vmesne ocene.

5.2Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Predlog bo spremenil obstoječi program Euratoma na naslednji način:

–struktura posebnih ciljev (člen 3 in Priloga I): osnovni akt uvaja en sklop specifičnih ciljev za neposredne in posredne ukrepe. To bo Komisiji omogočilo, da pri pripravi delovnih programov predlaga združevanje instrumentov in sredstev, kot je njena lastna raziskovalna infrastruktura in baza znanja JRC. Namen tega pristopa je doseči enega izmed medsektorskih ciljev večletnega finančnega okvira: poenostavitev in doseganje sinergij.

–Pregled posebnih ciljev (člen 3 in Priloga I): 

·zmanjšanje števila specifičnih ciljev iz programa za obdobje 2014–2018 iz 13 na štiri, za neposredne in posredne ukrepe;

·uvedba specifičnega cilja za podporo politike EU o jedrski varnosti, zaščitnih ukrepih in zaščiti;

·opredelitev raziskovalne podpore za razgradnjo: upravičeni ukrepi vključujejo raziskave, ki podpirajo razvoj in ocenjevanje tehnologij za razgradnjo in sanacijo okolja jedrskih objektov ter deljenje najboljših praks in znanja. Osredotočenost na razgradnjo odraža vedno večje povpraševanje po takšnih storitvah, načelo sanacije okolja in številčnost jedrskih reaktorjev, ki bodo za vedno zaustavljeni;

·pregled obsega raziskav o zaščiti pred sevanjem, katerih namen je prispevati k varni uporabi jedrske znanosti in tehnološke uporabe ionizirajočega sevanja, vključno z zaščiteno in varno dobavo in uporabo radioaktivnih izotopov. Nekatere izmed možnosti so uporaba v zdravstvu, industriji, vesoljskih aplikacijah in raziskavah;

·en sam specifičen cilj fuzijskih raziskav odraža premik k projektiranju prihodnjih fuzijskih elektrarn. Novi cilj za fuzijske raziskave združuje tri specifične cilje iz trenutnega programa;

·en sam specifičen cilj za vse ukrepe, ki so potrebni za vzdrževanje in nadaljnji razvoj strokovnega znanja in odličnosti v EU. Vključuje ukrepe za izobraževanje in usposabljanje, podporo mobilnosti, dostop do raziskovalne infrastrukture, prenos tehnologij in upravljanje ter razširjanje znanja (trenutni program ima ločene cilje za te ukrepe).

–Odprtje „ukrepov Marie Skłodowska-Curie (MSCA)“ za raziskovalce jedrske energije: zaradi novih določb, ki so predlagane za program Obzorje Evropa in program Euratoma, bodo študentje in raziskovalci na področju jedrske energije upravičeni do udeležbe v programu Marie Skłodowske-Curie. Z uporabo uveljavljenega instrumenta za podporo izobraževanja in usposabljanja v Evropi je namen novega programa doseči enega izmed medsektorskih ciljev večletnega finančnega okvira: doseganja sinergij med instrumenti financiranja.

–Pravne določbe, ki omogočajo sinergije med programom Euratoma in programom Obzorje Evropa (Priloga 1 temeljnemu aktu za program Obzorje Evropa): Oba temeljna akta bosta zagotovila sinergije; o njihovih podrobnostih bo odločeno v delovnih programih po posvetovanju z državami članicami.

Za novi program Euratoma bodo, kot za prejšnjega, merila za dodelitev odličnost, vpliv in kakovost ter uspešnost izvajanja.

Pravila o sodelovanju in razširjanju programa Obzorje Evropa se bodo uporabljala tudi za program Euratoma.

Komisiji bo pri izvajanju Programa pomagal odbor (glej člen 16) v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. Odbor bi se sestajal v dveh sestavah (cepitev in fuzija), odvisno od zadeve, ki jo obravnava.

2018/0226 (NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o vzpostavitvi Programa za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo za obdobje 2021–2025, ki dopolnjuje okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje Evropa

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti prvega odstavka člena 7 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju predloga Evropskega parlamenta 18 ,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 19 ,

Ob upoštevanju naslednjega:

(1)Eden od ciljev Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: Skupnost) je prispevati k izboljšanju življenjskega standarda v državah članicah, tudi s spodbujanjem in zagotavljanjem jedrskih raziskav v državah članicah ter njihovim dopolnjevanjem z izvajanjem programa Skupnosti za raziskave in usposabljanje.

(2)Jedrske raziskave lahko prispevajo k družbeni in gospodarski blaginji ter okoljski trajnostnosti z izboljševanjem jedrske varnosti in zaščite ter zaščite pred sevanjem. Raziskave na področju zaščite pred sevanjem so privedle do izboljšav v medicinski tehnologiji, od katerih imajo koristi številni državljani, te raziskave pa lahko zdaj vodijo k izboljšavam na drugih sektorjih, kot so industrija, kmetijstvo, okolje in varnost. Enako pomemben je tudi potencialen prispevek jedrskih raziskav k dolgoročnemu razogljičenju energetskega sistema na varen, učinkovit in zanesljiv način.

(3)Da bi se zagotovila kontinuiteta jedrskih raziskav na ravni Skupnosti, je treba vzpostaviti program za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2025 (v nadaljnjem besedilu: Program). Program mora nadalje izvajati ključne raziskovalne dejavnosti prejšnjih programov, obenem pa uvesti nove specifične cilje in uporabljati enak način izvajanja.

(4)Poročilo Komisije o vmesni oceni Programa Euratoma za raziskave in usposabljanje za obdobje 2014–2018 (COM(2017) 697 final) zagotavlja niz vodilnih načel za Program. Med njimi so: nadalje podpirati jedrske raziskave, s poudarkom na jedrski varnosti in zaščiti, jedrskih zaščitnih ukrepih, ravnanjem z jedrskimi odpadki, zaščito pred sevanjem in razvojem fuzije; nadalje skupaj z upravičenci izboljševati organizacijo in upravljanje evropskih skupnih programov na jedrskem področju; nadaljevati in okrepiti Euratomove ukrepe za izobraževanje in usposabljanje za razvoj ustreznih kompetenc, ki podpirajo vse vidike jedrske varnosti, zaščite in zaščite pred sevanjem; nadalje izkoriščati sinergije med programom Euratoma in drugimi tematskimi področji okvirnega programa Unije; ter nadalje raziskovati sinergije med neposrednimi in posrednimi ukrepi programa Euratoma.

(5)Zasnova in oblikovanje programa sta zastavljena na podlagi potrebe po vzpostavitvi kritične mase podprtih dejavnosti. To je doseženo z vzpostavitvijo omejenega števila specifičnih ciljev, ki se osredotočajo na varno uporabo jedrske cepitve za energetske in neenergetske načine uporabe, vzdrževanje in razvoj potrebnega strokovnega znanja, spodbujanje fuzijske energije in podpiranje politike Unije o jedrski varnosti, zaščitnih ukrepih in zaščiti.

(6)Raziskave o fuzijski energiji se izvajajo v skladu z evropskim načrtom za fuzijo, ki predvideva raziskave in razvoj, ki so potrebni za zagotovitev temeljev za fuzijsko elektrarno, ki proizvaja električno energijo. Kratkoročno in srednjeročno je bistveni korak izgradnja in uporaba objektov ITER; intenziven program za fuzijske raziskave mora dopolnjevati evropske dejavnosti glede ITER za podporo prihodnjih postopkov ITER in pripravo na DEMO.

(7)S podpiranjem jedrskih raziskav bo program prispeval k doseganju ciljev okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa (v nadaljnjem besedilu: program Obzorje Evropa), vzpostavljenega z Uredbo (EU) […] Evropskega parlamenta in Sveta 20 , in olajšal izvajanje strategije Evropa 2030 ter ustvarjanje in delovanje Evropskega raziskovalnega prostora.

(8)    Program bi si moral prizadevati za sinergije s programom Obzorje Evropa in drugimi programi Unije, od njihove zasnove in strateškega načrtovanja do izbire projektov, upravljanja, komuniciranja, razširjanja in izkoriščanja rezultatov, spremljanja, revizije in upravljanja. Da bi se izognili prekrivanju in podvajanju ter da bi povečali finančni vzvod financiranja EU, so možni prenosi iz drugih programov Unije v program Obzorje Evropa. V takih primerih bodo zanje veljala pravila programa Obzorje Evropa.    

(9)Vendar bi bilo treba ukrepe Programa uporabljati za reševanje nedelovanja trga ali suboptimalnih razmer za naložbe, in sicer sorazmerno, ne da bi podvajali ali izrivali zasebno financiranje, in tako, da bo nastajala jasna evropska dodana vrednost. Tako bo zagotovljena skladnost ukrepov Programa in pravil EU o državni pomoči, s čimer bo preprečeno neutemeljeno izkrivljanje konkurence na notranjem trgu.

(10)Ta uredba določa finančna sredstva Programa Euratoma za raziskave in usposabljanje, ki predstavljajo prednostni referenčni okvir v smislu [ustrezno posodobiti sklic glede na novi medinstitucionalni sporazum: točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju] za Evropski parlament in Svet med letnim proračunskim postopkom.

(11)Za Program bi se morala uporabljati Uredba (EU, Euratom) št. […] Evropskega parlamenta in Sveta 21 (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), razen če je določeno drugače v tej uredbi. Določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, vključno s pravili za nepovratna sredstva, nagrade, javno naročanje, posredno izvrševanje, finančno pomoč, finančne instrumente in proračunska jamstva.

(12)Oblike financiranja in načini izvajanja iz te uredbe se izberejo na podlagi njihove sposobnosti za doseganje posebnih ciljev ukrepov in njihove sposobnosti doseganja rezultatov, zlasti ob upoštevanju stroškov kontrol, upravnega bremena ter pričakovanega tveganja neskladnosti s predpisi. Pri nepovratnih sredstvih je treba upoštevati možnost uporabe pavšalnih zneskov, pavšalnega financiranja in stroškov na enoto.

(13)Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe Euratom. Ta pravila so določena v finančni uredbi ter določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna preko nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU in člena 106a Pogodbe Euratom, zadevajo tudi zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje Skupnosti.

(14)Cilji politike tega programa se lahko naslovijo tudi s finančnimi instrumenti iz politike raziskav in inovacij sklada InvestEU. Finančno podporo bi bilo treba uporabljati za obravnavanje nedelovanja trga ali razmer suboptimalnih naložb, in sicer sorazmerno, ukrepi pa ne bi smeli podvajati ali izrivati zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu. Ukrepi bi morali imeti jasno evropsko dodano vrednost.

(15)Za zagotavljanje karseda učinkovitega izvajanja in dosego skladnega, celovitega in preglednega okvira za upravičence, se za sodelovanje v Programu in razširjanje rezultatov raziskav uporabljajo zadevna pravila, ki veljajo za program Obzorje Evropa, z nekaterimi prilagoditvami ali izjemami. Za Program bi se morale uporabljati opredelitve in glavne vrste ukrepov, določene v uredbi o programu Obzorje Evropa.

(16)Jamstveni sklad za udeležence, vzpostavljen v okviru programa Obzorje 2020, ki ga upravlja Komisija, se je izkazal za pomemben zaščitni mehanizem pri zmanjševanju tveganj v zvezi z zneski, ki jih dolgujejo in jih niso povrnili udeleženci, ki ne izpolnjujejo obveznosti. Zato bi ga bilo treba nadaljevati, mehanizem vzajemnega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: mehanizem), vzpostavljen v skladu z uredbo o programu Obzorje Evropa, pa mora prav tako zajemati ukrepe iz te uredbe.

(17)Skupno raziskovalno središče (JRC) bi moralo še naprej zagotavljati neodvisne in k uporabnikom usmerjene znanstvene dokaze za politike Unije ter tehnično podporo skozi celoten ciklus politik. Neposredne ukrepe JRC bi bilo treba izvajati prožno, učinkovito in pregledno, pri tem pa upoštevati zadevne potrebe uporabnikov JRC in potrebe politik Unije ter zagotavljati zaščito finančnih interesov Unije. JRC bi moralo še naprej zagotavljati dodatne vire. 

(18)V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 22 , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95 23 , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 24 in Uredbo Sveta (EU) 2017/193 25 je treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, vključno s preprečevanjem, odkrivanjem, popravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti in goljufij, izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev, ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 Evropsko javno tožilstvo (EJT) lahko preiskuje in preganja goljufije in druga kazniva dejanja, ki škodujejo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta 26 . V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, podeliti potrebne pravice in dostop Komisiji, uradu OLAF, Evropskemu javnemu tožilstvu in Evropskemu računskemu sodišču (ECA) ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enake pravice.

(19)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja ukrepov iz Programa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 27 .

(20)V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 je treba ta program oceniti na podlagi informacij, zbranih preko posebnih zahtev glede spremljanja, hkrati pa preprečevati pretirano regulacijo in upravno breme, zlasti za države članice. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki bodo služili kot podlaga za zbiranje dokazov o dejanskih rezultatih Programa na terenu.

(21)O znanstveni in tehnološki vsebini neposrednih ukrepov JRC je potekalo posvetovanje s svetom guvernerjev Skupnega raziskovalnega središča („JRC“), ustanovljenim s Sklepom Komisije 96/282/Euratom 28 .

(22)Komisija se je posvetovala z Znanstvenim in tehničnim odborom Euratoma.

(23)Zaradi pravne varnosti in jasnosti bi bilo treba Uredbo (Euratom) št. […] razveljaviti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja 

Ta uredba vzpostavlja program za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2025 (v nadaljnjem besedilu: Program) ter pravila za sodelovanje in razširjanje v neposrednih ukrepih po navedenem programu.

V Uredbi so določeni cilji Programa, proračun za obdobje 2021–2025, oblike financiranja Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: Skupnost) in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo opredelitve, navedene v Uredbi (EU) št. xxx Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: uredba o programu Obzorje Evropa) 29 . Sklicevanja v opredelitvah na Unijo in Program pomenijo sklicevanja na Skupnost in ta program. Ne glede na to pomeni „delovni program“ dokument, ki ga je sprejela Komisija za izvajanje Programa v skladu s členom 16 te uredbe.

Člen 3

Cilji programa

1.Specifični cilji Programa so:

(a)izvajanje dejavnosti jedrskih raziskav in usposabljanja za podporo stalnemu razvoju jedrske varnosti, zaščite in zaščite pred sevanjem;

(b)potencialno prispevati k dolgoročnemu razogljičenju energetskega sistema na varen, učinkovit in zanesljiv način.

2.Specifični cilji Programa so:

(a)izboljšati varno in zanesljivo uporabo jedrske energije in neenergetskih načinov uporabe ionizirajočega sevanja, vključno z jedrsko varnostjo, zaščito, zaščitnimi ukrepi, zaščito pred sevanjem, varnim izrabljenim gorivom in ravnanjem z radioaktivnimi odpadki ter razgradnjo;

(b) vzdrževati in nadalje razvijati strokovno znanje in kompetence v Skupnosti;

(c)spodbujati razvoj fuzijske energije in prispevati k izvajanju načrta za fuzijo;

(d) podpirati politiko Skupnosti na področju jedrske varnosti in zaščite ter zaščitnih ukrepov.

3.Cilji, navedeni v odstavkih 1 in 2, se morajo izvajati v skladu s Prilogo I.

Člen 4

Proračun

1.Finančna sredstva za izvajanje Programa znašajo 1 675 000 000 EUR po tekočih cenah.

2.Okvirna razdelitev zneska iz odstavka 1 je:

(a)724 563 000 EUR za raziskave in razvoj fuzije, 

(b)330 930 000 EUR za jedrsko cepitev, jedrsko varnost in zaščito pred sevanjem,

(c)619 507 000 EUR za neposredne ukrepe, ki jih je sprejelo Skupno raziskovalno središče.

Komisija v okviru letnega proračunskega postopka ne sme odstopati od zneska, navedenega v odstavku 2(c) tega člena.

3.Znesek iz odstavka 1 lahko krije tudi odhodke za dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije, ocenjevanja in druge dejavnosti ter odhodke, ki so potrebni za upravljanje in izvajanje Programa, vključno z upravnimi odhodki, ter ocenjevanje doseganja njegovih ciljev. Poleg tega lahko krije tudi izdatke za študije, srečanja strokovnjakov, dejavnosti obveščanja in komuniciranja, če so povezane s cilji Programa, ter stroške, povezane z omrežji informacijske tehnologije, ki so namenjena predvsem obdelavi in izmenjavi informacij, vključno z institucionalnimi orodji informacijske tehnologije ter drugo tehnično in upravno pomočjo, ki je potrebna v povezavi z upravljanjem Programa.

4.Da bi omogočili upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027, se lahko odhodki za kritje stroškov iz odstavka 3 po potrebi vnesejo v proračun po letu 2025.

5.Proračunske obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kakor eno proračunsko leto, se lahko razčlenijo v letne obroke več let.

6.Brez poseganja v finančno uredbo so odhodki za ukrepe na podlagi projektov, vključenih v prvi program dela, upravičeni od 1. januarja 2021.

7.Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, ki jih je mogoče prenesti v skladu s členom 21 Uredbe (EU) XX […uredba o skupnih določbah], se lahko na njihovo zahtevo prenesejo na Program. Komisija te vire izvršuje neposredno v skladu s točko (a) člena 62(1) finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega člena. Če je to mogoče, se ti viri uporabijo v korist zadevne države članice.

Člen 5

Tretje države, ki se pridružijo Programu

1.Program je odprt za pridružitev naslednjih tretjih držav:

(a)države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Skupnosti, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Skupnostjo in temi državami;

(b)države, ki jih zajema evropska sosedska politika, v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Skupnosti, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Skupnostjo in temi državami;

(c)tretje države in ozemlja, ki izpolnjujejo vsa naslednja merila:

–dobre zmogljivosti na področju znanosti, tehnologije in inovacij;

–zavezanost pravilom, ki temeljijo na gospodarstvu s prostim trgom gospodarstvu, vključno s pošteno in pravično obravnavo pravic intelektualne lastnine, in ki jih podpirajo demokratične institucije;

–dejavno spodbujanje politik za izboljšanje gospodarskega in družbenega blagostanja državljanov.

Pridružitev tretjih držav iz točke (c) Programu je v skladu s pogoji iz posebnega sporazuma, ki velja za sodelovanje tretje države v katerem koli programu Skupnosti ali Unije, če sporazum:

–zagotavlja pravično ravnotežje glede prispevkov in koristi tretje države, ki sodeluje v Programu;

–določa pogoje sodelovanja v Programu, vključno z izračunom finančnih prispevkov za Program in njegove upravne stroške. Ti prispevki so namenski prejemki v skladu s členom 21(5) finančne uredbe;

–tretji državi ne podeljuje pravice odločanja o Programu;

–zagotavlja Uniji pravico do zagotavljanja dobrega finančnega poslovodenja in ščitenja njenih finančnih interesov.

2.Obseg pridružitve katere koli tretje države Programu upošteva cilj pospeševanja gospodarske rasti v Uniji preko inovacij. V skladu s tem se lahko deli Programa, razen za države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke, izključijo iz sporazuma o pridružitvi za določeno državo.

3.V sporazumu o pridružitvi je, kjer je primerno, določeno sodelovanje pravnih subjektov s sedežem v Uniji v enakovrednih programih pridruženih držav v skladu s pogoji teh programov.

4.Pogoji, ki določajo stopnjo finančnega prispevka, zagotavljajo samodejen popravek večjega neravnovesja v primerjavi z zneskom, ki ga subjekti s sedežem v pridruženi državi prejmejo preko sodelovanja v Programu, pri tem pa se upoštevajo stroški upravljanja, izvrševanja in delovanja Programa.

Člen 6

Izvajanje in oblike financiranja EU

1.Ta program se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo ali v posrednem upravljanju z organi financiranja iz člena 61(1)(c) finančne uredbe.

2.S Programom se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, nagrad in javnih naročil. Zagotovi se lahko tudi financiranje v obliki finančnih instrumentov v okviru mehanizmov mešanega financiranja.

3.Glavne vrste ukrepov, ki se bodo uporabljali po Programu, so določene v Prilogi II k uredbi o programu Obzorje Evropa.

4.Program podpira tudi neposredne ukrepe, ki jih izvaja Skupno raziskovalno središče.

Člen 7

Evropska partnerstva

1.Del Programa se lahko izvaja prek evropskih partnerstev.

2.Sodelovanje Skupnosti v evropskih partnerstvih ima lahko katero koli od naslednjih oblik:

(a)sodelovanje v partnerstvih, oblikovanih na podlagi memoranduma o soglasju ali pogodbenih dogovorih med Komisijo in javnimi ali zasebnimi partnerji, v katerih so določeni cilji partnerstva, povezane obveznosti za finančne in/ali stvarne prispevke partnerjev, ključni kazalniki uspešnosti in vpliva ter rezultati, ki jih je treba doseči. Vključujejo opredelitev dopolnjujočih se raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, ki jih izvajajo partnerji in Program (evropska partnerstva s skupnim programom);

(b)sodelovanje v programu raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti ter namenjanje finančnega prispevka temu programu, in sicer na podlagi zaveze partnerjev za finančne in stvarne prispevke ter vključevanja njihovih relevantnih dejavnosti z ukrepom sofinanciranja Programa (sofinancirana evropska partnerstva).

3.Evropska partnerstva:

(a)se vzpostavijo v primerih, ko bodo učinkoviteje dosegala cilje Programa kot sama Skupnost;

(b)spoštujejo načela dodane vrednosti Unije, preglednosti, odprtosti, vpliva, učinka finančnega vzvoda, dolgotrajne finančne obveznosti vseh vpletenih strani, prožnosti, skladnosti in združljivosti s pobudami Unije ter lokalnimi, regionalnimi, nacionalnimi in mednarodnimi pobudami;

(c)so časovno omejena in vključujejo pogoje za postopno ukinitev financiranja Programa.

4.Določbe in merila za njihov izbor, izvajanje, spremljanje, ocenjevanje in postopno ukinitev so določeni v Prilogi III k uredbi o programu Obzorje Evropa.

Člen 8

Odprt dostop in odprta znanost

Za Program se uporabljajo določbe o odprtem dostopu in odprti znanosti, določene v uredbi o programu Obzorje Evropa.

Člen 9

Upravičeni ukrepi ter pravila za udeležbo in razširjanje rezultatov raziskav

1.Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji iz člena 3.

2.Ob upoštevanju tretjega in četrtega odstavka tega člena se za ukrepe, podprte po Programu, uporablja naslov II uredbe o programu Obzorje Evropa o pravilih za udeležbo. Sklicevanja na Unijo in Program pomenijo sklicevanja na Skupnost in ta program, kjer je to ustrezno. Sklicevanja na „varnostna pravila“ vključujejo obrambne interese držav članic v smislu člena 24 Pogodbe Euratom.

3.Z odstopanjem od člena 36(4) uredbe o programu Obzorje Evropa se lahko pravica do ugovora razširi na podelitve neizključnih licenc.

4.Z odstopanjem od člena 37(5) uredbe o programu Obzorje Evropa mora upravičenec, ki je prejel finančna sredstva Skupnosti, dovoliti dostop do svojih rezultatov institucijam Skupnosti, organom financiranja ali skupnemu podjetju Fuzija za energijo, za namen razvoja, izvajanja in spremljanja politik in programov Skupnosti ali obveznosti iz mednarodnega sodelovanja s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami. Te pravice dostopa vključujejo pravico, da tretjim osebam dovolijo uporabo rezultatov pri javnih naročilih, in pravico do podeljevanja podlicenc, so omejene na nekomercialno in nekonkurenčno uporabo in se podelijo brezplačno.

5.Iz mehanizma vzajemnega zavarovanja, vzpostavljenega v skladu z uredbo o programu Obzorje Evropa, se krijejo tveganja, povezana z neizterljivostjo zneskov, ki jih udeleženci na podlagi te uredbe dolgujejo Komisiji ali organom financiranja.

Člen 10

Kumulativno, dopolnilno in kombinirano financiranje

1.    Program bi bilo treba izvajati v sinergiji z drugimi programi financiranja Unije, da pa se dosežejo cilji Programa in obravnavajo izzivi, ki so skupni Programu in programu Obzorje Evropa, so lahko dejavnosti, ki zajemajo cilje, določene v Programu, ali dejavnosti za izvajanje programa Obzorje Evropa prejemnice finančnega prispevka Skupnosti. Program lahko zlasti zagotovi finančna sredstva za ukrepe Marie Skłodowska-Curie Actions (MSCA), da podpre dejavnosti, relevantne na področju jedrskih raziskav.

2.    Ukrep, ki je prejel prispevek iz drugega programa Unije, lahko prejme prispevek tudi v okviru Programa, če se s prispevki ne krijejo isti stroški. Pravila vsakega programa Unije, ki daje prispevek, se upoštevajo sorazmerno z višino prispevka. Kumulativno financiranje ukrepa ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora iz različnih programov Unije pa se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumenti, v katerih so določeni pogoji za podporo.

3.    Ukrepi, ki izpolnjujejo naslednje kumulativne primerjalne pogoje:

(a)    bilo so ocenjeni v razpisu za zbiranje predlogov v okviru Programa;

(b)    izpolnjujejo minimalne zahteve glede kakovosti tega razpisa za zbiranje predlogov;

(c)    jih zaradi proračunskih omejitev ni mogoče financirati v okviru tega razpisa za zbiranje predlogov; 

lahko prejmejo podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada+ ali Evropski kmetijskega sklada za razvoj podeželja v skladu z odstavkom 5 člena [67] Uredbe (EU) XX [uredba o skupnih določbah] in člena [8] Uredbe (EU) XX [financiranje, upravljanje in spremljanje skupne kmetijske politike], če so taki ukrepi skladni s cilji zadevnega programa. Uporabljajo se pravila sklada, ki daje podporo.

POGLAVJE II

NAČRTOVANJE, SPREMLJANJE, OCENJEVANJE IN KONTROLA

Člen 11

Programi dela

1.Program se bo izvajal z delovnimi programi, navedenimi v členu 110 finančne uredbe, z izvedbenimi akti v skladu s postopkom preverjanja po členu 16(4). V programih dela se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja.

2.Programi dela poleg zahtev iz člena 110 finančne uredbe vključujejo naslednje:

(a)navedbo zneska, ki je dodeljen vsakemu ukrepu in okvirni časovni razpored izvajanja;

(b)za nepovratna sredstva – prednostne naloge, merila za izbor in dodelitev nepovratnih sredstev ter sorazmerno težo različnih meril za dodelitev in najvišjo stopnjo financiranja za skupne upravičene stroške;

(c)morebitne dodatne obveznosti za upravičence v skladu s členoma 35 in 37 uredbe o programu Obzorje Evropa.

3.Za večletni delovni program za neposredne ukrepe, ki jih izvaja JRC, Komisija pridobi mnenje sveta guvernerjev JRC v skladu Sklepom Komisije 96/282/Euratom.

Člen 12

Spremljanje in poročanje

1.Kazalniki za poročanje o napredku Programa pri doseganju ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi II poleg poti do učinkov.

2.Da se zagotovi učinkovita ocena napredka Programa pri doseganju njegovih ciljev, Komisija sprejme izvedbene akte za oblikovanje določb okvira za spremljanje in ocenjevanje, vključno prek sprememb Priloge II, s katerimi bi se po potrebi pregledali in dopolnili kazalniki poti do učinkov ter določile izhodiščne in ciljne vrednosti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 16(3).

3.Sistem poročanja o uspešnosti zagotovi, da se podatki za spremljanje izvajanja programa in rezultatov zbirajo učinkovito, uspešno in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Skupnosti in, kadar je smiselno, državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

Člen 13

Informiranje, komuniciranje, obveščanje javnosti ter razširjanje in izkoriščanje rezultatov

1.Prejemniki finančnih sredstev Skupnosti potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Skupnosti (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

2.Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s Programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena Programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Skupnosti, kolikor so povezane s cilji iz člena 3.

3.    Komisija vzpostavi tudi strategijo razširjanja in izkoriščanja rezultatov, da bi povečala razpoložljivost in razširjenost rezultatov raziskav in inovacij ter znanja iz Programa in tako pospešila izkoriščanje v smeri uvedbe na trgu ter povečala vpliv Programa. Finančna sredstva, dodeljena Programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Skupnosti ter k informiranju, komuniciranju, oglaševanju, razširjanju in izkoriščanju ukrepov, v kolikor so povezani s cilji iz člena 3.

Člen 14

Ocenjevanje

1.Ocenjevanja se izvajajo pravočasno, da lahko vplivajo na postopek sprejemanja odločitev o programu, njegovem nasledniku in drugih pobudah, ki so relevantne za raziskave in razvoj.

2.Vmesna ocena Programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o njegovem izvajanju, vendar najpozneje tri leta po začetku izvajanja programa. V oceni se ovrednoti tudi dolgoročni učinek prejšnjih programov Euratoma in tvori osnovo za prilagoditev izvajanja programa, če je to potrebno.

3.Na koncu izvajanja Programa, vendar ne pozneje kot v štirih letih po zaključku obdobja iz člena 1, Komisija opravi končno oceno programa. Ta vključuje oceno dolgoročnega učinka prejšnjih programov.

4.Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Člen 15

Revizije

1.Nadzorni sistem za Program zagotavlja ustrezno ravnovesje med zaupanjem in nadzorom, ob upoštevanju upravnih in drugih stroškov nadzora na vseh ravneh, zlasti za upravičence.

2.Za ukrepe, ki prejemajo skupno financiranje iz različnih programov Unije, se revizija opravi samo enkrat in zajame vse vključene programe in njihova veljavna pravila.

3.Komisija ali organ financiranja lahko uporablja kombinirane preglede sistemov na ravni upravičencev. Ti kombinirani pregledi so za nekatere vrste upravičencev neobvezni in so sestavljeni iz revizije sistemov in postopkov ter revizije transakcij; izvajajo jih pristojni neodvisni revizorji, ki so pooblaščeni za izvajanje obveznih revizij računovodskih listin v skladu z Direktivo 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta. Kombinirane preglede lahko uporablja Komisija ali organ financiranja za določitev splošnega zagotovila o dobrem finančnem upravljanju odhodkov ter za ponovno preučitev ravni naknadnih revizij in potrdil o računovodskih izkazih.

4.V skladu s členom 127 finančne uredbe se lahko Komisija ali organ financiranja zanaša na revizije glede uporabe prispevkov Skupnosti, ki jih izvajajo druge osebe ali subjekti, vključno s tistimi, ki jih niso delegirale institucije ali organi Unije.

5.Revizije se lahko izvedejo najpozneje dve leti po plačilu razlike.

Člen 16

Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Odbor se sestaja v dveh različnih sestavah, ki obravnavata vidike Programa v zvezi s cepitvijo oziroma v zvezi s fuzijo.

3.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

4.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

5.Kadar je treba pridobiti mnenje odbora s pisnim postopkom, se ta postopek zaključi brez izida, ko v roku za izdajo mnenja tako odloči predsednik odbora ali to zahteva navadna večina članov odbora.

6.Komisija odbor redno obvešča o splošnem napredku pri izvajanju Programa in mu pravočasno predloži podatke o vseh dejavnostih, ki se predlagajo ali financirajo v okviru Programa.

Člen 17

Zaščita finančnih interesov Unije

1.Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče so pooblaščeni, da na podlagi dokumentov in na kraju samem opravijo revizijo pri vseh prejemnikih nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije na podlagi te uredbe, oziroma da v primeru mednarodnih organizacij opravijo preverjanje v skladu s sporazumi, ki so bili sklenjeni z njimi.

2.Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko opravlja upravne preiskave, tudi na kraju samem, in inšpekcije, v skladu z določbami in postopki, določenimi v Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, in Uredbi Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96, z namenom odkrivanja morebitne goljufije, korupcije ali kakršnih koli drugih nezakonitih dejavnosti, ki vplivajo na finančne interese Unije v zvezi s pogodbo, sporazumom ali sklepom o nepovratnih sredstvih, financiranih v skladu s to uredbo.

3.Tudi od pristojnih organov tretjih držav in mednarodnih organizacij se lahko zahteva, da sodelujejo z Evropskim javnim tožilstvom (EJT) v skladu s sporazumi o vzajemni pravni pomoči, kadar EJT preiskuje kazniva dejanja s svojega področja pristojnosti v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939.

4.Brez poseganja v odstavka 1 in 2 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami pogodbe, sporazumi o nepovratnih sredstvih, druge pravne zaveze in sporazumi o vzpostavitvi proračunskega jamstva, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, vsebujejo določbe, ki izrecno pooblaščajo Komisijo, Računsko sodišče in Urad OLAF, da v skladu s svojimi pristojnostmi opravljajo take revizije ter preglede in inšpekcije na kraju samem. Med njimi so tudi določbe, ki zagotavljajo, da enakovredne pravice podelijo tudi tretje osebe, ki sodelujejo pri izvajanju financiranja Unije ali operaciji financiranja, ki se v celoti ali deloma podpira s proračunskim jamstvom.

POGLAVJE III

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 18

Razveljavitev

Uredba [št: … o vzpostavitvi programa Euratoma 2019–2020] se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2021.

Člen 19

Prehodne določbe

1.Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo zadevnih ukrepov iz Uredbe [program Euratoma 2019–2020], ki se še naprej uporablja za zadevne ukrepe do njihovega zaključka. 

2.Po potrebi vse preostale naloge odbora, ustanovljenega z Uredbo [program Euratoma 2019–2020], prevzame odbor iz člena 16.

3.Finančna sredstva za Program lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med Programom in ukrepi, sprejetimi v okviru predhodnega programa [program Euratoma 2019–2020].

4.Povračila iz finančnih instrumentov, vzpostavljenih z Uredbo [program Euratoma 2019–2020], se lahko vložijo v program InvestEU, vzpostavljen z uredbo XX 30 .

Člen 20

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja (programski sklop)

1.3Vrsta predloga/pobude

1.4Utemeljitev predloga/pobude

1.5Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.6Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1Pravila o spremljanju in poročanju

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3Ocenjene posledice za prihodke

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja (programski sklop)

1.3Predlog/pobuda se nanaša na:

X nov ukrep

◻ nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 31  

◻ podaljšanje obstoječega ukrepa 

◻ združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4Utemeljitev predloga/pobude

1.4.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.4.2Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.4.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.4.4Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5Trajanje ukrepa in finančnih posledic

X časovno omejeno

–X    trajanje od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2025

–X    finančne posledice med letoma 2021 in 2025 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2021 in 2031 za odobritve plačil.

◻ časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.6Načrtovani načini upravljanja 32  

X Neposredno upravljanje – Komisija:

–X z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

–◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njo povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1Zadevni razdelek večletnega finančnega okvira in predlagane nove odhodkovne proračunske vrstice

3.2Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za upravne zadeve

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–X    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Zahtevane upravne odobritve bodo krite iz odobritev, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na obstoječe proračunske omejitve.

3.2.2.1Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Te številke vključujejo samo pooblaščeno osebje, zasposleno leta 2020 v generalnih direktoratih in ne vključujejo dodatnega osebja, plačanega iz prispevkov prihodnjih pridruženih držav, ter potrebno osebje, če se mu Komisija po potrebi odloči zaupati izvedbo nekaterih delov programa v skladu s členom 10 Pogodbe Euratom.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.3Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

–◻    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–X    je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3Ocenjene posledice za prihodke

–◻    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–X    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻    za lastna sredstva,

–X     za druge prihodke.

navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice X    

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

(1)    V členu 7 Pogodbe Euratom je za programe določena časovna omejitev največ petih let.

(2)    Te vključujejo jedrsko varnost, varnost, ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, zaščito pred sevanjem in fuzijsko energijo.

(3)    Neposredni ukrepi pomenijo raziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki jih Komisija izvaja prek Skupnega raziskovalnega središča (v nadaljnjem besedilu: JRC).

(4)    Posredni ukrepi pomenijo raziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki jih izvajajo tisti udeleženci, ki prejemajo finančno podporo od Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(5)

   Raziskovalni obrat, katerega namen je preizkusiti glavna načela fuzijskih elektrarn v industrijskem obsegu. Obrat ITER ne bo proizvajal elektrike.

(6)    Predstavitvena fuzijska elektrarna – objekt, ki je predviden po ITER za prikaz vseh elementov fuzijske elektrarne, vključno s proizvodnjo elektrike z zaprtim gorivnim ciklom.

(7)    Vključno s predlogom za podaljšanje programa za obdobje 2019–2020 (COM(2017) 698).

(8)    Pobuda prispeva k naslednjim prednostnim nalogam Komisije: delovna mesta, rast in naložbe; enoten digitalni trg; trdna energetska unija s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost; bolj povezan in pravičnejši notranji trg z okrepljeno industrijsko bazo; EU kot močnejši svetovni akter.

(9)     „Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije“ , junij 2016.

(10)    UL L 172, 2.7.2009, str. 18.

(11)    UL L 219, 25.7.2014, str. 42.

(12)    UL L 199, 2.8.2011, str. 48.

(13)    UL L 13, 17.1.2014, str. 1.

(14)    Evropska agenda za varnost (COM(2015) 185 final; Akcijski načrt za okrepitev pripravljenosti na kemična, biološka, radiološka in jedrska varnostna tveganja COM(2017) 610 final.

(15)    COM (2017) 697 in SWD(2017) 426 in 427.

(16)     https://ec.europa.eu/research/evaluations/index_en.cfm?pg=h2020evaluation  

(17)    Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016; UL L 123, 12.5.2016, str. 1–14.

(18)    Mnenje ... Mnenje, sprejeto po neobveznem posvetovanju.

(19)    UL C.... Mnenje, sprejeto po neobveznem posvetovanju.

(20)    Uredba (EU) št. […] Evropskega parlamenta in Sveta z dne […] o vzpostavitvi EU OP 9 – okvirnega programa za raziskave in inovacije (2021–2027) ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1291/2013 (UL […]).

(21)    Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1.)

(22)    Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.95, str. 1).

(23)    Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(24)    Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(25)    Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

(26)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(27)

   Sklep Komisije 96/282/Euratom z dne 10. aprila 1996 o reorganizaciji Skupnega raziskovalnega središča (UL L    107, 30.4.1996, str. 12).

(28)    Polni naslov + sklic na UL

(29)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(30)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx.  

(31)    % vrednosti v evrih v primerjavi z vsemi popravki pri neposrednih stroških v prid proračuna EU

(32)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(33)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(34)    Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

(35)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(36)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(37)    Te številke vključujejo samo pooblaščeno osebje, zaposleno leta 2020 v generalnih direktoratih in ne vključujejo dodatnega osebja, plačanega iz prispevkov prihodnjih pridruženih držav, ter potrebno osebje, če se mu Komisija po potrebi odloči zaupati izvedbo nekaterih delov programa v skladu s členom 10 Pogodbe Euratom.

(38)    Te številke predstavljajo ocenjene maksimalne upravne odhodke, potrebne za izvedbo pravne podlage.

(39)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(40)    Dvostranski pridružitveni sporazumi še niso določeni. Prispevki pridruženih držav se prištejejo zneskom, predstavljenim v tej oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj,7.6.2018

COM(2018) 437 final

PRILOGI

k

predlogu

UREDBE SVETA

o vzpostavitvi Programa za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo za obdobje 2021–2025, ki dopolnjuje okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje Evropa

PRILOGA I

Specifični cilji, navedeni v členu 3(2), se bodo uresničevali v celotnem Programu glede na splošne smernice za dejavnosti, opisane v tej prilogi. Program z uresničevanjem teh specifičnih ciljev podpira države članice pri izvajanju zakonodaje Euratoma 1 ter krepi njihova prizadevanja in prizadevanja zasebnega sektorja na področju raziskav.

Za doseganje specifičnih ciljev bo Program podpiral medsektorske dejavnosti, ki zagotavljajo sinergije med prizadevanji na področju raziskav za reševanje skupnih izzivov. Ustrezne povezave in vmesniki, kot so skupni razpisi, bodo zagotovljeni v okviru programa Obzorje Evropa. Finančno podporo, ki se zagotovi iz skladov na podlagi Uredbe [uredba o skupnih določbah], lahko koristijo tudi povezane raziskovalne in inovacijske dejavnosti, če so skladne s cilji in predpisi teh skladov.

Dejavnosti iz te priloge vključujejo mednarodno sodelovanje na področju jedrskih raziskav in inovacij za miroljubno uporabo, ki temelji na skupnih ciljih in medsebojnem zaupanju, katerega cilj je zagotoviti jasne in pomembne koristi za Unijo, njene državljane in okolje. To vključuje mednarodno sodelovanje v večstranskih okvirih (kot so IAEA, IEA, OECD, ITER in GIF). JRC bo kot izvedbeni urad Euratoma v Mednarodnem forumu četrte generacije (GIF) nadalje usklajeval prispevke Skupnosti v forumu GIF.

Prednostne naloge delovnih programov določi Komisija na podlagi prednostnih nalog svoje politike, prispevkov nacionalnih javnih organov in zainteresiranih strani s področja jedrskih raziskav, ki so združene v organe ali okvire, kot so evropske tehnološke platforme, združenja, iniciative in tehnični forumi za jedrske sisteme in varnost, ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom, zaščito pred sevanjem/tveganje nizkega odmerka, zaščitne ukrepe in zaščito na jedrskem področju ter raziskave jedrske fuzije, oziroma vse ustrezne organizacije ali forumi zainteresiranih strani s področja jedrske energije.

Za financiranje iz Programa bodo upravičeni raziskave in usposabljanja na naslednjih področjih:

(a)izboljšanje varne in zanesljive uporabe jedrske energije in neergetskih načinov uporabe ionizirajočega sevanja, vključno z jedrsko varnostjo, zaščito, zaščitnimi ukrepi, zaščito pred sevanjem, varnim ravnanjem z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ter razgradnjo

(1)jedrska varnost: varnost reaktorskih sistemov in gorivnih ciklov, ki se uporabljajo v Skupnosti ali, če je potrebno zaradi ohranjanja obsežnega strokovnega znanja na področju jedrske varnosti v Skupnosti, vrst reaktorjev in gorivnih ciklov, ki bi se lahko uporabljali v prihodnosti, z izključnim poudarkom na varnostnih vidikih, vključno z vsemi vidiki gorivnega cikla, kot sta ločevanje in transmutacija;

(2)varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki: ravnanje s srednjeradioaktivnimi, visokoradioaktivnimi in dolgoživimi radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom ter drugimi tokovi in vrstami radioaktivnih odpadkov, za katere industrijsko zreli postopki še niso na voljo, ter zlasti njihovo odstranjevanje; omejitev radioaktivnih odpadkov in zmanjšanje radiotoksičnosti teh odpadkov; upravljanje in prenos znanja in kompetenc med generacijami in programi držav članic v zvezi z ravnanjem z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom;

(3)razgradnja: raziskave za razvoj in ocenjevanje tehnologij za razgradnjo in sanacijo okolja jedrskih objektov; podpora izmenjavi najboljših praks in znanja na področju razgradnje;

(4)jedrska znanost in načini uporabe ionizirajočega sevanja, zaščita pred sevanjem, pripravljenost na izredne razmere:

–načini uporabe jedrske znanosti in tehnologij ionizirajočega sevanja v medicini, industriji in na raziskovalnih področjih,

–tveganja nizkega odmerka zaradi industrijske, zdravstvene ali okoljske izpostavljenosti,

–pripravljenost na izredne razmere v primeru nesreč, ki vključujejo sevanje, in raziskave o radioekologiji,

–dobava in uporaba radioaktivnih izotopov,

–raziskave na področju modelov za radiološko razpršitev v okolje in podpora za izmenjavo podatkov, sistemi opozarjanja in sodelovanje na področju merilnih tehnik 2 (izvede se z neposrednimi ukrepi);

(5)jedrska varnost, zaščitni ukrepi in neširjenje jedrskega orožja (izvede se z neposrednimi ukrepi):

–metode in tehnologije za podporo in krepitev zaščitnih ukrepov Skupnosti in mednarodnih zaščitnih ukrepov,

–operativna podpora in usposabljanje na področju sistema zaščitnih ukrepov Euratoma,

–tehnična podpora pri izvajanju Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja na področju jedrskih zaščitnih ukrepov, vključno s podporo za krepitev režima EU za nadzor izvoza,

–podpora za globalni okvir KBRJ (kemični, biološki, radiološki in jedrski) in povezane strategije Skupnosti,

–metode in tehnologije za odkrivanje jedrskih in radioaktivnih snovi zunaj regulativnega nadzora ter preprečevanje incidentov, ki vključujejo takšne snovi, in odzivanje nanje, vključno z jedrsko forenziko,

–podpora za krepitev zmogljivosti na področju jedrske varnosti prek Evropskega centra za usposabljanje na področju jedrske varnosti;

(b)ohranjanje in nadaljnje razvijanje strokovnega znanja in kompetenc v Uniji

(1)izobraževanje, usposabljanje in mobilnost, vključno s programi izobraževanja in usposabljanja, kot so ukrep Marie Skłodowske-Curie (MSCA);

(2)spodbujanje inovacij, upravljanja znanja, razširjanja in izkoriščanja jedrske znanosti in tehnologije;

(3)podpora za prenos tehnologije iz raziskovalnega področja v industrijo;

(4)podpora za pripravo in razvoj konkurenčnih evropskih industrijskih zmogljivosti na področju jedrske fuzije;

(5)podpora za zagotavljanje, razpoložljivost in ustrezen dostop do evropske in mednarodne raziskovalne infrastrukture, vključno z infrastrukturo JRC 3 ;

(6)neposredni ukrepi za spodbujanje jedrske znanosti kot temelja za podporo standardizaciji bodo zagotovili najsodobnejše referenčne podatke, gradiva in meritve, povezane z jedrsko varnostjo, zaščitnimi ukrepi in zaščito, ter drugi načini uporabe, npr. v nuklearni medicini;

(c)spodbujanje razvoja fuzijske energije in prispevanje k izvajanju načrta za fuzijo

S pomočjo sofinanciranega evropskega partnerstva na področju raziskav jedrske fuzije se bo do druge polovice tega stoletja izvedel načrt za doseganje cilja proizvodnje fuzijske električne energije. To lahko med drugim vključuje:

(1)izkoriščanje obstoječih in prihodnjih zmogljivosti za fuzijo; v ta namen se nepovratna sredstva za poslovanje, kadar je to primerno, lahko dodelijo raziskovalni infrastrukturi na področju jedrske fuzije;

(2)pripravo na prihodnje fuzijske elektrarne z razvojem vseh potrebnih vidikov, vključno z materiali, tehnologijami in zasnovo;

(3)izvajanje ciljno usmerjenega programa izobraževanj in usposabljanj, poleg dejavnosti iz točke (b)(1);

(4)usklajevanje skupnih dejavnosti s skupnim podjetjem Fuzija za energijo;

(5)sodelovaje z Organizacijo ITER;

(6)znanstveno sodelovanje v okviru mednarodnih sporazumov Euratoma.

Sofinancirano evropsko partnerstvo na področju jedrske fuzije se bo izvajalo z nepovratnimi sredstvi, dodeljenimi pravnim subjektom, ki jih ustanovijo ali imenujejo države članice in katera koli od tretjih držav, pridruženih Programu. Nepovratna sredstva lahko vključujejo sredstva Skupnosti v naravi ali napotitev osebja Komisije;

(d)podpora politiki Skupnosti na področju jedrske varnosti, zaščitnih ukrepov in zaščite 

Z neposrednimi ukrepi se bosta podprla politika Unije na področju jedrske varnosti, zaščitnih ukrepov in zaščite kot tudi izvajanje zadevne zakonodaje z zagotavljanjem neodvisnih znanstvenih in tehničnih dokazov ter strokovnega znanja.

PRILOGA II

Ključni kazalniki poti do učinkov

Poti do učinkov in z njimi povezani ključni kazalniki poti do učinkov dajejo strukturo spremljanju uspešnosti programa Euratoma pri doseganju specifičnih ciljev. Poti do učinkov so časovno pogojene: razlikuje se med kratko-, srednje- in dolgoročnimi učinki. Kazalniki poti do učinkov se uporabljajo kot približki za poročanje o napredku pri doseganju specifičnih ciljev. Mikropodatki, na katerih temeljijo ključni kazalniki poti do učinkov, ki so enaki kazalnikom za program Obzorje Evropa, se bodo zbirali centralizirano in usklajeno, s čim manjšo obremenitvijo zaradi poročanja za upravičence. Ključni kazalniki poti do učinkov se med izvajanjem Programa lahko izboljšajo.

Kazalniki poti do znanstvenih učinkov

Pričakuje se, da bo Program prinesel napredek na področju znanja za okrepitev jedrske varnosti in zaščite, varnih načinov uporabe ionizirajočega sevanja, ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, zaščite pred sevanjem in razvoja fuzijske energije. Napredek na tem področju se bo meril s kazalniki v zvezi z znanstvenimi publikacijami, napredkom pri izvajanju načrta za fuzijo, razvojem strokovnega znanja in spretnosti ter dostopom do raziskovalne infrastrukture.

Kazalniki poti do družbenih učinkov

Program s pomočjo raziskav in inovacij pomaga obravnavati politične prednostne naloge EU v zvezi z jedrsko varnostjo in zaščito, zaščito pred sevanjem in načini uporabe ionizirajočega sevanja, kot je razvidno iz portfeljev projektov, ki ustvarjajo rezultate, ki prispevajo k obravnavanju izzivov na teh področjih. Družbeni učinki se merijo tudi v smislu posebnega napredka na področju jedrske varnosti in zaščitnih ukrepov.

Kazalniki poti do inovacijskih učinkov

Pričakuje se, da bo imel Program inovacijske učinke, ki podpirajo napredek pri uresničevanju specifičnih ciljev. Napredek na tem področju se bo meril s kazalniki v zvezi s pravicami intelektualne lastnine, inovativnimi proizvodi, metodami in postopki ter njihovo uporabo, skupaj z ustvarjanjem delovnih mest.

Kazalniki poti do učinkov na področju politike

Program zagotavlja znanstvene dokaze za oblikovanje politik. To se nanaša zlasti na znanstveno podporo za druge službe Komisije, kot je podpora zaščitnim ukrepom Euratoma ali izvajanju direktiv na jedrskem področju in področju ionizirajočega sevanja 4 v državah članicah.

Cilji bodo opredeljeni tako za posredne kot tudi za neposredne ukrepe in bodo odražali pričakovane rezultate vsakega dela Programa.

(1)    Zlasti Direktiva Sveta 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2014/87/Euratom z dne 8. julija 2014; Direktiva Sveta 2011/70/Euratom z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki; Direktiva Sveta 2006/117/Euratom z dne 20. novembra 2006 o nadzorovanju in kontroli pošiljk radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva med državami članicami ter v Skupnost in iz nje; Direktiva Sveta 2013/59/Euratom z dne 5. decembra 2013 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja in o razveljavitvi direktiv 89/618/Euratom, 90/641/Euratom, 96/29/Euratom, 97/43/Euratom in 2003/122/Euratom; Direktiva Sveta 2013/51/Euratom z dne 22. oktobra 2013 o določitvi zahtev za varstvo zdravja prebivalstva pred radioaktivnimi snovmi v vodi, namenjeni za porabo človeka, ter Uredba Sveta (Euratom) 2016/52 z dne 15. januarja 2016 o najvišjih dovoljenih stopnjah radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali katerem koli drugem radiološkem izrednem dogodku.

(2)    Členi 35, 36 in 38 Euratom; Odločba Sveta 87/600/Euratom.

(3)

   Na osnovi neprekinjenega investicijskega načrta za infrastrukturo JRC.

(4)

   Direktiva Sveta 2014/87/Euratom z dne 8. julija 2014 o spremembi Direktive 2009/71/Euratom o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov; Direktiva Sveta 2011/70/Euratom z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki; ter Uredba Komisije (Euratom) št. 302/2005 z dne 8. februarja 2005 o uporabi določb Euratom o nadzornih ukrepih.