EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 17.5.2018

COM(2018) 278 final

2018/0139(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi okolja enotnega evropskega okenca za pomorski sektor in razveljavitvi Direktive 2010/65/EU

{SEC(2018) 230 final}
{SWD(2018) 181 final}
{SWD(2018) 182 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

•Zbiranje in uporaba informacij/strokovnega znanja

•Ocena učinka

(a)zavezujoče tehnične specifikacije za dosego usklajenih prehodov za poročanje kot čelnih točk nacionalnim enotnim okencem (pri čemer celotno odgovornost zanje nosijo države članice);

(b)usklajeni prehodi za poročanje kot čelne točke nacionalnim enotnim okencem, ki temeljijo na skupnem informacijskem modelu rešitve, ki bi se razvil na ravni EU in vključil v vsako nacionalno enotno okence (skupna odgovornost EU in držav članic), ali

(c)osrednji prehod za poročanje na ravni EU (odgovornost EU).

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Na podlagi sedanjega večletnega finančnega okvira dodatna sredstva ali kadrovski viri iz proračuna EU ne bodo potrebni. Ta pobuda ne vpliva na predlog Komisije o naslednjem večletnem finančnem okviru.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

2018/0139 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi okolja enotnega evropskega okenca za pomorski sektor in razveljavitvi Direktive 2010/65/EU

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 100(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, 7

ob upoštevanju mnenja Odbora regij, 8

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Države članice morajo na podlagi Direktive 2010/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta 9 sprejeti izpolnitev obveznosti poročanja za ladje, ki priplujejo v pristanišča Unije ali izplujejo iz njih, v elektronski obliki ter zagotoviti njihovo pošiljanje prek enotnega okenca, da se olajša pomorski promet.

(2)Pomorski promet je hrbtenica trgovine in komunikacij znotraj enotnega trga in zunaj njega. Za olajšanje pomorskega prometa in nadaljnje zmanjšanje upravnega bremena ladijskih družb bi bilo treba nadalje poenostaviti in uskladiti postopke obveščanja za izpolnitev obveznosti poročanja, ki jih imajo ladijske družbe na podlagi pravnih aktov Unije in nacionalnih zakonov držav članic.

(3)Namen te uredbe je olajšati prenos informacij. Zaradi uporabe te uredbe se ne bi smela spremeniti vsebina obveznosti poročanja niti ta ne bi smela vplivati na nadaljnje shranjevanje in obdelavo informacij na ravni Unije ali nacionalni ravni.

(4)Sedanja nacionalna enotna okenca v vsaki državi članici bi se morala ohraniti kot osnova za okolje enotnega evropskega okenca za pomorski sektor. Nacionalna enotna okenca bi morala biti vstopne točke za celovito poročanje prevoznikov v pomorskem prometu ter izvajati funkcije zbiranja podatkov deklarantov in distribucije podatkov vsem zadevnim pristojnim organom.

(5)Čelni deli vmesnikov teh nacionalnih enotnih okenc bi morali biti na strani deklaranta usklajeni na ravni Unije, da bi se olajšalo poročanje in nadalje zmanjšalo upravno breme. To uskladitev bi bilo treba doseči tako, da bi se v vsakem nacionalnem enotnem okencu uporabljala programska oprema s skupnim vmesnikom za izmenjavo informacij med sistemi, razvita na ravni Unije. Države članice bi morale biti odgovorne za integracijo in upravljanje tega modula vmesnika ter redno in pravočasno posodabljanje programske opreme, ko bi Komisija pripravila nove različice. Komisija bi morala modul razviti in po potrebi zagotavljati posodobitve.

(6)Nastajajoče nove digitalne tehnologije prinašajo vedno nove priložnosti za izboljšanje učinkovitosti sektorja pomorskega prevoza in zmanjšanje upravnega bremena. Komisija bi morala biti pooblaščena za spreminjanje (na podlagi izvedbenih aktov) tehničnih specifikacij, standardov in postopkov usklajenega okolja za poročanje, da bi se lahko prednosti teh novih tehnologij čim prej izkoristile. Ob pregledu te uredbe bi bilo treba upoštevati tudi nove tehnologije.

(7)Deklarantom bi bilo treba prek lahko dostopnih in uporabniku prijaznih nacionalnih spletišč s skupnimi standardi glede videza in uporabe zagotoviti ustrezno podporo in informacije o postopkih in tehničnih zahtevah v zvezi z uporabo nacionalnih enotnih okenc.

(8)Konvencija o olajšavah v mednarodnem pomorskem prometu (v nadaljnjem besedilu: konvencija FAL) 10 določa, da bi morali javni organi v vseh primerih zahtevati le poročanje o bistvenih informacijah in poskrbeti, da je postavk čim manj.

(9)Za delovanje okolja enotnega evropskega okenca za pomorski sektor je treba vzpostaviti celovit nabor podatkov navedenega okolja, ki bi morali zajemati vse elemente informacij, ki bi jih lahko nacionalni organi ali upravljavci pristanišč ob postanku ladje v pristanišču zahtevali v upravne ali operativne namene. Ker se obseg obveznosti poročanja med državami članicami razlikuje, bi moralo biti nacionalno enotno okence v posamezni državi članici zasnovano tako, da lahko sprejme nabor podatkov okolja enotnega evropskega okenca za pomorski sektor brez sprememb, vseh tistih informacij, ki za zadevno državo članico niso relevantne, pa ne upošteva.

(10)Zadevne obveznosti poročanja iz pravnih aktov Unije in mednarodnih pravnih aktov bi morale biti navedene v Prilogi k tej uredbi. Te obveznosti poročanja bi morale biti podlaga za določitev celovitega nabora podatkov okolja enotnega evropskega okenca za pomorski sektor. V Prilogi bi morale biti navedene tudi zadevne kategorije obveznosti poročanja na nacionalni ravni, države članice pa bi morale imeti možnost od Komisije zahtevati spremembo nabora podatkov okolja enotnega evropskega okenca za pomorski sektor na podlagi obveznosti poročanja iz svoje nacionalne zakonodaje. Pravni akt Unije, s katerim se na podlagi obveznosti poročanja iz nacionalne zakonodaje spreminja nabor podatkov okolja enotnega evropskega okenca za pomorski sektor, bi se moral izrecno sklicevati na navedeno nacionalno zakonodajo.

(11)Ob vsakem prenosu informacij iz nacionalnih enotnih okenc pristojnim organom je treba zagotoviti skladnost s skupnimi zahtevami glede podatkov, oblik zapisa in kod za obveznosti poročanja ter formalnosti iz zakonodaje Unije, navedene v Prilogi, prenos pa mora potekati prek informacijskih sistemov, določenih v njej, kot so tehnike elektronske obdelave podatkov iz člena 6(1) Uredbe (EU) št. 952/2013.

(12)Pri izvajanju te uredbe bi bilo treba upoštevati sisteme SafeSeaNet, vzpostavljene na nacionalni ravni in ravni Unije, ki bi morali v skladu z Direktivo 2002/59 še naprej lajšati izmenjavo in distribucijo informacij, prejetih prek nacionalnih enotnih okenc, med državami članicami.

(13)Pristanišča niso namembni kraj blaga. Učinkovitost postanka ladje v pristanišču vpliva na celotno logistično verigo, ki je povezana s prevozom blaga in potnikov v pristanišča in iz njih. Nacionalna enotna okenca bi morala omogočiti spremembo zadevnih informacij, kot je čas prihoda in odhoda, s podobnimi okviri, kot so bili razviti za druge načine prevoza, da bi se zagotovile interoperabilnost, večmodalnost in neovirana integracija pomorskega prometa s celotno logistično verigo ter da bi se olajšali drugi načini prevoza.

(14)Informacije, ki jih deklarant predloži nacionalnemu enotnemu okencu, bi morale biti na voljo tudi nekaterim drugim subjektom, na primer upravljavcem pristanišč ali terminalov, da bi se izboljšala učinkovitost pomorskega prometa in omejilo podvajanje informacij, ki jih je treba ob postanku ladje v pristanišču predložiti v operativne namene.

(15)Uredba (EU) št. 952/2013 določa, da se za blago, ki se vnese na carinsko območje Unije, vloži vstopna skupna deklaracija, ki jo je treba carinskim organom predložiti elektronsko. Zaradi pomembnosti informacij iz vstopne skupne deklaracije za upravljanje varnostnih in finančnih tveganj se trenutno pripravlja poseben elektronski sistem za predložitev in upravljanje vstopnih skupnih deklaracij na carinskem območju Unije. Zato vstopne skupne deklaracije ne bo mogoče predložiti prek nacionalnih enotnih okenc. Ker pa se nekateri podatkovni elementi, ki se predložijo z vstopno skupno deklaracijo, zahtevajo tudi za izpolnitev drugih carinskih in pomorskih formalnosti poročanja, ko se ladja ustavi v pristanišču Unije, bi moralo biti mogoče podatkovne elemente iz vstopne skupne deklaracije obdelati tudi v okolju enotnega evropskega okenca za pomorski sektor. Proučiti bi bilo treba tudi možnost, na podlagi katere bi bilo mogoče zadevne informacije, ki so že bile predložene na podlagi vstopne skupne deklaracije, pridobiti prek nacionalnega enotnega okenca.

(16)Zagotoviti je treba skupne podatkovne zbirke, da se omogoči ponovna uporaba informacij, predloženih prek nacionalnih enotnih okenc, in deklarantu olajša predložitev informacij. Ladijska podatkovna zbirka za okolje enotnega evropskega okenca za pomorski sektor bi morala zajemati referenčni seznam podatkov o ladji in oprostitev poročanja, kot so sporočeni zadevnim nacionalnim enotnim okencem. Skupna podatkovna zbirka o lokaciji bi morala zajemati referenčni seznam oznak za lokacijo, ki bi vseboval kodo ZN za trgovinske in prometne lokacije (UN/LOCODE), posebne kode SafeSeaNet ter kode pristaniških naprav, kot so registrirane v globalnem integriranem pomorskem informacijskem sistemu (GISIS) Mednarodne pomorske organizacije, da bi se deklarantu olajšala predložitev informacij. Poleg tega bi morala skupna podatkovna zbirka Hazmat zajemati seznam nevarnega in onesnaževalnega blaga, o katerem je treba obvestiti nacionalna enotna okenca v skladu z Direktivo 2002/59/ES, kakor je bila spremenjena, ter obrazec 7 na podlagi konvencije FAL Mednarodne pomorske organizacije, pri čemer bi bilo treba upoštevati zadevne podatkovne elemente iz konvencij in kodeksov Mednarodne pomorske organizacije.

(17)Obdelava osebnih podatkov v okviru te uredbe s strani pristojnih organov bi morala biti skladna z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta. Obdelava osebnih podatkov v okviru te uredbe s strani Komisije bi morala biti skladna z določbami uredbe [nova uredba, ki nadomešča Uredbo (ES) št. 45/2001 o obdelavi osebnih podatkov v institucijah Skupnosti].

(18)Okolje enotnega evropskega okenca za pomorski sektor in nacionalna enotna okenca ne bi smela določati nobenih drugih podlag za obdelavo osebnih podatkov, razen kolikor je to potrebno za njihovo delovanje, in se ne bi smela uporabljati za dodelitev novih pravic do dostopa do osebnih podatkov.

(19)Komisijo bi bilo treba pooblastiti, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejema akte za dopolnitev te uredbe z določanjem nabora podatkov okolja enotnega evropskega okenca za pomorski sektor ter opredelitvijo pojmov, kategorij in specifikacij podatkov za podatkovne elemente. Enaka pooblastila bi ji morala biti dodeljena za spremembo Priloge, da se vključijo obveznosti poročanja z nacionalne ravni ter upoštevajo vse nove obveznosti poročanja iz pravnih aktov Unije. Komisija bi morala zagotoviti spoštovanje skupnih zahtev glede podatkov, oblik in kod, določenih v pravnih aktih Unije in mednarodnih pravnih aktih, navedenih v Prilogi. Prav tako je še zlasti pomembno, da se Komisija pri pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na strokovni ravni, in da se navedena posvetovanja izvedejo v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(20)Na Komisijo bi bilo treba prenesti izvedbena pooblastila, da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje te uredbe. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 11 .

(21)

(22)Na Komisijo bi bilo treba prenesti zlasti izvedbena pooblastila za sprejetje in nato spreminjanje nabora podatkov okolja enotnega evropskega okenca za pomorski sektor ter za sprejetje funkcionalnih in tehničnih specifikacij, mehanizmov nadzora kakovosti ter postopkov za uvedbo, vzdrževanje in uporabo usklajenega modula vmesnika in s tem povezanih usklajenih elementov v nacionalnih enotnih okencih. Na Komisijo bi bilo treba prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje tehničnih specifikacij, standardov in postopkov za skupne službe okolja enotnega evropskega okenca za pomorski sektor.

(23)Ta uredba bi morala temeljiti na Uredbi (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 12 , ki določa pogoje, pod katerimi države članice priznajo nekatera sredstva elektronske identifikacije fizičnih in pravnih oseb, ki so vključena v priglašeno shemo elektronske identifikacije druge države članice. Uredba (EU) št. 910/2014 določa pogoje, na podlagi katerih lahko uporabniki v čezmejnih primerih uporabljajo svoja sredstva elektronske identifikacije in avtentikacije za dostop do javnih spletnih storitev.

(24)Komisija bi morala izvesti oceno te uredbe. V ta namen bi bilo treba zbrati informacije in omogočiti oceno uspešnosti zakonodaje glede na njene cilje.

(25)Direktivo 2010/65/EU bi bilo zato treba razveljaviti z učinkom od datuma začetka uporabe te uredbe.

(26)V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta je bilo izvedeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov 13 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I
Splošne določbe

Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe

S to uredbo se vzpostavlja okvir za usklajeno in interoperabilno okolje enotnega evropskega okenca za pomorski sektor, ki temelji na nacionalnih enotnih okencih, da se olajša elektronsko pošiljanje informacij v zvezi z obveznostmi poročanja za ladje, ki priplujejo v pristanišče Unije, postanejo v njem in izplujejo iz njega.

Člen 2
Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„okolje enotnega evropskega okenca za pomorski sektor“ pomeni pravni in tehnični okvir za elektronsko pošiljanje informacij v zvezi z obveznostmi poročanja in postopki za postanke v pristanišču v Uniji, ki ga sestavljajo mreža nacionalnih enotnih okenc, vključuje pa usklajene vmesnike, poleg tega pa tudi skupne službe za upravljanje uporabnikov in dostopa, identifikacijo ladij, kode lokacij ter informacije o nevarnem in onesnaževalnem blagu;

(2)„obveznost poročanja“ pomeni informacije, ki se zahtevajo na podlagi pravnih aktov Unije in mednarodnih pravnih aktov ter nacionalne zakonodaje, navedenih v Prilogi, ter jih je treba predložiti za upravne in operativne namene v zvezi s prihodom ladje v pristanišče v državi članici, postankom v njem in odhodom iz njega (v nadaljnjem besedilu: postanek v pristanišču);

(3)„podatkovni element“ pomeni najmanjšo enoto informacije, ki je enolično opredeljena in ima posebne tehnične značilnosti, kot so oblika zapisa, dolžina in vrsta znakov;

(4)„sistem pristaniških skupnosti“ pomeni elektronski sistem, ki olajšuje izmenjavo operativnih ali upravnih informacij med različnimi akterji v pristanišču;

(5)„deklarant“ pomeni upravljavca ladje ali vsako drugo fizično ali pravno osebo, za katero veljajo obveznosti poročanja;

(6)„ponudnik podatkovnih storitev“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki deklarantu zagotavlja storitve informacijske in komunikacijske tehnologije ali storitve vnosa podatkov v zvezi z obveznostmi poročanja.

Poglavje II
Nabor podatkov okolja enotnega evropskega okenca za pomorski sektor

Člen 3
Določitev nabora podatkov okolja enotnega evropskega okenca za pomorski sektor

1.Komisija določi popoln seznam podatkovnih elementov (v nadaljnjem besedilu: nabor podatkov okolja enotnega evropskega okenca za pomorski sektor) na podlagi obveznosti poročanja, določenih v pravnih aktih Unije in mednarodnih pravnih aktih ter nacionalni zakonodaji, navedenih v Prilogi. Komisija zagotovi spoštovanje skupnih zahtev glede podatkov, oblik in kod, določenih v pravnih aktih Unije, navedenih v Prilogi.

2.Komisija se pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s postopkom iz člena 18, da se ta uredba dopolni za namene določitve in spreminjanja nabora podatkov okolja enotnega evropskega okenca za pomorski sektor. Delegirani akt, s katerim se na podlagi obveznosti poročanja iz nacionalne zakonodaje v nabor podatkov okolja enotnega evropskega okenca za pomorski sektor vnese podatkovni element ali se podatkovni element v zadevnem naboru podatkov spremeni, vsebuje izrecen sklic na zadevno nacionalno zakonodajo.

3.Država članica lahko od Komisije zahteva uvedbo podatkovnih elementov v nabor podatkov okolja enotnega evropskega okenca za pomorski sektor na podlagi obveznosti poročanja iz nacionalne zakonodaje. Države članice najpozneje v šestih mesecih od začetka veljavnosti te uredbe obvestijo Komisijo o določbah nacionalne zakonodaje in s tem povezanih obveznostih poročanja, ki vsebujejo podatkovne elemente, ki jih je treba vključiti v nabor podatkov okolja enotnega evropskega okenca za pomorski sektor. Navedene podatkovne elemente natančno opredelijo. Komisija na podlagi navedenih obvestil oceni, ali je treba v nabor podatkov okolja enotnega evropskega okenca za pomorski sektor vnesti podatkovni element oziroma ali je treba podatkovni element v njem spremeniti.

4.Komisija je pooblaščena tudi za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s postopkom iz člena 18, da se spremeni Priloga z namenom vnosa ali spremembe sklica na obveznost poročanja iz pravnega akta Unije ali mednarodnega pravnega akta ali sklica na nacionalno zakonodajo.

Člen 4
Zahteve za druge informacije

1.Če namerava država članica na podlagi nacionalne zakonodaje uvesti ali spremeniti obveznost poročanja, ki bi zajemala predložitev informacij, ki niso zajete v naboru podatkov okolja enotnega evropskega okenca za pomorski sektor, o tem takoj obvesti Komisijo. V navedenem sporočilu natančno opredeli informacije, ki niso zajete v naboru podatkov okolja enotnega evropskega okenca za pomorski sektor, in navede predvideno obdobje uporabe zadevne obveznosti poročanja.

2.Komisija oceni, ali je treba nabor podatkov okolja enotnega evropskega okenca za pomorski sektor spremeniti v skladu s členom 3(2).

Poglavje III
Zagotavljanje informacij

Člen 5
Nacionalna enotna okenca

1.Vsaka država članica vzpostavi nacionalno enotno okence, prek katerega se v skladu s to uredbo in brez poseganja v člen 6 vse informacije, potrebne za izpolnitev obveznosti poročanja, predložijo le enkrat, in sicer z naborom podatkov okolja enotnega evropskega okenca za pomorski sektor in v skladu z njim, da se te informacije dajo na voljo zadevnim organom držav članic.

Države članice so odgovorne za razvoj, razpoložljivost, vzdrževanje, varnost in delovanje svojih nacionalnih enotnih okenc.

2.Komisija razvije in posodablja usklajen modul vmesnika za poročanje za nacionalna enotna okenca. Ta modul vključuje možnost izmenjave informacij med informacijskima sistemoma, ki ju uporabljata deklarant in nacionalno enotno okence.

3.Države članice zagotovijo:

(a)skladnost nacionalnega enotnega okenca z modulom vmesnika za poročanje;

(b)pravočasno integracijo modula vmesnika za poročanje in vseh naknadnih posodobitev v skladu z datumi izvedbe, določenimi v izvedbenem aktu iz odstavka 11;

(c)povezavo z ustreznimi sistemi pristojnih organov, da se omogoči prenos podatkov, ki jih je treba sporočiti navedenim organom, prek nacionalnega enotnega okenca, in s temi sistemi v skladu z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo ter v skladu s tehničnimi specifikacijami teh sistemov;

(d)spletišče za spletno podporo.

4.Nacionalna enotna okenca deklarantom omogočajo tudi predložitev informacij z digitalnimi razpredelnicami, usklajenimi na ravni Unije, in zajemajo funkcijo izvlečenja podatkovnih elementov za poročanje iz navedenih razpredelnic.

5.Države članice zagotovijo, da zahtevane informacije dosežejo organe, pristojne za uporabo zadevne zakonodaje, in da so omejene na potrebe vsakega od navedenih organov. Pri tem države članice zagotovijo skladnost s pravnimi zahtevami, povezanimi s prenosom informacij, vključno z osebnimi podatki, ki so določene v pravnih aktih Unije, navedenih v Prilogi, ter po potrebi uporabijo tehnike elektronske obdelave podatkov iz člena 6(1) Uredbe (EU) št. 952/2013. Prav tako zagotovijo interoperabilnost z informacijskimi sistemi, ki jih uporabljajo navedeni organi.

6.Nacionalna enotna okenca zagotavljajo tehnično možnost, da deklaranti zadevne informacije ločeno dajo na voljo ponudnikom storitev v namembnem pristanišču.

7.Če država članica za izpolnitev formalnosti poročanja ne zahteva vseh elementov iz nabora podatkov okolja enotnega evropskega okenca za pomorski sektor, nacionalno enotno okence sprejema predložitve, omejene na podatkovne elemente, ki jih zahteva zadevna država članica. Sprejema tudi predložitve deklarantov, ki vključujejo dodatne podatkovne elemente iz nabora podatkov okolja enotnega evropskega okenca za pomorski sektor.

8.Država članica hrani informacije, predložene nacionalnemu enotnemu okencu, dokler je to potrebno, da se zagotovi izpolnitev zahtev iz te uredbe in dokler je to potrebno za zagotovitev skladnosti s pravnimi akti Unije, navedenimi v Prilogi, če je mogoče skladnost z njimi zagotoviti le s hrambo v nacionalnem enotnem okencu. Po navedenem obdobju jih takoj izbriše.

9.Nacionalna enotna okenca javno objavijo predvidene in dejanske čase prihodov in odhodov ladij v elektronski obliki, usklajeni na ravni Unije.

10.Nacionalna enotna okenca imajo enoten spletni naslov in spletne strani za podporo, usklajene na ravni Unije.

11.Komisija z izvedbenimi akti sprejme:

(a)funkcionalne in tehnične specifikacije, mehanizme nadzora kakovosti ter postopke za uvedbo, vzdrževanje in uporabo modula vmesnika za poročanje iz odstavka 2;

(b)usklajeno digitalno razpredelnico iz odstavka 4;

(c)usklajene tehnične specifikacije za javno objavljanje časov prihoda in odhoda iz odstavka 9;

(d)enotno obliko spletnih naslovov in usklajeno strukturo podpornega spletišča iz odstavka 10.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 19(2).

Komisija z izvedbenimi akti spremeni tehnične specifikacije, standarde in postopke, da se upošteva razpoložljivost novih tehnologij.

Člen 6
Drugi načini poročanja

1.Države članice lahko deklarantom dovolijo zagotavljanje informacij prek drugih kanalov poročanja, na primer prek sistemov pristaniških skupnosti, če jih lahko deklarant prostovoljno izbere. V takem primeru države članice zagotovijo, da navedeni drugi kanali dajo na voljo zadevne informacije tudi nacionalnim enotnim okencem.

2.Države članice vzpostavijo alternativne načine zagotavljanja informacij v primeru začasnega nedelovanja katerega koli elektronskega sistema iz člena 5 in členov 9–12.

3.Ta uredba ne preprečuje izmenjave informacij med carinskimi organi držav članic ali med carinskimi organi in gospodarskimi subjekti z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov iz člena 6(1) Uredbe (EU) št. 952/2013.

Člen 7
Načelo „samo enkrat“

1.Brez poseganja v člen 6(3) države članice zagotovijo, da se od deklaranta zahteva predložitev informacij na podlagi te uredbe samo enkrat pri postanku v pristanišču in da se zadevne informacije dajo na voljo ali ponovno uporabijo v skladu z odstavkom 2.

2.Države članice zagotovijo, da:

(a)se informacije o identifikaciji ladje in podatki o ladji, ki se predložijo nacionalnemu enotnemu okencu, zapišejo v ladijsko podatkovno zbirko okolja enotnega evropskega okenca za pomorski sektor, navedeno v členu 10, in da se pri naknadnih postankih v pristanišču v Uniji ne zahtevajo še enkrat;

(b)so vse ustrezne informacije, prejete v skladu s to uredbo, dane na voljo drugim nacionalnim enotnim okencem prek sistema SafeSeaNet v skladu s tehničnimi zahtevami iz Direktive 2002/59/ES;

(c)se informacije, o katerih je treba poročati in ki se predložijo ob odhodu iz pristanišča v Uniji, med potovanjem ali ob prihodu v naslednje pristanišče v Uniji ne zahtevajo še enkrat, če se ladja med potovanjem ni ustavila v pristanišču zunaj Unije. Ta točka se ne uporablja za informacije, prejete na podlagi Uredbe (EU) št. 952/2013, razen če je taka možnost določena v navedeni uredbi;

(d)so zadevne informacije iz vstopne skupne deklaracije, navedene v členu 127 Uredbe (EU) št. 952/2013, dane na voljo nacionalnim enotnim okencem za referenco in da se, kadar je ustrezno, ponovno uporabijo za druge obveznosti poročanja, navedene v Prilogi.

3.Deklarant mora zagotoviti pravočasno predložitev, točnost in popolnost informacij, ki se predložijo v skladu s to uredbo, ter njihovo skladnost z vsemi tehničnimi zahtevami nacionalnih enotnih okenc. Če se informacije po predložitvi spremenijo, je odgovoren za njihovo posodobitev.

4.Komisija z izvedbenimi akti sprejme seznam zadevnih informacij iz točk (b), (c) in (d) odstavka 2. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 19(2).

Člen 8
Zaupnost

Države članice v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo, ki se uporablja, sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev zaupnosti poslovnih in drugih občutljivih informacij, izmenjanih v skladu s to uredbo.

Poglavje IV
Skupne službe

Člen 9
Sistem okolja enotnega evropskega okenca za pomorski sektor za upravljanje uporabnikov in dostopa

1.Komisija vzpostavi skupni sistem za upravljanje uporabnikov in dostopa za deklarante in ponudnike podatkovnih storitev, ki uporabljajo nacionalna enotna okenca, ter organe, ki do teh okenc dostopajo. Sistem omogoča enotno registracijo uporabnika s prepoznavanjem na ravni EU, združenim upravljanjem uporabnikov in spremljanjem uporabnikov na ravni EU.

2.Deklarant ali ponudnik podatkovnih storitev, registriran v sistem okolja enotnega evropskega okenca za pomorski sektor za upravljanje uporabnikov in dostopa, se za namene dostopa do nacionalnih enotnih okenc v različnih državah članicah šteje za registriranega v nacionalna enotna okenca v vseh državah članicah.

3.Vsaka država članica imenuje nacionalni organ, odgovoren za upravljanje uporabnikov, tj. deklarantov in ponudnikov podatkovnih storitev, vključno z registracijo novih uporabnikov ter spremembo in izbrisom obstoječih računov instrumenta za avtentikacijo uporabnikov.

4.Komisija z izvedbenimi akti sprejme tehnične specifikacije, standarde in postopke za vzpostavitev instrumenta iz odstavka 1 za zbiranje, shranjevanje in zagotavljanje uporabniških poverilnic. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 19(2).

Člen 10
Ladijska podatkovna zbirka okolja enotnega evropskega okenca za pomorski sektor

1.Komisija v skladu s točko (a) člena 7(2) vzpostavi ladijsko podatkovno zbirko okolja enotnega evropskega okenca za pomorski sektor, ki vsebuje seznam informacij o identifikaciji ladje in podatkov o ladji ter evidence o oprostitvah poročanja z ladij.

2.Države članice zagotovijo predložitev novih podatkov o ladji v ladijsko podatkovno zbirko okolja enotnega evropskega okenca za pomorski sektor in razpoložljivost teh informacij za lažje poročanje z ladij.

3.Komisija z izvedbenimi akti sprejme tehnične specifikacije, standarde in postopke za vzpostavitev podatkovne zbirke iz odstavka 1 za zbiranje, shranjevanje in zagotavljanje podatkov o ladji ter oprostitev ladje. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 19(2).

Člen 11
Skupna podatkovna zbirka o lokaciji

1.Komisija vzpostavi skupno podatkovno zbirko o lokaciji z referenčnim seznamom kod lokacij 14 in kod pristaniških naprav, kot so registrirane v podatkovni zbirki Mednarodne pomorske organizacije GISIS.

2.Države članice na nacionalni ravni prek nacionalnih enotnih okenc zagotovijo razpoložljivost informacij iz podatkovne zbirke o lokaciji.

3.Komisija z izvedbenimi akti sprejme tehnične specifikacije, standarde in postopke za vzpostavitev skupne podatkovne zbirke o lokaciji iz odstavka 1 za zbiranje, shranjevanje in zagotavljanje kod lokacij in pristaniških naprav. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 19(2).

Člen 12
Skupna podatkovna zbirka Hazmat

1.Komisija vzpostavi skupno podatkovno zbirko Hazmat, ki zajema seznam nevarnega in onesnaževalnega blaga, o katerem je potrebno obveščanje v skladu z Direktivo 2002/59/ES 15 in obrazcem 7 iz konvencije FAL Mednarodne pomorske organizacije, pri čemer se upoštevajo zadevni podatkovni elementi iz konvencij in kodeksov Mednarodne pomorske organizacije.

2.Podatkovna zbirka se poveže z ustreznimi vnosi v podatkovni zbirki MAR-CIS, ki jo je razvila Evropska agencija za pomorsko varnost za informacije o nevarnostih in tveganjih, povezanih z nevarnim in onesnaževalnim blagom.

3.Podatkovna zbirka se med postopkom poročanja prek nacionalnih enotnih okenc na nacionalni ravni in ravni Unije uporablja kot orodje za sklicevanje in preverjanje.

4.Države članice na nacionalni ravni zagotovijo razpoložljivost informacij iz skupne podatkovne zbirke Hazmat prek nacionalnih enotnih okenc.

5.Komisija z izvedbenimi akti sprejme tehnične specifikacije, standarde in postopke za vzpostavitev skupne podatkovne zbirke Hazmat iz odstavka 1 za zbiranje, shranjevanje in zagotavljanje informacij v zvezi z zbirko Hazmat. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 19(2).

Poglavje V
Usklajevanje dejavnosti okolja enotnega evropskega okenca za pomorski sektor

Člen 13
Nacionalni koordinatorji

Vsaka država članica določi pristojni organ, ki deluje kot nacionalni koordinator okolja enotnega evropskega okenca za pomorski sektor. Nacionalni koordinator:

(a)deluje kot nacionalna kontaktna točka za vse zadeve, povezane z izvajanjem te uredbe;

(b)usklajuje, kako pristojni nacionalni organi v državi članici uporabljajo to uredbo;

(c)usklajuje dejavnosti, katerih cilj je zagotoviti povezavo z ustreznimi sistemi pristojnih organov, kot je navedeno v členu 5(3)(c);

(d)deluje kot enotna kontaktna točka za Komisijo za vse zadeve, povezane z okoljem enotnega evropskega okenca za pomorski sektor.

Člen 14
Večletni načrt izvajanja

Komisija za olajšanje pravočasnega izvajanja te uredbe na podlagi ustreznih posvetovanj s strokovnjaki sprejme večletni načrt izvajanja, ki se letno revidira in ki določa:

(a)razvojni načrt za razvoj in posodobitev modula vmesnika za poročanje, ki je predviden v naslednjih 18 mesecih;

(b)okvirne roke za države članice za nadaljnjo integracijo modula vmesnika za poročanje v nacionalna enotna okenca;

(c)preskusna obdobja za države članice in deklarante, v katerih lahko preskusijo svojo povezavo z vsemi novimi različicami modula vmesnika;

(d)okvirne roke za postopno opustitev starejših različic modula vmesnika za države članice in deklarante.

Poglavje VI
Končne določbe

Člen 15
Stroški

Splošni proračun Evropske unije krije stroške:

(a)razvoja in vzdrževanja orodij IKT, ki podpirajo izvajanje te uredbe na ravni unije;

(b)promocije okolja enotnega evropskega okenca za pomorski sektor na ravni Unije in v zadevnih mednarodnih organizacijah.

Člen 16
Sodelovanje z drugimi sistemi ali službami za spodbujanje trgovine in prevoza

Če so bili z drugimi pravnimi akti Unije vzpostavljeni drugi sistemi ali službe za spodbujanje trgovine in prevoza, Komisija usklajuje dejavnosti, povezane z navedenimi sistemi ali službami, da se dosežejo sinergije in preprečijo podvajanja.

Člen 17
Pregled in poročanje

1.Države članice zagotovijo, med drugim z uporabo anket, da so vzpostavljeni postopki za zbiranje podatkov o delovanju okolja enotnega evropskega okenca za pomorski sektor, vključno s statističnimi podatki, in o ugotovitvah poročajo Komisiji. Poročilo vključuje naslednje kazalnike:

(a)izvajanje usklajenega nabora podatkov;

(b)namestitev usklajene programske opreme za prehod za poročanje;

(c)uporaba drugih sistemov poročanja, kot je navedeno v odstavkih 1 in 2 člena 6;

(d)zahteve za druge informacije, kot je navedeno v členu 4.

2.Države članice organizirajo zbiranje in predložitev podatkov, potrebnih za merjenje sprememb kazalnikov iz odstavka 1, in navedene informacije dvakrat letno predložijo Komisiji.

Komisija šest let po začetku veljavnosti te uredbe pregleda uporabo te uredbe ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o oceni delovanja okolja enotnega evropskega okenca za pomorski sektor na podlagi zbranih statističnih in drugih podatkov. Poročilo o oceni po potrebi zajema oceno novih tehnologij, zaradi katerih bi se lahko modul vmesnika za poročanje spremenil ali zamenjal.

Člen 18
Izvajanje prenosa pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji iz tega člena.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3 se prenese na Komisijo za pet let od začetka veljavnosti te uredbe. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastila iz člena 3. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje z nacionalnimi strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 3, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi s tem aktom, ne nasprotujeta ali če pred iztekom tega roka oba obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 19
Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor za spodbujanje digitalnega prevoza in trgovine. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 16 .

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 20
Razveljavitev Direktive 2010/65/EU

Direktiva 2010/65/EU se razveljavi z datumom začetka uporabe te uredbe.

Sklicevanja na Direktivo 2010/65/EU se štejejo za sklicevanja na to uredbo.

Člen 21
Začetek veljavnosti

1.Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.Uporablja se od [UP: vstaviti datum štiri leta po začetku veljavnosti te uredbe].

3.Funkcionalnosti iz točke (d) člena 7(2) in funkcionalnosti, ki se nanašajo na carinske formalnosti iz točke 7 dela A Priloge, začnejo učinkovati, ko bodo začeli delovati elektronski sistemi iz člena 6(1) Uredbe (EU) št. 952/2013, ki so potrebni za uporabo navedenih formalnosti, v skladu z delovnim programom Komisije, določenim na podlagi členov 280 in 281 Uredbe (EU) št. 952/2013.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja politike

1.3Vrsta predloga/pobude

1.4Cilji

1.5Utemeljitev predloga/pobude

1.6Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.7Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1Pravila o spremljanju in poročanju

2.2Upravljavski in kontrolni sistem

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1Naslov predloga/pobude 

1.2Zadevna področja politike 

1.3Vrsta predloga/pobude

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa 17 . 

X Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4Cilji

1.4.1Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

1.4.2Specifični cilji

1.4.3„“Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

1.5Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. usklajevalnih koristi, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

1.6Trajanje ukrepa in finančnih posledic

◻ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda: 

–◻    trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–◻    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

X Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma 2020 in 2027,

–ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7Načrtovani načini upravljanja

X Neposredno upravljanje – Komisija:

–X z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

–◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „Opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov izvajanja financiranja, načinov plačila in predlagane strategije kontrole

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenem sistemu notranje kontrole za njihovo ublažitev

2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrole in vrednostjo povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak (ob plačilu in ob zaključku)

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, na primer iz strategije za boj proti goljufijam.

–    

.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

·Zahtevane nove proračunske vrstice: N. R.

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

3.2Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

Predlagane obveznosti za leto 2020 (4,339 milijona EUR) bodo krite iz dodelitev, ki so že predvidene v finančnem načrtovanju za leto 2020.

Opomba: Ocenjeni učinek na odhodke in kadrovanje za leto 2021 in naslednja leta je v tej oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga vključen le v informativne namene in ne napoveduje prihodnjih predlogov Komisije glede naslednjega večletnega finančnega okvira, tudi ne glede virov financiranja te pobude.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov: ni relevantno.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–X    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1Povzetek

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–X    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–X    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

–X    Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira.

3.2.5Udeležba tretjih oseb pri financiranju

–V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

3.3Ocenjene posledice za prihodke

–X    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

za lastna sredstva,

za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

(1)    Izjava iz Vallette: Prednostne naloge politike EU za pomorski promet do leta 2020: konkurenčnost, razogljičenje in digitalizacija za zagotovitev globalne povezljivosti, učinkoviteganotranjega trga in vrhunskega pomorskega grozda, Valletta, 29. marec 2017, https://www.eu2017.mt/en/Documents/Valletta_Declaration_on_the_EU_maritime_transport_policy.pdf .

(2)    Sklepi Sveta o prednostnih nalogah politike EU za pomorski promet do leta 2020: konkurenčnost, razogljičenje in digitalizacija za zagotovitev globalne povezljivosti, učinkovitega notranjega trga in vrhunskega pomorskega grozda, ki jih je Svet sprejel na 3545. zasedanju 8. junija 2017, http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-9976-2017-INIT/sl/pdf .

(3)    Sklepi Sveta o digitalizaciji prometa, ki jih je Svet sprejel na 3581. zasedanju 5. decembra 2017, http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-15431-2017-INIT/sl/pdf.

(4)    Direktiva 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet (UL L 208, 5.8.2002, str. 10).

(5)    http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=480&langId=sl&intPageId=1844.

(6)    http://ec.europa.eu/transparency/regdoc/?fuseaction=ia&year=&serviceId=10305&s=Search&language=sl.

(7)    UL C , , str. .

(8)    UL C , , str. .

(9)    Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2010/65/EU z dne 20. oktobra 2010 o formalnostih poročanja za ladje, ki priplujejo v pristanišča držav članic in/ali izplujejo iz njih, in o razveljavitvi Direktive 2002/6/ES (UL L 283, 29.10.2010, str. 1).

(10)    Konvencija Mednarodne pomorske organizacije o olajšavah v mednarodnem pomorskem prometu (v nadaljnjem besedilu: konvencija FAL), sprejeta 9. aprila 1965 in spremenjena 8. aprila 2016, standard 1.1.

(11)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(12)    Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73).

(13)    Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(14)    „Kodeks Združenih narodov za trgovinske in prometne lokacije“.

(15)    UL L 208, 5.8.2002, str. 10.

(16)    UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

(17)    V skladu s členom 54(2)(a) ali (b) finančne uredbe.

(18)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(19)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(20)    Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

(21)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(22)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest itd.).

(23)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(24)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(25)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(26)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj,17.5.2018

COM(2018) 278 final

PRILOGA

k

predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta

o vzpostavitvi okolja enotnega evropskega okenca za pomorski sektor in razveljavitvi Direktive 2010/65/EU

{SEC(2018) 230 final}
{SWD(2018) 181 final}
{SWD(2018) 182 final}

PRILOGA
Nabor podatkov okolja enotnega evropskega okenca za pomorski sektor

A.Obveznosti poročanja, ki izhajajo iz pravnih aktov Unije

Ta kategorija obveznosti poročanja zajema informacije, ki jih je treba zagotoviti v skladu z naslednjimi določbami:

1.Sporočanje za ladje, ki vplujejo v pristanišča držav članic in izplujejo iz njih

Člen 4 Direktive 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet (UL L 208, 5.8.2002, str. 10).

2.Mejna kontrola oseb

Člen 7 Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 105, 13.4.2006, str. 1).

3.Obveščanje o nevarnem ali onesnaževalnem blagu, ki se prevaža na ladji

Člen 13 Direktive 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet (UL L 208, 5.8.2002, str. 10).

4.Obveščanje o odpadkih in ostankih

Člen 6 Direktive 2000/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2000 o pristaniških zmogljivostih za sprejem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (UL L 332, 28.12.2000, str. 81).

[Nov predlog o razveljavitvi Direktive 2000/59/ES:

4. Obveščanje o odpadkih z ladij, vključno z ostanki

Člena 6 in 7 Direktive 201X/XX/EU Evropskega parlamenta in Sveta]

5.Sporočanje informacij o zaščiti

Člen 6 Uredbe (ES) št. 725/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o povečanju zaščite na ladjah in v pristaniščih (UL L 129, 29.4.2004, str. 6).

Do sprejetja usklajenega obrazca na mednarodni ravni se za opredeljevanje informacij, zahtevanih na podlagi člena 6 Uredbe (ES) št. 725/2004, uporablja obrazec iz Dodatka k tej prilogi. Obrazec se lahko posreduje elektronsko.

6.Podatki o osebah na ladji

Člen 4(2) in člen 5(2) Direktive Sveta 98/41/ES z dne 18. junija 1998 o registraciji oseb, ki potujejo s potniškimi ladjami, ki plujejo v pristanišča držav članic Skupnosti ali iz njih (UL L 188, 2.7.1998, str. 35).

7.Carinske formalnosti

(a)Formalnosti ob prihodu:

–obvestilo o prihodu (člen 133 Uredbe (EU) št. 952/2013 1 );

–predložitev blaga carini (člen 139 Uredbe (EU) št. 952/2013);

–deklaracija za začasno hrambo blaga (člen 145 Uredbe (EU) št. 952/2013);

–carinski status blaga (členi 153–155 Uredbe (EU) št. 952/2013);

–elektronske prevozne listine, ki se uporabljajo za tranzit (člen 233(4)(e) Uredbe (EU) št. 952/2013).

(b)Formalnosti ob odhodu:

–carinski status blaga (členi 153–155 Uredbe (EU) št. 952/2013);

–elektronske prevozne listine, ki se uporabljajo za tranzit (člen 233(4)(e) Uredbe (EU) št. 952/2013);

–sporočilo ob izstopu (člen 269(2) Uredbe (EU) št. 952/2013);

–izstopna skupna deklaracija (člena 271 in 272 Uredbe (EU) št. 952/2013);

–obvestilo o ponovnem izvozu (člena 274 in 275 Uredbe (EU) št. 952/2013).

8.Varno nakladanje in razkladanje ladij za prevoz razsutega tovora

Člena 7 in 8 Direktive 2001/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2001 o določitvi usklajenih zahtev in postopkov za varno nakladanje in razkladanje ladij za prevoz razsutega tovora.

9.Pomorska inšpekcija države pristanišča

Člen 9 Direktive 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišča.

10.Statistika pomorskega prometa

Člen 5 Direktive 2009/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta o statističnih poročilih glede prevoza blaga in potnikov po morju.

B.Obrazci FAL in obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih pravnih instrumentov

Ta kategorija obveznosti poročanja vključuje informacije, ki jih je treba zagotoviti v skladu s konvencijo FAL in drugimi ustreznimi mednarodnimi pravnimi instrumenti.

1.Obrazec FAL 1: splošna izjava

2.Obrazec FAL 2: izjava o tovoru

3.Obrazec FAL 3: izjava o ladijskih zalogah

4.Obrazec FAL 4: izjava o osebnih predmetih članov posadke

5.Obrazec FAL 5: seznam članov posadke

6.Obrazec FAL 6: seznam potnikov

7.Obrazec FAL 7: nevarno blago

8.Pomorska zdravstvena izjava

C.Nacionalne pravne določbe

Ta kategorija obveznosti poročanja zajema podatkovne elemente v naslednjih kategorijah:

1.Pomorski promet

2.Varnost v pomorskem prometu

3.Okolje

4.Nadzor meje

5.Zaščita

6.Carina

7.Zdravje

8.Vojska

9.Pristaniške storitve

10.Statistični podatki

11.Davčne informacije

DODATEK

OBRAZEC ZA INFORMACIJE O ZAŠČITI PRED PRIHODOM LADJE
ZA VSE LADJE PRED VPLUTJEM V PRISTANIŠČA DRŽAV ČLANIC EU

(1974 Mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju (konvencija SOLAS), pravilo 9 poglavja XI-2, in člen 6(3) Uredbe (ES) št. 725/2004)

(1)    Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).