EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52018PC0071
Proposal for a COUNCIL DECISION on the conclusion, on behalf of the European Union, of an Agreement between the European Union and the Swiss Confederation on supplementary rules in relation to the instrument for financial support for external borders and visa, as part of the Internal Security Fund, for the period 2014 to 2020
Predlog SKLEP SVETA o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o dopolnilnih pravilih v zvezi z instrumentom za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost za obdobje 2014–2020
Predlog SKLEP SVETA o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o dopolnilnih pravilih v zvezi z instrumentom za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost za obdobje 2014–2020
COM/2018/071 final - 2018/032 (NLE)
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 14.2.2018
COM(2018) 71 final
2018/0032(NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o dopolnilnih pravilih v zvezi z instrumentom za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost za obdobje 2014–2020
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Uredba (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost in o razveljavitvi Odločbe št. 574/2007/ES je začela veljati 21. maja 2014, uporabljati pa se je začela s 1. januarjem 2014 1 .
Uredba (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o splošnih določbah o Skladu za migracije, azil in vključevanje ter o instrumentu za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz je prav tako začela veljati 21. maja 2014 ter se uporabljati s 1. januarjem 2014 2 . V skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 515/2014 se za instrument za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost (v nadaljnjem besedilu: Sklad za notranjo varnost – meje in vizumi) uporabljajo določbe Uredbe (EU) št. 514/2014.
Namen Sklada za notranjo varnost – meje in vizumi je vzpostaviti solidarnostni mehanizem, ki sodelujoče države zavezuje z istimi evropskimi pravili o nadzoru zunanjih meja v njihovem vzajemnem interesu in v imenu drugih sodelujočih držav. Sklad za notranjo varnost – meje in vizumi bo prispeval k doseganju ključnega cilja schengenskega pravnega reda, in sicer k delitvi odgovornosti za učinkovito, visoko in enotno stopnjo nadzora na zunanjih mejah, kakor je določeno v členu 15 Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta 3 . Tako pomeni nadgradnjo schengenskega pravnega reda.
Člen 5(7) Uredbe (EU) št. 515/2014 določa, da države, ki se pridružijo izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, sodelujejo v instrumentu v skladu z določbami Uredbe ter da se sklenejo dogovori o finančnih prispevkih teh držav in sprejmejo dopolnilna pravila, potrebna za tako sodelovanje, vključno z določbami, ki zagotavljajo zaščito finančnih interesov Unije in pooblastilo Računskemu sodišču, da izvaja revizije, saj ustrezni pridružitveni sporazumi ne določajo takih pravil.
Cilj osnutka sporazuma s Švico (v nadaljnjem besedilu: pridružena država) je skleniti dogovore iz člena 5(7) Uredbe (EU) št. 515/2014 in omogočiti Komisiji prevzem končne odgovornosti za izvrševanje proračuna instrumenta v tej pridruženi državi ter določiti prispevek te države v proračun Unije v okviru tega instrumenta.
Glede proračunskega in finančnega nadzora za države članice veljajo horizontalne obveznosti (npr. pristojnost Računskega sodišča in Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF)), ki izhajajo neposredno iz Pogodbe ali sekundarne zakonodaje Unije. Te obveznosti se za države članice uporabljajo neposredno in zato v Uredbi (EU) št. 515/2014 niso določene. Vendar jih je treba na podlagi uporabe člena 5(7) Uredbe (EU) št. 515/2014 razširiti na pridruženo državo z osnutkom sporazuma.
Da bi se finančni interesi Unije zaščitili pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi, Uredba (EU) št. 514/2014 določa, da imajo osebje Komisije, Računsko sodišče in OLAF ustrezen dostop za izvajanje pregledov. Člen 5(9) Uredbe (EU) št. 514/2014 dodaja, da sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami izrecno pooblaščajo Komisijo, Računsko sodišče in OLAF za izvajanje takih revizij, pregledov na kraju samem in inšpekcij. Zato je to predvideno v osnutku sporazuma.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Ni relevantno.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Ni relevantno.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Ker je namen tega predloga o podpisu sporazuma sklenitev dogovorov med Unijo in Švico o prispevku te države za instrument za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov za obdobje 2014–2020 ter o dopolnilnih pravilih, potrebnih za tako sodelovanje, ta predlog temelji na členih 77(2) in 218(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije.
•Potreba po predlaganemu sklepu
Na podlagi člena 5(7) Uredbe (EU) št. 515/2014 je sklenitev sporazuma s Švico potrebna za vzpostavitev dogovorov o prispevku te države za instrument za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov za obdobje 2014–2020 in sprejetje dopolnilnih pravil, potrebnih za tako sodelovanje.
•Sorazmernost
Ni relevantno.
•Izbira instrumenta
Ni relevantno.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje
Ni relevantno.
•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi
Ni relevantno.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Ni relevantno.
•Ocena učinka
Ni relevantna, ker se predlog navezuje na upravljanje programa, njegov cilj pa je sklenitev mednarodnega sporazuma, ki je bil izpogajan na podlagi pogajalskih smernic, ki jih je določil Svet.
•Ustreznost in poenostavitev ureditve
Ni relevantno.
•Temeljne pravice
Ni relevantno.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
V členu 10 in Prilogi k osnutku sporazuma so opisane določbe v zvezi z letnimi finančnimi prispevki pridružene države v proračun Sklada za notranjo varnost – meje in vizumi ter možnost njihove prilagoditve razmeram, opisanim v Prilogi.
5.DRUGI ELEMENTI
•Ozemeljska uporaba
Uredba (EU) št. 515/2014 predstavlja razvoj schengenskega pravnega reda. Tako tudi ta sporazum s Švico nadgrajuje schengenski pravni red.
V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja. Danska se bo v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko bo Svet sprejel ta predlog, odločila, ali bo predlagani sklep prenesla v svoje nacionalno pravo.
Ta predlog pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, v katerem Združeno kraljestvo in Irska ne sodelujeta, zato za ti državi ni zavezujoč in se v njiju ne uporablja v skladu s sklepoma Sveta 2000/365/ES 4 oziroma 2002/192/ES 5 .
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Ureditev spremljanja in poročanja, ki se uporablja, je določena v členu 17 Sporazuma. Švica mora do 15. februarja vsakega leta do vključno leta 2022 Komisiji predložiti letno poročilo o izvajanju za predhodno proračunsko leto.
•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)
Ni relevantno.
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Ni potrebna.
Na podlagi navedenega Komisija predlaga, da Svet po soglasju Evropskega parlamenta odobri Sporazum s Švicarsko konfederacijo o dopolnilnih pravilih v zvezi z instrumentom za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost za obdobje 2014–2020.
2018/0032 (NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o dopolnilnih pravilih v zvezi z instrumentom za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost za obdobje 2014–2020
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 77(2) v povezavi s členom 218(6)(a) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju predloga Evropskega parlamenta 6 ,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)V skladu s Sklepom Sveta 2017/XXX z dne [...] je Komisija dne […] podpisala Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o dopolnilnih pravilih v zvezi z instrumentom za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost za obdobje 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) s pridržkom njegove sklenitve.
(2)Uredba (EU) št. 515/2014 7 Evropskega parlamenta in Sveta določa, da države, ki se pridružijo izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, sodelujejo v instrumentu za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov ter da se sklenejo dogovori o finančnih prispevkih teh držav in sprejmejo dopolnilna pravila, potrebna za tako sodelovanje, vključno z določbami, ki zagotavljajo zaščito finančnih interesov Unije in pooblastilo Računskemu sodišču, da izvaja revizije.
(3)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja. Ker ta sklep nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme ta sklep, odloči, ali bo ta sklep prenesla v svoje nacionalno pravo.
(4)Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES 8 ; Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanj ni zavezujoč in se v njem ne uporablja.
(5)Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, v katerem Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES 9 ne sodeluje; Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.
(6)Sporazum bi bilo treba odobriti v imenu Evropske unije –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
V imenu Unije se odobri Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o dopolnilnih pravilih v zvezi z instrumentom za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost za obdobje 2014–2020.
Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.
Člen 2
Predsednik Sveta imenuje osebo ali osebe, pristojne, da v imenu Evropske unije pošljejo uradno obvestilo iz člena 19(2) Sporazuma, s čimer bo izraženo soglasje Evropske unije, da jo ta sporazum zavezuje.
Člen 3
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju,
Za Svet
Predsednik
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj,14.2.2018
COM(2018) 71 final
PRILOGA
k
Predlogu za SKLEP SVETA
o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o dopolnilnih pravilih v zvezi z instrumentom za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost za obdobje 2014–2020
PRILOGA
EVROPSKA UNIJA, v nadaljnjem besedilu: Unija,
in
ŠVICARSKA KONFEDERACIJA, v nadaljnjem besedilu: Švica,
v nadaljnjem besedilu: pogodbenici, STA SE –
OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 1 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o pridružitvi Švice).
OB UPOŠTEVANJU NASLEDNJEGA:
(1)Unija je z Uredbo (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 2 vzpostavila instrument za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost.
(2)Uredba (EU) št. 515/2014 pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma o pridružitvi Švice.
(3)Ker Uredba (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 3 neposredno vpliva na uporabo določb Uredbe (EU) št. 515/2014, s čimer spreminja njen pravni okvir, in ker so bili za sprejetje Uredbe (EU) št. 514/2014, o katerem je bila Švica uradno obveščena, uporabljeni postopki iz Sporazuma o pridružitvi Švice, pogodbenici priznavata, da Uredba (EU) št. 514/2014 pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma o pridružitvi Švice v obsegu, v katerem je potrebna za izvajanje Uredbe (EU) št. 515/2014.
(4)Člen 5(7) Uredbe (EU) št. 515/2014 določa, da države, ki se pridružijo izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda – med njimi Švica –, sodelujejo v instrumentu v skladu z določbami uredbe ter da se sklenejo dogovori o finančnih prispevkih teh držav in sprejmejo dopolnilna pravila, potrebna za tako sodelovanje, vključno z določbami, ki zagotavljajo zaščito finančnih interesov Unije in pooblastilo Računskemu sodišču, da izvaja revizije.
(5)Instrument za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost (v nadaljnjem besedilu: Sklad za notranjo varnost – meje in vizumi) je poseben instrument v okviru schengenskega pravnega reda, ki je bil zasnovan za zagotavljanje delitve bremena in finančne podpore na področju zunanjih meja in vizumske politike v državah članicah in pridruženih državah.
(6)Člen 60 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 4 določa pravila o posrednem upravljanju, ki se uporabljajo, kadar so tretjim državam, vključno s pridruženimi državami, poverjene naloge izvrševanja proračuna.
(7) Člen 17(4) Uredbe (EU) št. 514/2014 določa, da so izdatki, ki so odgovornemu organu, ki še ni bil uradno imenovan, nastali v letu 2014, upravičeni, s čimer je zagotovljen gladek prehod s Sklada za zunanje meje na Sklad za notranjo varnost. Prav tako je pomembno, da se enako odraža v tem sporazumu. Glede na to, da ta sporazum ni začel veljati pred koncem leta 2014, je nujno zagotoviti upravičenost izdatkov, nastalih pred tem in do uradnega imenovanja odgovornega organa, pod pogojem, da so bili sistemi upravljanja in nadzora, ki so se uporabljali pred uradnim imenovanjem, dejansko isti kot sistemi, ki so veljavni po uradnem imenovanju odgovornega organa.
(8)Za poenostavitev izračuna in uporabe letnih prispevkov Švice za Sklad za notranjo varnost – meje in vizumi bodo prispevki Švice za obdobje 2014–2020 plačani v petih letnih obrokih od leta 2016 do leta 2020. Za leta od 2016 do 2018 so letni prispevki določeni v fiksnih zneskih, prispevka za leti 2019 in 2020 pa bosta določena v letu 2019 na podlagi bruto domačega proizvoda vseh držav, ki sodelujejo v Skladu za notranjo varnost – meje in vizumi, pri čemer se bodo upoštevala dejansko opravljena plačila –
DOGOVORILI O NASLEDNJEM:
Člen 1
Področje uporabe
Ta sporazum določa dopolnilna pravila, potrebna za sodelovanje Švice v Skladu za notranjo varnost – meje in vizumi, v skladu z Uredbo (EU) št. 515/2014.
Člen 2
Finančno poslovodenje in nadzor
1. Švica sprejme potrebne ukrepe za zagotavljanje skladnosti z določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) in prava Unije na podlagi PDEU, ki zadevajo finančno poslovodenje in nadzor.
V prvem pododstavku navedene določbe PDEU in sekundarne zakonodaje zajemajo naslednje določbe:
(a)člen 287(1), (2) in (3) PDEU;
(b)člene 30, 32 in 57, člen 58(1)(c)(i), člen 60 ter člena 79(2) in 108(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012;
(c)člene 32, 38, 42, 84, 88, 142 in 144 Delegirane Uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 5 ;
(d)Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 6 ;
(e)Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 7 .
Pogodbenici se lahko z medsebojnim dogovorom odločita za spremembo tega seznama.
2. Švica na svojem ozemlju uporablja določbe iz odstavka 1 skladno s tem sporazumom.
Člen 3
Spoštovanje načela dobrega finančnega poslovodenja
Sredstva, dodeljena Švici v okviru Sklada za notranjo varnost – meje in vizumi, se uporabijo v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.
Člen 4
Spoštovanje načela izogibanja navzkrižju interesov
Vsem finančnim udeležencem in kateri koli drugi osebi, ki sodeluje pri izvrševanju in upravljanju proračuna, vključno s pripravljalnimi akti v zvezi s tem, reviziji ali kontroli proračuna na ozemlju Švice, je prepovedano vsakršno dejanje, ki bi lahko povzročilo navzkrižje njihovih interesov z interesi Unije.
Člen 5
Izvrševanje
Sklepi Komisije, ki nalagajo denarno obveznost osebam, ki niso države, so izvršljivi na ozemlju Švice.
Izvršbo urejajo pravila civilnega postopka, ki veljajo v Švici. Nacionalni organ, ki ga v ta namen določi vlada Švice ter o tem obvesti Komisijo, priloži sklepu izvršilni nalog, pri čemer ni potrebna nobena druga formalnost razen overovitve verodostojnosti sklepa.
Ko so te formalnosti na zahtevo Komisije izpolnjene, lahko ta preide na izvršbo v skladu z nacionalnim pravom tako, da zadevo predloži neposredno pristojnemu organu.
Izvršba se lahko odloži le z odločbo Sodišča Evropske unije. Za odločanje o pritožbah v zvezi z nepravilnim izvajanjem izvršb pa so pristojna sodišča Švice.
Člen 6
Zaščita finančnih interesov Unije pred goljufijami
1.Švica
(a)preprečuje goljufije in vsa druga nezakonita dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, z ukrepi, ki delujejo odvračilno in so takšni, da v Švici omogočajo učinkovito zaščito;
(b)za preprečevanje goljufij, ki škodijo finančnim interesom Unije, sprejme enake ukrepe, kot jih sprejme za preprečevanje goljufij, ki škodijo njenim lastnim finančnim interesom, ter
(c)usklajuje svoje ukrepe, katerih cilj je zaščita finančnih interesov Unije pred goljufijami, z državami članicami in Komisijo.
2.Švica sprejme ukrepe, enakovredne ukrepom, ki jih je sprejela Unija v skladu s členom 325(4) PDEU, in ki veljajo na dan podpisa tega sporazuma.
Pogodbenici se lahko z medsebojnim dogovorom odločita za sprejetje ukrepov, enakovrednih vsem poznejšim ukrepom, ki jih sprejme Unija v skladu s tem členom.
Člen 7
Pregledi in inšpekcije na kraju samem, ki jih opravi Komisija (OLAF)
Brez poseganja v njene pravice na podlagi člena 5(8) Uredbe (EU) št. 514/2014 je Komisija (Evropski urad za boj proti goljufijam – OLAF) pooblaščena za opravljanje pregledov in inšpekcij na kraju samem na ozemlju Švice v zvezi s Skladom za notranjo varnost – meje in vizumi, in sicer v skladu s pogoji, določenimi v Uredbi Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96.
Organi Švice olajšujejo preglede in inšpekcije na kraju samem, ki jih lahko, če ti organi tako želijo, opravijo skupaj.
Člen 8
Računsko sodišče
V skladu s členom 287(3) PDEU in poglavjem 1 naslova X prvega dela Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 ima Računsko sodišče možnost, da v zvezi s Skladom za notranjo varnost – meje in vizumi opravlja revizije v prostorih katerega koli organa, ki vodi računovodske evidence prihodkov ali odhodkov v imenu Unije na ozemlju Švice, ter tudi v prostorih katere koli fizične ali pravne osebe, ki prejema plačila iz proračuna.
Računsko sodišče opravlja revizije v Švici v povezavi z nacionalnimi revizijskimi organi ali – če ti nimajo potrebnih pooblastil – s pristojnimi nacionalnimi službami. Računsko sodišče in revizijski organi, uradi ali agencije Švice sodelujejo v duhu zaupanja, pri čemer ohranjajo svojo neodvisnost. Ti organi, uradi ali agencije ali službe obvestijo Računsko sodišče, ali nameravajo sodelovati pri reviziji.
Računsko sodišče ima najmanj enake pravice kot Komisija, kakor so določene v členu 5(7) Uredbe (EU) št. 514/2014 in členu 7 tega sporazuma.
Člen 9
Javno naročanje
Švica uporablja nacionalno zakonodajo s področja javnega naročanja v skladu z določbami Priloge 4 k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (Sporazum o javnih naročilih) 8 in Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o nekaterih vidikih vladnih naročil 9 .
Švica Komisiji predloži opis svojih postopkov za oddajo javnih naročil.
Poleg tega predloži informacije o postopkih za oddajo javnih naročil, ki se uporabljajo, v vsakem letnem poročilu o izvajanju iz člena 54 Uredbe (EU) št. 514/2014.
Člen 10
Finančni prispevki
1.Švica za leta od 2016 do 2018 izvrši letna plačila v proračun Sklada za notranjo varnost – meje in vizumi v skladu z naslednjo razpredelnico:
(Vsi zneski v EUR)
|
2016 |
2017 |
2018 |
|
|
Švica |
25 106 140 |
25 106 140 |
25 106 140 |
2.Prispevki Švice za leti 2019 in 2020 se izračunajo v skladu z njenim bruto domačim proizvodom (BDP) v ustreznem letu kot odstotkom BDP vseh držav, ki sodelujejo v Skladu za notranjo varnost – meje in vizumi, v skladu s formulo, opredeljeno v Prilogi.
3.Švica plača finančne prispevke iz tega člena ne glede na datum sprejetja nacionalnega programa iz člena 14 Uredbe (EU) št. 514/2014.
Člen 11
Uporaba finančnih prispevkov
1.Skupni znesek letnih plačil za leti 2016 in 2017 se razporedi na naslednji način:
(a)75 % za vmesni pregled iz člena 8 Uredbe (EU) št. 515/2014;
(b)15 % za razvoj informacijskih sistemov iz člena 15 Uredbe (EU) št. 515/2014, če bodo do 30. junija 2017 sprejeti ustrezni zakonodajni akti Unije;
(c)10 % za ukrepe Unije iz člena 13 Uredbe (EU) št. 515/2014 in nujno pomoč iz člena 14 Uredbe (EU) št. 515/2014.
Če se znesek iz točke (b) ne dodeli ali porabi, ga Komisija v skladu s postopkom iz drugega pododstavka člena 5(5)(b) Uredbe (EU) št. 515/2014 ponovno dodeli za posebne ukrepe iz člena 7 Uredbe (EU) št. 515/2014.
Če ta sporazum ne začne veljati ali se začasno uporabljati do 1. junija 2017, se celoten prispevek Švice uporabi v skladu z odstavkom 2 tega člena.
2.Skupni znesek letnih plačil za leta 2018, 2019 in 2020 se razporedi na naslednji način:
(a)40 % za posebne ukrepe iz člena 7 Uredbe (EU) št. 515/2014;
(b)50 % za razvoj informacijskih sistemov iz člena 15 Uredbe (EU) št. 515/2014, če bodo do 31. decembra 2018 sprejeti ustrezni zakonodajni akti Unije;
(c)10 % za ukrepe Unije iz člena 13 Uredbe (EU) št. 515/2014 in nujno pomoč iz člena 14 Uredbe (EU) št. 515/2014.
Če se znesek iz točke (b) ne dodeli ali porabi, ga Komisija v skladu s postopkom iz drugega pododstavka člena 5(5)(b) Uredbe (EU) št. 515/2014 ponovno dodeli za posebne ukrepe iz člena 7 Uredbe (EU) št. 515/2014.
3.Dodatni zneski, dodeljeni za vmesni pregled, ukrepe Unije, posebne ukrepe ali program o razvoju informacijskih sistemov, se uporabijo v skladu z ustreznim postopkom iz ene od naslednjih določb:
(a)člena 6(2) Uredbe (EU) št. 514/2014;
(b)člena 8(7) Uredbe (EU) št. 515/2014;
(c)člena 7(3) Uredbe (EU) št. 515/2014;
(d)drugega pododstavka člena 15 Uredbe (EU) št. 515/2014.
4. Komisija lahko iz plačil, ki jih je izvršila Švica, na leto porabi do 181 424 EUR za financiranje upravnih odhodkov v zvezi z osebjem ali zunanjim osebjem, potrebnim za podporo izvajanju Uredbe (EU) št. 515/2014 in tega sporazuma s strani Švice.
Člen 12
Zaupnost
Informacije, sporočene ali pridobljene v kakršni koli obliki na podlagi tega sporazuma, so poslovna skrivnost in se varujejo tako, kot je za podobne informacije določeno z določbami, ki veljajo za institucije Unije, in z zakonodajo Švice. Take informacije se smejo sporočati le osebam v institucijah Unije, državah članicah ali v Švici, ki morajo biti zaradi svoje funkcije z njimi seznanjene, in se ne smejo uporabljati v drug namen kot za zagotavljanje učinkovitega varovanja finančnih interesov pogodbenic.
Člen 13
Imenovanje odgovornega organa
1. Švica uradno obvesti Komisijo o uradnem imenovanju na ministrski ravni odgovornega organa, pristojnega za upravljanje in nadzor izdatkov v okviru Sklada za notranjo varnost – meje in vizumi, in sicer čim prej po odobritvi nacionalnega programa.
2. Imenovanje iz odstavka 1 se organu podeli, če izpolnjuje merila za imenovanje v zvezi z notranjim okoljem, dejavnostmi nadzora, obveščanjem, sporočanjem ter spremljanjem, kakor so določena v Uredbi (EU) št. 514/2014 oziroma na podlagi te uredbe.
3. Imenovanje odgovornega organa temelji na mnenju revizijskega telesa, ki je lahko revizijski organ in ki oceni, ali odgovorni organ izpolnjuje merila za imenovanje. To revizijsko telo je lahko avtonomna javna institucija, pristojna za spremljanje, vrednotenje in revizijo uprave. Revizijsko telo deluje neodvisno od odgovornega organa in svoje delo opravlja skladno z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi. Švica lahko svojo odločitev o imenovanju utemelji na podlagi tega, ali so sistemi upravljanja in nadzora dejansko enaki kot tisti, ki so se uporabljali v predhodnem obdobju, in ali so delovali učinkovito. Če obstoječi rezultati revizije in nadzora pokažejo, da imenovani organ ne izpolnjuje več meril za imenovanje, Švica s sprejetjem potrebnih ukrepov zagotovi, da so pomanjkljivosti pri izvajanju nalog tega organa odpravljene, med drugim tudi s preklicem imenovanja.
Člen 14
Opredelitev proračunskega leta
Za namene tega sporazuma proračunsko leto iz člena 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 zajema plačane izdatke in prejete prejemke, ki so bili knjiženi v računovodski izkaz odgovornega organa v obdobju od 16. oktobra leta „N – 1“ do 15. oktobra leta „N“.
Člen 15
Upravičenost izdatkov
Z odstopanjem od člena 17(3)(b) in (4) Uredbe (EU) št. 514/2014 so izdatki upravičeni tudi, kadar jih je odgovorni organ plačal, preden je bil uradno imenovan v skladu s členom 13 tega sporazuma, pod pogojem, da so sistemi upravljanja in nadzora, ki so se uporabljali pred uradnim imenovanjem, dejansko enaki kot sistemi, ki so veljavni po uradnem imenovanju odgovornega organa.
Člen 16
Zahtevek za plačilo letne razlike
1. Do 15. februarja leta, ki sledi proračunskemu letu, Švica Komisiji predloži dokumente in informacije, ki se zahtevajo v točkah (b) in (c) prvega pododstavka člena 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.
Z odstopanjem od člena 44(1) Uredbe (EU) št. 514/2014 in v skladu s tretjim pododstavkom člena 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Švica Komisiji predloži mnenje iz drugega pododstavka člena 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 najpozneje do 15. marca leta, ki sledi proračunskemu letu.
Predloženi dokumenti iz tega odstavka se uporabijo kot zahtevek za plačilo letne razlike.
2. Dokumenti iz odstavka 1 se pripravijo v skladu s predlogami, ki jih je Komisija sprejela na podlagi člena 44(3) Uredbe (EU) št. 514/2014.
Člen 17
Poročilo o izvajanju
Z odstopanjem od člena 54(1) Uredbe (EU) št. 514/2014 in v skladu s tretjim pododstavkom člena 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Švica Komisiji predloži letno poročilo o izvajanju nacionalnega programa v preteklem proračunskem letu do 15. februarja vsakega leta do vključno leta 2022 in lahko te informacije objavi na ustrezni ravni.
Prvo letno poročilo o izvajanju nacionalnega programa se predloži prvega 15. februarja po začetku veljavnosti ali začasne uporabe tega sporazuma.
Prvo poročilo zajema proračunska leta od 2014 naprej do proračunskega leta pred letom, v katerem je bilo treba predložiti prvo letno poročilo v skladu z drugim pododstavkom.
Švica predloži končno poročilo o izvajanju nacionalnega programa do 31. decembra 2023.
Člen 18
Sistem elektronske izmenjave podatkov
V skladu s členom 24(5) Uredbe (EU) št. 514/2014 se vse uradne izmenjave informacij med Švico in Komisijo izvedejo s sistemom elektronske izmenjave podatkov, ki ga za ta namen zagotovi Komisija.
Člen 19
Začetek veljavnosti
1.Depozitar tega sporazuma je generalni sekretar Sveta Evropske unije.
2.Pogodbenici ta sporazum odobrita v skladu s svojimi postopki. O dokončanju teh postopkov se medsebojno uradno obvestita.
3.Ta dogovor začne veljati prvi dan prvega meseca, ki sledi predložitvi zadnjega uradnega obvestila iz odstavka 2.
4.Pogodbenici začasno uporabljata ta sporazum, razen člena 5, od dneva, ki sledi dnevu podpisa Sporazuma, ne glede na ustavne zahteve.
Člen 20
Veljavnost in prenehanje
1.Unija ali Švica lahko ta sporazum odpovesta z uradnim obvestilom drugi pogodbenici o taki odločitvi. Sporazum preneha veljati tri mesece po dnevu tega uradnega obvestila. Projekti in dejavnosti, ki so v trenutku prenehanja v teku, se nadaljujejo v skladu s pogoji, določenimi v tem sporazumu. Pogodbenici z medsebojnim dogovorom urejata vse morebitne ostale posledice prenehanja.
2.Ta sporazum preneha veljati, ko preneha veljati Sporazum o pridružitvi Švice v skladu s členom 7(4), členom 10(3) ali členom 17 Sporazuma o pridružitvi Švice.
Člen 21
Jeziki
Ta sporazum je sestavljen v enem izvirniku v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna.
PRILOGA
Formula za izračun finančnih prispevkov za leti 2019 in 2020 in podrobnosti o plačilu
(1)Finančni prispevek Švice v Sklad za notranjo varnost – meje in vizumi iz drugega in tretjega pododstavka člena 5(7) Uredbe št. 515/2014 se za leti 2019 in 2020 izračuna na naslednji način:
za vsako posamezno leto od 2013 do 2017 se zadnja končna vrednost bruto domačega proizvoda (BDP) Švice, ki je na voljo 31. marca 2019, deli z vsoto vrednosti BDP za ustrezno leto vseh držav, ki sodelujejo v Skladu za notranjo varnost – meje in vizumi. Povprečje petih tako dobljenih odstotkov za leta od 2013 do 2017 se uporabi pri seštevku dejanskih letnih odobritev za Sklad za notranjo varnost – meje in vizumi za leta od 2014 do 2019 ter letne odobritve za prevzem obveznosti za Sklad za notranjo varnost – meje in vizumi za leto 2020, kakor je vključena v predlog splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2020, ki ga je sprejela Komisija, da se dobi skupni znesek, ki ga mora Švica plačati v celotnem obdobju izvajanja Sklada za notranjo varnost – meje in vizumi. Od tega zneska se odštejejo letna plačila, ki jih je Švica dejansko izvršila v skladu s členom 10(1) tega sporazuma, da se dobi skupni znesek prispevkov Švice za leti 2019 in 2020. Polovica tega zneska se plača leta 2019, druga polovica pa leta 2020.
(2)Finančni prispevek se plača v eurih.
(3)Švica plača svoj finančni prispevek za ustrezno leto najpozneje v 45 dneh po prejemu obvestila o dolgovanem znesku. Za vsako zamudo pri plačilu prispevka se plačajo zamudne obresti, in sicer od zneska, ki je dolgovan na datum zapadlosti. Obrestna mera je mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka pri svojih operacijah glavnega refinanciranja, kot je objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, veljavna na prvi koledarski dan mesecev roka za plačilo, povečana za 3,5 odstotne točke.
