(a)

naj zagotovijo največjo možno podporo za akcijski načrt OZN za Libijo, ki ga je septembra 2017 predstavil posebni predstavnik OZN Ghassan Salamé, za stabilizacijo razmer v Libiji ter za političen in vključujoč proces nacionalne sprave, ki bo vsem libijskim akterjem, vključno z vsemi plemenskimi subjekti, omogočil doseči stabilen in dolgotrajen politični dogovor ob ustreznem upoštevanju vključenosti žensk in manjšin; naj upoštevajo rezultate vključujočih posvetovalnih procesov, ki so bili Varnostnemu svetu OZN predloženi 21. maja 2018; naj odločno obsodijo vsakršen poskus ogrožanja mirovnega procesa, ki ga vodi OZN; naj še naprej sodelujejo s podporno misijo OZN v Libiji (UNSMIL);

(b)

naj okrepijo svoja diplomatska prizadevanja za podporo načrtu OZN in pomagajo utrditi libijsko vlado pri njenih prizadevanjih za uresničitev političnega soglasja, zagotovitev varnosti in razširitev njene pristojnosti na celotno ozemlje Libije, onkraj omejenega nadzora mednarodno priznane vlade narodne enotnosti, kot nujnega osnovnega pogoja za vključujočo politično rešitev za stabilizacijo, obnovo in spravo v državi, oblikovanje države in kakršno koli mirovno operacijo, ki temelji na demokraciji, pravni državi in človekovih pravicah; naj zagotovijo, da bo odgovornost za proces stabilizacije in odločitev o prihodnji obliki države prevzela Libija; naj podprejo krepitev lokalnih mehanizmov in zmogljivosti v državi v zvezi z mediacijo, reševanjem sporov in premirjem ter jih povežejo z akcijskim načrtom OZN kot del usklajenega in celostnega pristopa, ki bo privedel do konkretnih in trajnih rezultatov;

(c)

naj podpirajo tako imenovana „srečanja v mestni hiši“, ki pod okriljem OZN potekajo v številnih občinah, saj gre za učinkovito pobudo za spravo, ki ubira pristop od spodaj navzgor in skuša spodbuditi dialog med različnimi skupnostmi ter tako konkretno prispevati k oblikovanju trajnostne in uspešne rešitve za libijsko krizo, prav tako pa pomagati v državi vzpostaviti kulturo državljanske zavesti;

(d)

naj si prizadevajo za zagotovitev sredstev za spodbujanje vzpostavljanja institucij in pristne civilne družbe ter za zagon gospodarstva, pa tudi za odmik od preobremenjene javne službe, da bi spodbudili trajnostni razvoj zasebnega sektorja, kar je potrebno za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti in blaginje v državi;

(e)

naj podpirajo prizadevanja Libije za oblikovanje novega ustavnega reda, ki bi moral vključevati formulo za pravično porazdelitev naftnega bogastva ter jasno delitev nalog in obveznosti med zgodovinskimi regijami na eni strani in nacionalno vlado na drugi; naj opozorijo, da bi ta nova ustava, ki bi lahko našla navdih v elementih spremenjene ustave iz leta 1963, pripomogla k prizadevanjem za volitve na vsedržavni ravni, ki se bodo organizirale šele, ko bo sprejeta nova ustava in ko bodo ustrezno zagotovljeni vsi potrebni pogoji za visoko udeležbo, pa tudi sprejemanje in legitimnost v javnosti;

(f)

naj v okviru institucij EU prednostno razvrstijo naloge o tem, kako bi lahko bolje obravnavali vse vidike libijske krize, katere instrumente bi uporabili in s katerimi sektorji sodelovali, tudi z namenjanjem več pozornosti lokalni dinamiki, da bi uvedli učinkovit celosten pristop za to državo in pokazali enotnost namena in pobude med vsemi institucijami in državami članicami, da bi tako zagotovili skladnost ukrepov vseh vključenih akterjev kot dela širše regionalne strategije;

(g)

naj okrepijo svojo prisotnost, prepoznavnost in razumevanje večplastnosti razmer v državi s ponovno vzpostavitvijo delegacije EU v Tripoliju ter z vrnitvijo stalnega osebja EU v delegacijo;

(h)

naj še naprej poudarjajo, da libijske krize ni mogoče rešiti z vojaškim posegom, ter ponovno poudarijo, da se morajo vse strani in oborožene skupine v Libiji zavezati členu 42 libijskega političnega sporazuma, spoštovati načela mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava o človekovih pravicah ter se izogibati nasilni retoriki in uporabi nasilja ter da se morajo demobilizirati in zavezati k mirni rešitvi konflikta, s čimer bi preprečili nadaljnjo škodo in smrti; meni, da bi morala biti pogajanja osredotočena na združitev libijskih varnostnih sil iz vseh regij, da bi se vzpostavila nacionalna varnostna struktura s civilnim nadzorom v okviru vključujoče mednarodno priznane libijske vlade, pri čemer bi se zagotavljali preglednost in odgovornost ter spoštovale mednarodne obveznosti Libije na področju človekovih pravic, ter da bi morala pogajanja voditi do podpisa protokola, ki bi vse oborožene skupine zavezoval k opustitvi uporabe sile in nasilja, in sicer v okviru skladnega in celovitega procesa razorožitve, demobilizacije in reintegracije članov oboroženih skupin v družbo ter procesa reforme varnostnega sektorja na podlagi shiratskih načel nediskriminacije in preglednosti; meni, da bi moral podpis takega protokola omogočiti izvajanje mirovnega sporazuma, ki bi omogočil svobodne in pravične volitve, voditi k ekonomskim in finančnim spodbudam ter spodbuditi podpisnice k oblikovanju novih državnih institucij;

(i)

naj se zavedajo potrebe po oblikovanju prilagojenih programov za ponovno vključevanje posameznikov, ne skupin, iz vrst milic v državni varnostni aparat, s čimer bi omejili zvestobo več stranem;

(j)

naj podprejo prizadevanja OZN, da bi v Libiji do konca leta 2018 izvedli volitve, a šele po sprejetju nove ustave; naj podprejo zlasti prizadevanja za registracijo volivcev, saj je bilo do zdaj registriranih le približno 50 % volilnih upravičencev; naj zagotovijo, da bo sporazum o prehodni ureditvi sprejet pred volitvami, da bi se ponovno vzpostavilo zaupanje in s tem okrepila mednarodna in nacionalna legitimnost nove vlade; naj podprejo, tudi s tehničnimi sredstvi, proces vzpostavitve trdnega ustavnega okvira in volilnega procesa kot celote, pri tem pa evropske finančne prispevke pogojijo s sprejetjem volilne zakonodaje, ki bo v največji možni meri v skladu z mednarodnimi standardi, ki jih je določila Beneška komisija;

(k)

naj pritisnejo na tiste, ki ovirajo politične mirovne pogovore, in naj učinkovito izvršujejo embargo OZN na orožje v Libiji; naj razmislijo o uvedbi novih sankcij proti tistim, ki podpirajo nezakonite naftne posle;

(l)

naj okrepijo sodelovanje z vsemi mednarodnimi organizacijami in drugimi akterji na terenu za večjo usklajenost in zbliževanje mednarodnih ukrepov; naj okrepijo diplomatska prizadevanja z vsemi regionalnimi akterji in sosednjimi državami, da bodo prispevali k pozitivni rešitvi krize v Libiji v skladu z akcijskim načrtom OZN, ki je trenutno edini možni okvir za rešitev krize; naj podprejo potekajoč proces nacionalne konference v Libiji s ciljem, da se doseže sporazum med različnimi libijskimi stranmi o nadaljnjih korakih za dokončanje prehoda; naj posvarijo regionalne akterje pred vsakršnim enostranskim ali večstranskim vojaškim posredovanjem, ki ne bi imelo pravne osnove ali političnega soglasja libijske vlade;

(m)

naj zagotovijo podporo z napotitvijo zakonodajalcev, sodnikov in specializiranih tožilcev v Libijo, ki lahko pomagajo pri reviziji libijskih protiterorističnih zakonov in zagotovijo, da bo Libija ustrezno opremljena za vodenje in izvajanje protiterorističnih zadev v skladu s pravno državo;

(n)

naj razmišljajo o krizi v Libiji v širšem, regionalnem in vseafriškem okviru, ob upoštevanju, da je Libija ključnega pomena za stabilnost severne Afrike, Sahela in Sredozemlja; naj spodbujajo in olajšajo sodelovanje Libije s sosedami v Sahelu; v okviru tega razmisleka naj upoštevajo vpliv razmer v Libiji na dinamiko in izzive, s katerimi se sooča EU; naj oblikujejo celovito politiko za Libijo, v kateri bo upoštevan regionalni in vseafriški vidik ter ki bo zajemala širše razvojne, varnostne in migracijske politike, varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter boj proti terorizmu, suženjstvu in izkoriščanju; naj zagotovijo, da bo ta politika podprta z ustreznimi in zadostnimi sredstvi za njeno izvajanje, tudi v naslednjem večletnem finančnem okviru, da bi prinesla konkretne rezultate; naj ohranjajo in po možnosti okrepijo sodelovanje med operacijo Nata Sea Guardian in operacijo EUNAVFOR Med Sophia;

(o)

naj zagotovijo trajno in aktivno vključenost v prizadevanja v boju proti terorizmu in boju proti nedovoljeni trgovini, ne samo z integracijo obveščevalnih podatkov, finančnim sodelovanjem in taktično podporo, ampak tudi s socialnimi in izobraževalnimi programi za zdravstvo in izobraževanje, ki podpirajo usposabljanje in napotitev socialnih akterjev ter ključnih oblikovalcev mnenj za boj proti nasilnemu ekstremizmu in razširjanje sporočila sobivanja ter mirnega sodelovanja;

(p)

naj upoštevajo, da je sicer morda bila skupina Daiš/IS precej oslabljena v Libiji, vendar pa so v državi v porastu nove oblike ekstremizma, na primer madhalisti; naj opozorijo, da je najučinkovitejši odgovor na prisotnost radikalnih milic v državi vzpostavitev vključujočih domačih institucij, ki lahko zaščitijo pravno državo, zagotavljajo javne storitve in lokalno varnost ter se učinkovito borijo proti skupinam, ki ogrožajo stabilnost države in širše regije;

(q)

naj v skladu s pariško deklaracijo z dne 25. julija 2017 zagotovijo, da se bodo sredstva EU učinkovito uporabljala za zagotavljanje medvladnega usklajevanja pri obnavljanju javne infrastrukture s sredstvi EU za stabilizacijo; naj namenijo prednost financiranju za projekte in pobude, ki bodo podpirali akterje, ki spodbujajo odgovornost in demokratične spremembe, in ki bodo spodbujali mehanizme lokalnega dialoga, sprave in reševanja sporov ter bodo vključevali ženske in sodelovali z mladimi, da bi jim preprečili udejstvovanje v kriminalnih dejavnostih, kot je pridruževanje milicam, vpletenim v tihotapljenje in nedovoljeno trgovino; naj še naprej krepijo civilno družbo, zlasti zagovornike človekovih pravic, ter zlasti z evropskim instrumentom sosedstva in instrumentom za prispevanje k stabilnosti in miru podpirajo politični proces, varnost in dejavnosti mediacije; naj spodbujajo reprezentativno upravljanje na lokalni in nacionalni ravni, da bi se bolje odzivali na izzive, povezane s spravo, stabilizacijo in ponovno vzpostavitvijo varnosti; naj zagotovijo, da se sredstva iz nujnega skrbniškega sklada EU dodelijo le, če se upoštevajo izvorni cilji in se pri tem izvede temeljita analiza lokalnih oblasti in prejemnikov ter kasnejša ocena;

(r)

naj podprejo občine pri zagotavljanju bistvenih storitev in vzpostavljanju lokalnega upravljanja; naj zagotovijo osnovne življenjske standarde za prebivalce, pri čemer naj upoštevajo, da je dobro razumevanje lokalnega političnega in gospodarskega sistema ključno za približevanje procesa sprave prebivalstvu in boj proti nedovoljeni trgovini; naj zagotovijo, da se sredstva EU učinkovito uporabljajo v projektih, ki pomagajo libijskemu prebivalstvu in civilni družbi; naj spodbujajo komunikacijo med organizacijami civilne družbe in lokalnimi vladnimi oblastmi;

(s)

naj podprejo pobude, kot je na primer pobuda spravnega odbora Misrate in Taverghe, s katero sta omenjeni mesti dosegli soglasje na podlagi načela o miroljubnem soobstoju, s tem pa odprli pot za vrnitev razseljenega prebivalstva Taverghe v domače mesto;

(t)

naj še naprej spodbujajo libijske institucije, naj si učinkoviteje in bolj pregledno prizadevajo za izboljšanje življenjskih pogojev vseh Libijcev, tako da med drugim ponovno uvedejo prednostne javne storitve in obnovijo javno infrastrukturo, izboljšajo gospodarsko upravljanje države, rešijo likvidnostno krizo ter izvedejo potrebne finančne in gospodarske reforme, ki jih zahtevajo mednarodne finančne institucije, za podporo oživitvi gospodarstva in stabilizaciji; naj državi pomagajo pri vzpostavitvi tržnega gospodarstva, ki bo lahko koristilo vsem Libijcem; naj pozovejo libijske oblasti, naj zagotovijo, da se bodo prihodki od naravnih virov in koristi, ki iz tega izhajajo, uporabljali v korist vseh prebivalcev, tudi na lokalni ravni; naj pozovejo libijske oblasti, naj se kar najhitreje zavežejo k visokim standardom preglednosti v domačem ekstraktivnem sektorju ter zlasti k izpolnjevanju zahtev pobude za preglednost v ekstraktivni industriji; naj pomagajo libijskem oblastem v boju proti vsem nezakonitim dejavnostim, ki ovirajo nacionalno gospodarstvo, kot je bilo navedeno v nedavnem vmesnem poročilu skupine strokovnjakov, ustanovljene v skladu z resolucijo 1973 (2011) v zvezi z Libijo;

(u)

naj še naprej odločno obsojajo kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava ter okrepijo prizadevanja za zagotovitev humanitarne pomoči prebivalcem v stiski in vsem delom države, zlasti kar zadeva zdravstveno in energetsko infrastrukturo; naj povečajo učinkovitost humanitarne finančne pomoči ter okrepijo pomoč za humanitarne organizacije na terenu in sodelovanje z njimi; naj obsodijo številne in vse bolj ogrožajoče poskuse predvsem z represivnim pravnim okvirom ter napadi na zagovornike človekovih pravic in člane sodstva zmanjšati prostor za civilno družbo; naj pozovejo Afriško unijo, OZN in EU, naj še naprej sodelujejo in sprejmejo odločne ukrepe za takojšnjo ustavitev teh kršitev človekovih pravic; naj okrepijo civilno družbo ter podprejo razvoj in neodvisnost lokalnih medijev;

(v)

naj pospešijo prizadevanja v zvezi z mehanizmom UNHCR za evakuacijo v sili, ki ga financira EU in s katerim se je omogočila evakuacija približno 1 000 najbolj ranljivih beguncev, ki so potrebovali zaščito, iz Libije; naj spodbujajo libijske nasprotne strani, naj razširijo trenutno številno narodnosti, s katerimi lahko UNHCR z dovoljenjem Libije trenutno dela;

(w)

naj obravnavajo vprašanje nedovoljenih migracij prek in iz Libije, ob upoštevanju potrebe po dolgoročnih, učinkovitih in uresničljivih rešitvah, ki bi morale vključevati obravnavanje temeljne vzroke za migracije v Afriki v državah izvora in tranzita ter določitev pravne podlage za procese mednarodne migracije, ki trenutno temeljijo na preselitvah prek mehanizma za tranzit v sili ali neposredne preselitve; naj osredotočijo prizadevanja EU na zaščito migrantov v Libiji; naj pomagajo libijskim oblastem pri zagotavljanju vrnitve notranje razseljenih oseb na njihove domove in naj podprejo lokalne skupnosti pri reševanju izzivov, pri tem pa zagotovijo, da vrnitev notranje razseljenih oseb ne bo pomenila zgolj izmenjave med finančnim nadomestilom v korist različnih milic in pravico do vrnitve; naj mednarodno skupnost opozorijo na potrebo po sprejetju ustreznih ukrepov za reševanje razvojnih in varnostnih izzivov ter izzivov na področju človekovih pravic v Libiji ter na območju Sahela in Sahare, vključno s sredstvi za boj proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju migrantov; naj zagotovijo, da ukrepi za boj proti tihotapljenju ljudi in trgovini z njimi ne bodo ovirali svobode gibanja z vidika gospodarskega razvoja regije;

(x)

naj okrepijo skupna prizadevanja EU, Afriške unije in OZN za izboljšanje zaščite migrantov in beguncev v Libiji s posvečanjem posebne pozornosti ranljivim posameznikom; naj temeljito in nemudoma preučijo obtožbe o zlorabah in nečloveškem ravnanju kriminalnih skupin z migranti in begunci v Libiji ter prijave suženjstva; naj oblikujejo pobude za preprečevanje vseh takšnih primerov v prihodnosti; naj izboljšajo pogoje za begunce in migrante v centrih za pridržanje ter pozovejo libijske oblasti, naj čim prej zaprejo vse objekte, ki ne dosegajo mednarodnih standardov; naj nadaljujejo in okrepijo prizadevanja na področju pomoči za prostovoljne vrnitve in preselitve, ki jih izvajajo v sodelovanju z OZN in Afriško unijo, in v tem okviru poudarijo pomen ukinitve libijske zahteve po izstopnih vizumih; naj spodbudijo libijske oblasti, naj ustavijo samovoljna pridržanja in preprečijo pridržanja ranljivih oseb, zlasti otrok; naj zagotovijo, da se bo z migranti ravnalo ob popolnem spoštovanju mednarodnih standardov na področju človekovih pravic, in za ta namen dodelijo potrebna sredstva iz proračuna EU; na pozovejo Libijo, naj podpiše in ratificira Ženevsko konvencijo o statusu beguncev iz leta 1951 in protokol k tej konvenciji iz leta 1967; naj zagotovijo, da bodo misija EU za pomoč na meji (EUBAM) v Libiji, operacija EUNAVFOR MED SOPHIA in Frontexova operacija Themis skupaj osredotočene na načine ustavljanja nezakonitih dejavnosti, vključno s tihotapljenjem migrantov, trgovino z ljudmi in terorizmom v osrednjem Sredozemlju; naj zagotovijo, da bo EUBAM v skladu s svojim mandatom še naprej aktivno sodelovala z libijskimi oblastmi in jim pomagala na prednostnih področjih, povezanih z upravljanjem meja, kazenskim pregonom ter širšim kazenskim pravosodnim sistemom;

(y)

naj nadalje razvijajo svoja prizadevanja za boj proti tihotapljenju ljudi in trgovini z ljudmi na libijsko ozemlje, prek njega in z njega ter z obale Libije, kar ogroža proces stabilizacije Libije in življenja več tisoč ljudi; naj s tega vidika zagotovijo neprekinjenost prispevkov EU k reševanju teh težav s pomočjo libijskim sogovornikom pri krepitvi prepotrebnih zmogljivosti za zaščito kopenskih in morskih meja te države ter sodelovanjem z libijskimi oblastmi pri vzpostavljanju celovite strategije upravljanja meja;

(z)

naj z možnostmi za preselitev ali olajšanjem varnih vrnitev domov ter prek večje podpore UNHCR in Mednarodni organizaciji za migracije podprejo trajno rešitev za več kot 180 000 notranje razseljenih oseb v Libiji, vključno s približno 40 000 nekdanjimi prebivalci mesta Tavarga;

(aa)

naj s temeljitimi preiskavami, zlasti trgovine z ljudmi in spolnega nasilja v času konflikta, obravnavajo pojav povezovanja dejavnosti mednarodnih kriminalnih združb in terorističnih skupin;

(ab)

naj podprejo sodelovanje z libijsko obalno stražo, zaradi česar je bilo mogoče med januarjem in koncem oktobra 2017 v libijskih teritorialnih vodah rešiti skoraj 19 000 migrantov; naj pomagajo libijskim organom pri formalni priglasitvi njihovega območja iskanja in reševanja, da bi določili jasne standardne operativne postopke za izkrcanje in zagotovili delujoč sistem spremljanja libijske obalne straže z namenom vzpostaviti jasen in pregleden register vseh oseb, ki so se izkrcale na libijski obali, pri tem pa zagotoviti, da bo zanje ustrezno poskrbljeno v skladu z mednarodnimi humanitarnimi standardi; naj še naprej sodelujejo z libijskimi oblastmi za pospešitev pripravljalnega dela za center za usklajevanje reševanja na morju v Libiji z namenom izboljšanja njihovih zmogljivosti iskanja in reševanja; naj zagotovijo neprekinjenost specializiranega usposabljanja o mednarodni zaščiti, begunskem pravu in človekovih pravicah, ki ga libijski obalni straži zagotavljata Mednarodna organizacija za migracije ter UNHCR;

(ac)

naj okrepijo svojo humanitarno in civilno pomoč, da bi pomagali libijskemu prebivalstvu in se odzvali na najnujnejše potrebe oseb, ki jih je konflikt v Libiji močno prizadel, zlasti na najbolj prizadetih območjih, ter naj se bodo pripravljeni odzvati na vsakršno poslabšanje razmer; poziva EU, naj podpre opolnomočenje organizacij civilne družbe, zlasti skupin žensk, ki si prizadevajo za nenasilne rešitve številnih kriz v državi;

(ad)

naj zagotovijo vse finančne in človeške vire, potrebne za pomoč beguncem, ter ustrezno humanitarno pomoč razseljenim osebam v odziv na humanitarno krizo v Libiji, zaradi katere je moralo več tisoč oseb zbežati iz države;

(ae)

naj okrepijo mednarodna prizadevanja za razbitje mrež, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem migrantov in trgovino z ljudmi, in prizadevanja za boj proti tej obliki kriminala ter sodno preganjajo storilce; naj nadaljujejo in okrepijo delo operacije EUNAVFOR MED SOPHIA za prekinitev poslovnih modelov trgovcev z ljudmi in tihotapcev, razvoj zmogljivosti libijske obalne straže in podporo izvajanja resolucij Varnostnega sveta OZN o embargu na orožje in nezakoniti trgovini z nafto; naj še naprej zagotavljajo podporo Libiji prek civilnih misij SVOP; naj povečajo zmogljivosti za iskanje in reševanje ljudi v stiski, ki naj se razporedijo po vseh državah, in naj priznajo podporo, ki jo zasebni akterji in nevladne organizacije zagotavljajo z izvajanjem operacij reševanja na morju in na kopnem, ob upoštevanju obstoječega mednarodnega pravnega okvira in varnostnih pomislekov;

(af)

naj ponovno potrdijo polno podporo mandatu Mednarodnega kazenskega sodišča v zvezi s trenutnimi kršitvami človekovih pravic v Libiji in pri tem opozorijo, da imajo mednarodni mehanizmi za odgovornost, kot sta Mednarodno kazensko sodišče in splošna sodna pristojnost, pomembno vlogo pri izvajanju mirovnega načrta v okviru, v katerem so določeni koraki k odgovornosti in spoštovanju človekovih pravic v Libiji; naj podprejo Mednarodno kazensko sodišče v njegovih prizadevanjih, da privede storilce grozodejstev pred sodišče; naj podprejo poziv posebnega predstavnika OZN v Libiji iz novembra 2017, naj mednarodna skupnost pomaga Libiji pri boju proti nekaznovanju vojnih zločinov in razmisli o možnostih za skupna sodišča; naj pozovejo EU in države članice, naj podprejo mednarodne mehanizme, ki nacionalnemu pravosodnemu sistemu zagotavljajo vsa potrebna sredstva za začetek preiskav preteklih in sedanjih resnih kršitev, in podprejo prihodnje legitimne libijske oblasti, da bodo to misijo lahko izpolnjevale same; naj razmislijo o tem, da bi poštena sojenja zagotovila pravico za vse žrtve kršitev človekovih pravic na libijskem ozemlju, kar bi odprlo pot k trajni spravi in miru;

(ag)

naj izrazijo zaskrbljenost zaradi vse večje prisotnosti skupine Daiš in drugih terorističnih skupin v Libiji, ki destabilizira državo in ogroža sosednje države, pa tudi EU;

(ah)

naj pozovejo zlasti libijske oblasti in milice, naj zunanjim akterjem omogočijo dostop do centrov za pridržanje, zlasti tistih za migrante;

(ai)

naj pojasnijo stanje v zvezi s plačilom delniških dividend, prihodkov iz obveznic in izplačil obresti iz zamrznjenih sredstev libijskega organa za naložbe v EU; naj zagotovijo podrobno poročilo o skupnem znesku obresti iz Gadafijevih sredstev od njihove zamrznitve leta 2011 in seznam posameznikov ali subjektov, ki so jim bile te obresti izplačane; naj prednostno obravnavajo pomisleke o možni vrzeli v sistemu sankcij EU v zvezi s tem vprašanjem;

(aj)

naj spodbujajo projekte za gospodarski razvoj regije Fezan in vzpostavitev zakonitega gospodarstva ob tesnem sodelovanju z različnimi občinami, zlasti tistimi ob migracijskih poteh, za boj proti nezakonitim dejavnostim kriminalnih mrež in nasilnemu ekstremizmu terorističnih skupin z ustvarjanjem alternativnih virov dohodka, zlasti za mlade;

(ak)

naj nadaljujejo embargo na izvoz orožja v Libijo in s tem preprečijo, da bi orožje prišlo v roke skrajnežev in oboroženih skupin, kar je dejavnik, ki še povečuje negotovost in nestabilnost Libije kot celote;

(al)

naj sprejmejo nujne diplomatske ukrepe za zaščito civilistov in obravnavanje humanitarnih razmer v Derni;