52018IP0225

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52018IP0225 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52018IP0225

Help

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o razlagi in izvajanju Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (2016/2018(INI))

UL C 76, 9.3.2020, p. 86–102 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

HTML

PDF

Official Journal

9.3.2020

Uradni list Evropske unije

C 76/86

P8_TA(2018)0225

Razlaga in izvajanje Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o razlagi in izvajanju Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (2016/2018(INI))

(2020/C 76/10)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju člena 17(1) Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

—	ob upoštevanju člena 295 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—	ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (1) (v nadaljnjem besedilu: novi medinstitucionalni sporazum),

—	ob upoštevanju Okvirnega sporazuma z dne 20. oktobra 2010 o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo (2) (v nadaljnjem besedilu: okvirni sporazum iz leta 2010),

—	ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2003 o boljši pripravi zakonodaje (3) (v nadaljnjem besedilu: medinstitucionalni sporazum iz leta 2003),

—	ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o pospešenem načinu dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil (4),

—	ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 22. decembra 1998 o skupnih smernicah za pripravo kakovostnih pravnih aktov Skupnosti (5),

—	ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov (6),

—	ob upoštevanju Skupne izjave z dne 13. junija 2007 o praktičnih ureditvah za postopek soodločanja (7),

—	ob upoštevanju skupne politične izjave Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 27. oktobra 2011 o obrazložitvenih dokumentih (8),

—	ob upoštevanju Skupne izjave o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leto 2017 (9),

—	ob upoštevanju Skupne izjave o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leti 2018 in 2019 (10),

—	ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 18. marca 2014 (zadeva o biocidih), z dne 16. julija 2015 (zadeva o mehanizmu vizumske vzajemnosti), z dne 17. marca 2016 (zadeva o delegiranem aktu za IPE), z dne 14. junija 2016 (zadeva Tanzanija) in z dne 24. junija 2014 (zadeva Mauritius) (11),

—	ob upoštevanju svojega sklepa z dne 13. decembra 2016 o splošni reviziji Poslovnika Parlamenta (12),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o programu ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT): stanje in obeti (13),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o strateških prednostnih nalogah v delovnem programu Komisije za leto 2017 (14),

—	ob upoštevanju svojega stališča z dne 9. marca 2016 o sklenitvi Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje (15),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. novembra 2014 o pregledu smernic za oceno učinka Komisije in vlogi testa za mala in srednja podjetja (16),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2014 o spremljanju prenosa zakonodajnih pooblastil in nadzoru držav članic nad izvajanjem izvedbenih pooblastil Komisije (17),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2014 o ustreznosti predpisov, subsidiarnosti in sorazmernosti v EU – 19. poročilo o boljši pripravi zakonodaje za leto 2011 (18),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2012 o osemnajstem poročilu o boljši pripravi zakonodaje – uporaba načel subsidiarnosti in sorazmernosti (2010) (19),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2011 o boljši zakonodaji, subsidiarnosti, sorazmernosti in pametnih predpisih (20),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 o zagotavljanju neodvisnih ocen učinka (21),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. oktobra 2017 z naslovom „Dokončanje agende za boljše pravno urejanje: boljše rešitve za boljše rezultate“ (COM(2017)0651),

—	ob upoštevanju člena 294 PDEU o postopku soodločanja,

—	ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 24. oktobra 2017 z naslovom Overview of the Union’s Efforts to Simplify and to Reduce Regulatory Burdens (Pregled prizadevanj Unije za poenostavitev in zmanjšanje regulativnih bremen) (SWD(2017)0675),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. decembra 2016 z naslovom „Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov“ (22),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. septembra 2016 z naslovom „Boljše pravno urejanje: doseganje boljših rezultatov za močnejšo Unijo“ (COM(2016)0615),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. maja 2015 z naslovom „Boljše pravno urejanje za boljše rezultate – agenda EU“ (COM(2015)0215),

—	ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 7. julija 2017 o smernicah za boljše pravno urejanje (SWD(2017)0350),

—	ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—	ob upoštevanju skupnih razprav Odbora za pravne zadeve in Odbora za ustavne zadeve v skladu s členom 55 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in Odbora za ustavne zadeve ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za peticije (A8-0170/2018),

A.	ker je novi medinstitucionalni sporazum začel veljati na dan podpisa, torej 13. aprila 2016;

ker sta Parlament in Komisija ob sprejetju novega medinstitucionalnega sporazuma v izjavi potrdila, da novi sporazum „odraža ravnovesje med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo ter njihovimi zadevnimi pristojnostmi v skladu s Pogodbama“ ter „ne posega v Okvirni sporazum z dne 20. oktobra 2010 o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo“ (23);

ker je Parlament za izvajanje določb novega medinstitucionalnega sporazuma o medinstitucionalnem načrtovanju revidiral svoj Poslovnik in med drugim določil notranje postopke za pogajanja in sprejemanje skupnih sklepov o večletnem načrtovanju in skupnih izjav o letnem medinstitucionalnem načrtovanju;

D.	ker so se tri institucije v okviru letnega medinstitucionalnega načrtovanja strinjale glede dveh skupnih izjav o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leto 2017 ter za leti 2018 in 2019;

E.	ker novi medinstitucionalni sporazum za razliko od medinstitucionalnega sporazuma iz leta 2003 ne vključuje več pravnega okvira za uporabo alternativnih metod urejanja, kot sta sourejanje in samourejanje, kar pomeni, da ni vključeno sklicevanje na ti metodi;

ker mora Komisija v skladu z odstavkom 13 novega medinstitucionalnega sporazuma v svojem procesu ocene učinka opraviti čim širša posvetovanja; ker mora podobno Komisija na podlagi odstavka 19 novega medinstitucionalnega sporazuma pred sprejetjem predloga in ne po tem opraviti odprta in pregledna javna posvetovanja, pri tem pa zagotoviti, da bodo načini in roki teh javnih posvetovanj omogočali čim širšo udeležbo, ki ne bo omejena zgolj na posamezne interese in njihove lobiste;

ker je Komisija julija 2017 revidirala smernice za boljšo pripravo zakonodaje ter bolje pojasnila in uporabila povezave med različnimi koraki pri oblikovanju politike v okviru Komisije, nadomestila stare samostojne smernice, kjer so bili ocena učinka, ocenjevanje in izvajanje obravnavani ločeno, ter vključila nove smernice o načrtovanju in posvetovanju z deležniki;

H.	ker lahko Komisija na podlagi odstavka 16 novega medinstitucionalnega sporazuma na lastno pobudo ali na poziv Evropskega parlamenta ali Sveta dopolni svojo oceno učinka ali opravi drugo analitično delo, ki je po njenem mnenju potrebno;

ker novi medinstitucionalni sporazum priznava, da se je prejšnji Odbor za oceno učinka nadomestil z Odborom Komisije za regulativni nadzor; ker ima ta odbor med drugim nalogo, da izvaja objektivno preverjanje kakovosti ocen učinka Komisije; ker mora odbor dati pozitivno mnenje, da se lahko pobuda s priloženo oceno učinka Komisiji predloži za sprejetje; ker je treba v primeru negativnega mnenja pregledati osnutek poročila in ga ponovno predložiti odboru, v primeru drugega negativnega mnenja pa je potrebna politična odločitev za nadaljnjo obravnavo pobude; ker se mnenje odbora objavi na spletišču Komisije hkrati s poročilom o obravnavani pobudi, v primeru ocene učinka pa takrat, ko Komisija sprejme ustrezno politično pobudo (24);

ker je Odbor za regulativni nadzor v začetku leta 2017 zaključil zaposlovanje osebja, med drugim tudi treh članov izven institucij Evropske unije; ker je odbor v letu 2016 pregledal 60 ločenih ocen učinka, med katerimi jih je 25 (42 %) najprej dobilo negativno oceno, zato so bile revidirane in ponovno predložene odboru; ker je odbor nato dal skupno pozitivno oceno vsem prejetim revidiranim ocenam učinka razen eni; ker odbor izmenjuje informacije s službami Parlamenta o najboljših praksah in metodologijah pri ocenah učinka;

ker si bodo na podlagi odstavka 25 novega medinstitucionalnega sporazuma tri institucije izmenjale mnenja, če bi bilo treba zaradi predvidene spremembe pravne podlage uporabiti namesto rednega posebni zakonodajni postopek ali nezakonodajni postopek; ker je Parlament za izvajanje te določbe revidiral svoj Poslovnik; ker te določbe doslej še ni bilo treba uveljaviti;

ker v odstavku 27 novega medinstitucionalnega sporazuma tri institucije priznavajo, da je treba vso obstoječo zakonodajo uskladiti s pravnim okvirom, uvedenim z Lizbonsko pogodbo, pri čemer je zlasti pomembna potreba po čim hitrejši uskladitvi vseh temeljnih aktov, ki še vedno vsebujejo sklice na regulativni postopek s pregledom; ker je Komisija to uskladitev predlagala decembra 2016 (25); ker sedaj Parlament in Svet natančno preučujeta ta predlog;

ker je novemu medinstitucionalnemu sporazumu priložena nova različica Skupnega dogovora glede delegiranih aktov in s tem povezanega ustaljenega besedila; ker bodo na podlagi odstavka 28 novega medinstitucionalnega sporazuma tri institucije po začetku veljavnosti tega sporazuma brez nepotrebnega odlašanja začele pogajanja z namenom, da bi Skupni dogovor dopolnile z nezavezujočimi merili za uporabo členov 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije; ker so se ta pogajanja po dolgotrajnem pripravljalnem delu končno začela septembra 2017;

ker se v odstavku 29 novega medinstitucionalnega sporazuma tri institucije zavezujejo, da bodo najpozneje do konca leta 2017 vzpostavile skupni funkcionalni register delegiranih aktov z dobro urejenimi informacijami, ki bodo predstavljene na uporabniku prijazen način, da bi tako izboljšale preglednost, olajšale načrtovanje in omogočile sledljivost v vseh različnih fazah življenjskega cikla delegiranega akta; ker je register sedaj vzpostavljen in je začel delovati decembra 2017;

O.	ob upoštevanju, da je v točki 32 medinstitucionalnega sporazuma določeno, da Komisija deluje kot povezovalni člen in da obe zakonodajni veji obravnava enako, pri čemer dosledno spoštuje vloge, ki so vsem trem institucijam dodeljene s Pogodbama;

ker v odstavku 34 novega medinstitucionalnega sporazuma Parlament in Svet kot sozakonodajalca poudarjata pomen ohranjanja tesnih stikov že pred začetkom medinstitucionalnih pogajanj, da bi dosegli boljše vzajemno razumevanje stališč vsake od strani, poleg tega pa sta se dogovorila, da bosta v ta namen olajšala medsebojno izmenjavo mnenj in informacij, vključno z rednimi povabili predstavnikom drugih institucij na neuradne izmenjave mnenj; ker na podlagi teh določb niso bili vzpostavljeni novi posebni postopki ali strukture; ker so se stiki med institucijami v okviru skupne izjave o zakonodajnih prednostnih nalogah sicer okrepili, izkušnje odborov pa kažejo, da ni sistematičnega pristopa k spodbujanju take medsebojne izmenjave mnenj ter da je še vedno težko pridobiti informacije in odziv Sveta o vprašanjih, ki so jih v njegovem okviru sprožile države članice; ker je Parlament izredno nezadovoljen s tem položajem;

ker je Parlament zaradi povečanja preglednosti zakonodajnega postopka revidiral svoj Poslovnik in prilagodil pravila o medinstitucionalnih pogajanjih med rednim zakonodajnim postopkom na podlagi določb, sprejetih leta 2012; ker so vsi pogajalski mandati Parlamenta javni, to pa ne velja za mandate Sveta; ker je Parlament izredno nezadovoljen s tem položajem;

ker so se v odstavku 39 novega medinstitucionalnega sporazuma tri institucije, da bi bilo lažje slediti različnim stopnjam v zakonodajnem procesu, zavezale, da bodo do 31. decembra 2016 opredelile, kako nadalje razviti zadevne platforme in orodja, s katerimi bi lahko oblikovali namensko skupno zbirko podatkov o trenutnem stanju zakonodajnih dosjejev; ker taka skupna zbirka podatkov še ni vzpostavljena;

ker so se tri institucije v odstavku 40 novega medinstitucionalnega sporazuma glede pogajanj o mednarodnih sporazumih in njihove sklenitve zavezale, da se bodo v šestih mesecih po začetku veljavnosti novega medinstitucionalnega sporazuma sestale z namenom, da bi s pogajanji dosegle boljšo praktično ureditev za sodelovanje in izmenjavo informacij v okviru Pogodb, kakor jih razlaga Sodišče Evropske unije; ker so se ta pogajanja začela novembra 2016 in se še niso končala;

ker se je regulativno sodelovanje izkazalo za ključni instrument v mednarodnih trgovinskih sporazumih za premikanje v smeri regulativnega dialoga in usklajenosti med trgovskimi partnerji; ker mora Komisija v tem postopku ostati zavezana načelom pravičnih in enakih konkurenčnih pogojev za vse deležnike in zagotavljanju največje možne preglednosti pri odločanju;

ker v odstavku 46 novega medinstitucionalnega sporazuma tri institucije potrjujejo svojo zavezo, da bodo za spremembo obstoječe zakonodaje pogosteje uporabljale zakonodajno tehniko prenovitve in dosledno spoštovale Medinstitucionalni sporazum z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov;

ker se v odstavku 48 novega medinstitucionalnega sporazuma Komisija zavezuje, da bo kot prispevek k svojemu programu ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) vsako leto predstavila pregled rezultatov prizadevanj Unije za poenostavitev zakonodaje, preprečevanje pretiranega urejanja in zmanjšanje upravnega bremena, vključno z letno študijo bremena; ker so bili rezultati prve letne študije bremena predstavljeni 24. oktobra 2017 v okviru delovnega programa Komisije za leto 2018;

ker letni pregled bremena ustvarja edinstveno priložnost za opredelitev in spremljanje rezultatov prizadevanja EU za preprečevanje prekomernega urejanja in zmanjšanje upravnega bremena; ker ta pregled nudi odlično priložnost, da se dokaže dodana vrednost zakonodaje EU in državljanom EU ponudi preglednost;

ker novi medinstitucionalni sporazum zahteva medinstitucionalno sodelovanje, da se bo poenostavila veljavna zakonodaja in v izogib prekomernemu urejanju ter upravnim bremenom za državljane, državne uprave in podjetja; ker Parlament poudarja, da ti cilji v zvezi z mednarodnimi trgovinskimi sporazumi ne bi smeli privesti do nižjih standardov glede varstva okolja, javnega zdravstva, zdravja delavcev, varnosti, standardov Mednarodne organizacije dela ali pravic potrošnikov;

ker bodo na podlagi odstavka 50 novega medinstitucionalnega sporazuma tri institucije skupaj redno spremljale izvajanje tega sporazuma, in sicer tako na politični ravni v okviru letnih razprav kakor tudi na tehnični ravni v okviru Medinstitucionalne usklajevalne skupine; ker spremljanje na politični ravni vključuje redne razprave konference predsednikov odborov ter letno srečanje na visoki ravni o pregledu stanja; ker so bile poleg tega v okviru skupnih izjav o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leto 2017 ter za leti 2018 in 2019 določene posebne ureditve spremljanja; ker so tudi doslej pridobljene izkušnje odborov neprecenljive pri oceni izvajanja novega medinstitucionalnega sporazuma; ker ima Odbor za pravne zadeve posebno pristojnost za boljšo pripravo zakonodaje in poenostavitev prava Unije;

Skupne zaveze in cilji

šteje novi medinstitucionalni sporazum za medinstitucionalno dejavnost, ki si prizadeva za izboljšanje kakovosti zakonodaje Unije; opozarja, da zakonodaja EU pogosto harmonizira ali nadomešča različne predpise v 28 državah članicah, tako pa postanejo nacionalni trgi medsebojno dostopni pod enakimi pogoji in se zmanjšajo splošni upravni stroški, s čimer se ustvarja popolnoma delujoč notranji trg;

pozdravlja dosežen napredek in pridobljene izkušnje v prvem letu in pol izvajanja medinstitucionalnega sporazuma in spodbuja institucije, naj si še nadalje prizadevajo za popolno izvrševanje sporazuma, zlasti v zvezi z medinstitucionalnimi pogajanji o nezavezujočih merilih za uporabo členov 290 in 291 PDEU, uskladitvijo vseh temeljnih aktov, ki se še vedno sklicujejo na regulativni postopek s pregledom, medinstitucionalnimi pogajanji o praktičnih ureditvah za sodelovanje in izmenjavo informacij v zvezi s pogajanji o mednarodnih sporazumih in njihovim sklepanjem ter ustanovitvijo namenske skupne podatkovne zbirke o stanju zakonodajnih dosjejev;

ponovno opozarja, da je namen novega medinstitucionalnega sporazuma doseči bolj odprta in pregledna razmerja med tremi institucijami, da bi se ustvarjala visokokakovostna zakonodaja v interesu državljanov EU; meni, da čeprav je načelo lojalnega sodelovanja med institucijami omenjeno le v odstavkih 9 in 32 v zvezi s specifičnimi področji, zajetimi v novem medinstitucionalnem sporazumu, bi ga bilo treba spoštovati v vsem zakonodajnem ciklusu, kot enega od načel, opredeljenih v členu 13 PEU;

Načrtovanje

pozdravlja dogovor institucij, da bodo okrepile letno in večletno načrtovanje Unije v skladu s členom 17(1) PEU z bolj strukturiranim postopkom in natančnim časovnim načrtom; z zadovoljstvom ugotavlja, da so v prvi izvedbi medinstitucionalnega letnega načrtovanja v skladu z novim medinstitucionalnim sporazumom dejavno sodelovale vse tri institucije, kar je privedlo do skupne izjave o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leto 2017 z opredelitvijo 59 ključnih zakonodajnih predlogov kot prednostnih v letu 2017 in, na podlagi skupne izjave o zakonodajnih prednostnih nalogah za leti 2018 in 2019, opredelitvijo 31 zakonodajnih predlogov kot prednostnih do konca tega zakonodajnega obdobja; v zvezi s tem pozdravlja zlasti dejavno vključitev Sveta in verjame, da se bo to nadaljevalo v prihodnosti, tudi pri večletnem načrtovanju za novo zakonodajno obdobje; vseeno meni, da prednostnega obravnavanja nekaterih zakonodajnih dosjejev, o katerih je bil dosežen dogovor v skupni izjavah, ne bi smeli izkoristiti za izvajanje neutemeljenega pritiska na sozakonodajalca ter da hitrost ne bi smela imeti prednosti pred kakovostjo zakonodaje; meni, da je pomembno oceniti, kako se uporabljajo sedanja praksa in pravila za odobritev skupnih izjav ter ali so mogoče nekatere izboljšave Poslovnika Parlamenta v zvezi s pogajanji o medinstitucionalnem načrtovanju, na primer okrepitev mandata, ki so ga predsedniku podelile politične skupine;

meni, da je izredno pomembno posvetovanje z odbori Parlamenta ves čas med pripravo skupne izjave ter med postopkom izvrševanja;

poudarja, da novi medinstitucionalni sporazum ne posega v skupne dogovore med Parlamentom in Komisijo v okviru okvirnega sporazuma iz leta 2010; ponovno opozarja zlasti, da je treba pri izvajanju odstavkov od 6 do 11 novega medinstitucionalnega sporazuma spoštovati dogovore o časovnem razporedu za delovni program Komisije iz Priloge 4 okvirnega sporazuma iz leta 2010;

meni, da bi Komisija pri predstavitvi svojega delovnega programa, poleg elementov iz odstavka 8 novega medinstitucionalnega sporazuma, morala navesti, zakaj je predvidena zakonodaja upravičena s stališča subsidiarnosti in sorazmernosti, ter pojasniti njeno evropsko dodano vrednost;

pozdravlja ustanovitev projektne skupine Komisije o subsidiarnosti, sorazmernosti in vodilu „storiti manj, a učinkoviteje“, ki mora delovati vzporedno z novim medinstitucionalnim sporazumom, da bi povečali zaupanje državljanov, ki menijo, da je načelo subsidiarnosti bistven element demokratičnega procesa;

poziva Komisijo, naj predstavi bolj vključujoče, podrobne in zanesljive delovne programe; zahteva zlasti, naj delovni programi Komisije natančno določijo pravno naravo vsakega predloga z natančnim in realističnim časovnim okvirom; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo naslednji zakonodajni predlogi, zlasti ključni zakonodajni svežnji, prispeli pravočasno pred koncem zakonodajnega obdobja, da bosta sozakonodajalca imela dovolj časa za izvrševanje svojih pristojnosti;

10.

spodbuja oblikovanje učinkovite zakonodaje, namenjene zaščiti delovnih mest in evropske konkurenčnosti, s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih v vseh gospodarskih sektorjih;

11.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija odgovorila na zahteve Parlamenta po predlogih za akte unije v skladu s členom 225 PDEU, in sicer večinoma v trimesečnem roku iz odstavka 10 novega medinstitucionalnega sporazuma; vendar poudarja, da Komisija ni sprejela posebnih sporočil, kot je predvideno v tej določbi; poziva Komisijo, naj sprejme ta sporočila, da bo zagotovila popolno preglednost in dala politični odziv na zahteve iz resolucij Parlamenta, hkrati pa naj upošteva ustrezne analize Parlamenta o evropski dodatni vrednosti in stroških neukrepanja na ravni EU;

12.

poudarja, kako pomembno je pregledno pošteno sodelovanje med Parlamentom, Svetom in Komisijo, ki bi ga Komisija morala prenesti v prakso z resnično zavzetostjo, da pritegne Parlament in Svet, na isti ravni, k sodelovanju pri izvajanju svojega programskega načrtovanja, in ponovno opozarja Komisijo na njeno obveznost, da se hitro odzove na zakonodajna in nezakonodajna samoiniciativna poročila; obžaluje, da je več samoiniciativnih poročil ostalo brez odgovora in poziva Komisijo, naj sozakojnodajalcema v treh mesecih predstavi razloge za umik besedila, pa tudi obrazložen odgovor na zahteve za zakonodajne ali nezakonodajne postopke;

13.

meni, da črtanje vseh sklicevanj na uporabo alternativnih metod urejanja v novem medinstitucionalnem sporazumu ne posega v stališče Parlamenta, da bi bilo treba uporabiti mehko pravo le zelo previdno in v dovolj utemeljenih primerih, brez spodkopavanja pravne varnosti in jasnosti veljavne zakonodaje in po posvetovanju s Parlamentom (26); poleg tega je zaskrbljen, da bi pomanjkanje jasnih omejitev pri uporabi mehkega prava lahko celo spodbudilo poseganje po mehkem pravu brez zagotovila, da bo Parlament lahko to nadzoroval;

14.

poziva Svet in Komisijo, naj se sporazumeta o tem, da bi alternativne metode urejanja, pod pogojem, da so nujno potrebne, morale biti vključene v večletne in letne dokumente načrtovanja, da bi se omogočilo ustrezno prepoznavanje in nadzor zakonodajalcev;

Orodja za boljšo pripravo zakonodaje

15.

poudarja, da lahko ocene učinka vsebujejo informacije, vendar ne smejo nikoli nadomestiti političnega odločanja ali povzročiti nepotrebnih zamud v zakonodajnem postopku; poudarja, da je treba ves čas zakonodajnega postopka in v vseh ocenah učinka predlagane zakonodaje posvetiti posebno pozornost možnim učinkom na zainteresirane strani, ki imajo najmanj možnosti, da svoje skrbi predstavijo tistim, ki sprejemajo odločitve, vključno z MSP, civilno družbo, sindikati in drugimi, ki nimajo prednosti neposrednega pristopa k institucijam; meni, da se mora ocena učinka enako osredotočati na vrednotenje socialnih, zdravstvenih in okoljskih posledic ter da mora ocenjevati učinek na temeljne pravice državljanov in enakost med ženskami in moškimi;

16.

opozarja, da mala in srednja podjetja predstavljajo 99 % vseh podjetij v EU, ustvarjajo 58 % prometa EU in zagotavljajo dve tretjini vseh zaposlitev v zasebnem sektorju; ponovno opozarja, da se je Komisija v pobudi za mala podjetja ("Small Business Act") zavezala k vključitvi načela „pomisli najprej na male“ v postopek oblikovanja politik, kar vključuje test MSP za oceno učinka prihodnje zakonodaje in upravnih pobud na MSP (27); ponovno opozarja, da je Parlament v sklepu z dne 9. marca 2016 o novem medinstitucionalnem sporazumu navedel, da besedilo novega medinstitucionalnega sporazuma treh institucij ne zavezuje v zadostni meri, da vključijo teste za MSP in konkurenčnost v svoje ocene učinka (28); poudarja, kako pomembno je upoštevati učinek na konkurenčnost in inovacije ter potrebe MSP in jim nameniti pozornost v vseh fazah zakonodajnega postopka, ter izraža zadovoljstvo, da smernice Komisije za boljšo pravno ureditev določajo, da je treba v vseh ocenah učinka sistematično upoštevati možni učinek na MSP in konkurenco ter o tem poročati; opozarja, da testi za MSP pogosto niso kakovostni in se nedosledno izvajajo; poziva Komisijo, naj oceni, kako bi se dalo učinek na MSP še bolj upoštevati in namerava to vprašanje v prihodnjih letih natančno spremljati;

17.

spodbuja Komisijo, naj v okviru boljše priprave zakonodaje bolje oceni družbene in okoljske posledice svoji politik, pa tudi njihov učinek na temeljne pravice državljanov, hkrati pa tudi upošteva strošek nesprejemanja zakonodaje na ravni Unije ter dejstvo, da je analiza stroškov in koristi le eno od glavnih meril;

18.

ponovno poziva, naj se v vse ocene učinka obvezno vključi uravnotežena analiza srednje- do dolgoročnih gospodarskih, socialnih in okoljskih vplivov ter vplivov na zdravje;

19.

poziva Komisijo, naj oceno učinka, pa tudi naknadne ocene uporabi zato, da preuči skladnost pobud, predlogov ali veljavnih zakonodajnih aktov s cilji trajnostnega razvoja, pa tudi učinek na njihov napredek in izvajanje;

20.

ponovno opozarja, da se med pogajanji ni vztrajalo na zamisli dodatnega ad hoc tehničnega neodvisnega odbora iz začetnega predloga Komisije o novem medinstitucionalnem sporazumu; poudarja, da je bil namen ustanovitve tovrstnega odbora povečati neodvisnost, preglednost in objektivnost ocen učinka; ponovno opozarja, da je bilo v odstavku 15 novega medinstitucionalnega sporazuma dogovorjeno, da bosta Parlament in Svet, če in ko bosta menila, da je to ustrezno in nujno, opravila oceno učinka v zvezi s svojimi bistvenimi spremembami predloga Komisije, ki so potrebne za ozaveščeno in dobro utemeljeno odločanje; opozarja svoje odbore, da se je treba poslužiti tega orodja, ko je to potrebno;

21.

pozdravlja sklicevanje iz novega medinstitucionalnega sporazuma na vključitev načel subsidiarnosti in sorazmernosti v področje ocene učinka; v zvezi s tem poudarja, da bi morala ocena učinka vedno zajemati temeljito in neizprosno analizo, ali predlog spoštuje načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, ter specifično navajati evropsko dodano vrednost;

22.

ugotavlja, da številnim predlogom Komisije ni bila priložena ocena učinka ter da odbore skrbi, da kakovost in natančnost ocen učinka nihata od celovitih do precej površnih; poudarja, da v prvi fazi izvrševanja novega medinstitucionalnega sporazuma 20 od 59 predlogov Komisije, vključenih v skupno izjavo iz leta 2017, niso imeli priložene ocene učinka; v zvezi s tem ponovno opozarja, da sicer je predvideno, da bi pobudam, za katere se pričakuje, da bodo imele velik družbeni, ekonomski ali okoljski učinek, morala biti priložena ocena učinka, odstavek 13 medinstitucionalnega sporazuma pa prav tako določa, da bi praviloma morala biti pobudam, vključenim v delovni program Komisije ali skupno izjavo, prav tako priložena ocena učinka;

23.

pozdravlja, da medinstitucionalni sporazum določa, da je treba pri sestavljanju zakonodajnega časovnega načrta upoštevati evropsko dodano vrednost vsakega predlaganega ukrepa Unije, upoštevati pa je treba tudi strošek neukrepanja na ravni Unije, ko ukrepanja ni; poudarja, da se stroški neukrepanja na ravni Unije ocenjujejo na 1,75 bilijona EUR na leto, kar je enakovredno 12 % BDP EU (2016); v zvezi s tem pozdravlja delo direktorata za oceno učinka in evropsko dodano vrednost službe Evropskega parlamenta za raziskave;

24.

poziva Komisijo, naj dodatno pojasni, kako namerava oceniti stroške neukrepanja na evropski ravni, med drugim stroške za proizvajalce, potrošnike, delavce, uprave in okolje, kjer ni harmonizirane zakonodaje na ravni EU in ko zaradi različnih nacionalnih predpisov nastanejo dodatni stroški in so politike manj učinkovite (kot to določata odstavka 10 in 12 novega medinstitucionalnega sporazuma); poudarja, da se tovrstna ocena ne bi smela opraviti le v primeru samoderogacijskih klavzul, ob koncu programa in ko se načrtuje razveljavitev, temveč bi bilo treba upoštevati možnost, da se opravi tudi, ko do ukrepanja ali zakonodaje na ravni EU še ni prišlo ali se še ne pregleduje;

25.

opozarja, da je prejšnji Odbor za oceno učinka nadomestil nov Odbor za regulativni nadzor, kar krepi neodvisnost odbora; ponovno poudarja, da je treba varovati neodvisnost, preglednost in objektivnost Odbora za regulativni nadzor ter da se nad člani odbora ne bi smel izvrševati politični nadzor (29); poudarja, da bi morala Komisija zagotoviti, da se vsa mnenja odbora, tudi negativna, objavijo in so dostopna hkrati z objavo ustreznih ocen učinka; poziva k oceni uspešnosti Odbora za regulativni nadzor pri izvrševanju svoje naloge nadzora in objektivnega svetovanja o ocenah učinka;

26.

poudarja, da direktorat Parlamenta za oceno učinka in evropsko dodano vrednost, ki je bil ustanovljen znotraj administracije Parlamenta, pomaga odborom Parlamenta in jim nudi številne storitve, za katere so potrebni zadostni viri, da bi se zagotovilo, da imajo poslanci in odbori na voljo najboljšo možno podporo; z zadovoljstvom ugotavlja, da je konferenca predsednikov odborov 12. septembra 2017 sprejela posodobljeno različico priročnika za oceno učinka – smernice za odbore;

27.

poziva vse svoje odbore, naj pregledujejo ocene učinka Komisije in naknadne analize ocen učinka Evropskega parlamenta čim bolj zgodaj v zakonodajnem postopku;

28.

ponovno opozarja, da bo v skladu z odstavkom 14 novega medinstitucionalnega sporazuma Parlament pri preučitvi zakonodajnih predlogov Komisije v celoti upošteval njene ocene učinka; v zvezi s tem prav tako spominja, da lahko parlamentarni odbori povabijo Komisijo, da predstavi svojo oceno učinka in izbrano politično možnost na seji celotnega odbora, in odbore poziva, naj to možnost bolj redno izkoriščajo, kakor tudi možnost, da si ogledajo prestavitev prvotne presoje ocene učinka Komisije, ki jo opravijo službe Parlamenta; vendar opozarja, da to ne sme omejevati manevrskega prostora sozakonodajalcev;

29.

pozdravlja možnost, da Komisija med zakonodajnim postopkom dopolni svojo oceno učinka; meni, da bi bilo treba odstavek 16 novega medinstitucionalnega sporazuma razlagati tako, da bi morala Komisija na zahtevo Parlamenta ali Sveta nemudoma zagotoviti dopolnilno oceno učinka;

30.

poudarja pomen pravočasne, javne in pregledne vključitve deležnikov in posvetovanj z njimi ter zadostnega časa za smiselne odgovore; zatrjuje, da je bistveno, da Komisija v fazi priprave izvaja javna posvetovanja v vseh uradnih jezikih;

31.

ponovno opozarja, da je v skladu z odstavkom 17 novega medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje „vsaka od treh institucij odgovorna za organizacijo svojega ocenjevanja učinka, vključno z notranjimi organizacijskimi viri in nadzorom kakovosti“;

32.

pozdravlja dejstvo, da so se v odstavku 17 novega medinstitucionalnega sporazuma vse tri institucije zavezale k izmenjavi informacij o najboljših praksah in metodologijah o ocenah učinka; meni, da bi to moralo po možnosti zajemati tudi izmenjavo surovih podatkov, ki so podlaga za oceno učinka Komisije, zlasti pa ko Parlament sklene, da bo dopolnil oceno učinka Komisije s svojim dodatnim delom; v ta namen spodbuja službe treh institucij, da čim bolj sodelujejo, tudi v zvezi s skupnimi usposabljanji o metodologijah za izvajanje ocen učinka, zlasti zato, da bi v prihodnosti oblikovali skupno medinstitucionalno metodologijo;

33.

vztraja, kako bistvenega pomena je, da se, v skladu z odstavkom 18 tega sporazuma, „prvotna ocena učinka Komisije in kakršno koli dodatno ocenjevanje učinka, ki ga v zakonodajnem procesu izvedeta instituciji,“ objavijo pred koncem zakonodajnega postopka zaradi preglednosti v razmerju do državljanov in deležnikov;

34.

ponovno poudarja svoje stališče, da bi deležniki, vključno s sindikati in civilno družbo, morali imeti možnost, da čim prej v fazi posvetovanja učinkovito prispevajo k postopku ocene učinka, in v ta namen spodbuja Komisijo, naj bolj sistematično uporabi načrte in začetne ocene učinka ter naj jih objavi pravočasno, na začetku postopka ocene učinka;

35.

pozdravlja zavezo Komisne, da bo pred sprejetjem predloga opravila široko posvetovanje in k neposrednemu sodelovanju v njem spodbudila zlasti MSP, civilno družbo in druge končne uporabnike; z zadovoljstvom ugotavlja, da prenovljene smernice Komisije za boljšo pravno ureditev gredo v to smer;

36.

poudarja pomen novih določb o javnih posvetovanjih in posvetovanjih z deležniki, ki jih je treba uporabiti tako v pripravljalni fazi kot tudi med celotnim zakonodajnim postopkom;

37.

poziva Komisijo, naj spoštuje obvezne roke za poročila o izvajanju ter pregled direktiv in uredb;

38.

poudarja pomen naknadne ocene veljavne zakonodaje v skladu z načelom „najprej oceni“ in priporoča, naj se ta po možnosti opravi v obliki naknadne ocene učinka, za katero se bo uporabila enaka metodologija kot za predhodno oceno učinka za isti zakonodajni akt, da bi lahko bolje ocenili njegov učinek;

39.

pozdravlja odstavek 22 novega medinstitucionalnega sporazuma, v katerem so se tri institucije dogovorile, da bodo za podporo procesu ocenjevanja veljavne zakonodaje po potrebi v zakonodajo vključile zahteve glede poročanja, spremljanja in vrednotenja, pri tem pa se izogibale pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam; je seznanjen s težavami pri zbiranju podatkov v državah članicah o učinkovitosti zakonodaje in spodbuja Komisijo in države članice, naj povečajo svoja prizadevanja v zvezi s tem;

40.

pozdravlja odstavek 23 novega medinstitucionalnega sporazuma, v katerem se tri institucije strinjajo, da bodo sistematično upoštevale možnost uporabe klavzule o pregledu v zakonodaji; poziva Komisijo, naj klavzule o pregledu vključi v svoje predloge, kjer je to primerno, v nasprotnem primeru pa naj pojasni razloge za odmik od tega splošnega pravila;

Zakonodajni instrumenti

41.

pozdravlja obveznosti, ki jih je sprejela Komisija v zvezi s področjem uporabe obrazložitvenega memoranduma, ki spremlja vsak predlog; je zlasti zadovoljen, da bo Komisija razložila tudi, kako se predlagani ukrepi utemeljujejo ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti; v zvezi s tem poudarja pomen okrepljene in celovite ocene in obrazložitve v zvezi s spoštovanjem teh načel in evropske dodane vrednosti predlaganega ukrepa;

42.

meni, da je treba zagotoviti doslednost med obrazložitvenim memorandumom in oceno učinka, povezano z istim predlogom; zato poziva Komisijo, naj zagotovi doslednost ter obrazloži svojo odločitev, ko se ta odmakne od sklepov ocene učinka;

43.

opozarja na to, da se Komisija v odstavku 25 novega medinstitucionalnega sporazuma zavezuje le k temu, da bo ustrezno upoštevala „razlike v naravi in učinkih med uredbami in direktivami“; ponavlja svojo zahtevo, da bi se bilo treba po pristopu, orisanem v poročilu Monti, v zakonodajnih predlogih bolj posluževati uredb (30), kar je v skladu s pravnimi zahtevami iz Pogodb v zvezi z njihovo uporabo, da bi se zagotovile doslednost, enostavnost in pravna gotovost v Uniji;

44.

pozdravlja zavezo vseh treh institucij iz odstavka 25 novega medinstitucionalnega sporazuma, da bodo izmenjale mnenja o spremembah pravne podlage; poudarja vlogo in strokovno znanje Odbora za pravne zadeve pri preverjanju pravne podlage (31); ponovno poudarja stališče Evropskega parlamenta, da bo nasprotoval vsem poskusom spodkopavanja svojih zakonodajnih pooblastil z neupravičenim spreminjanjem pravne podlage; poziva Svet, naj v celoti spoštuje zavezo, da bo v primeru nestrinjanja glede predlagane pravne podlage, zlasti v politično občutljivih zadevah, nadaljeval dialog s Parlamentom;

45.

poudarja, da je treba izbrati pravno podlago za predlog Komisije po objektivnih merilih, ki se predložijo v sodno presojo; poudarja pa tudi pravico Parlamenta kot sozakonodajalca, da na osnovi svoje razlage Pogodb predlaga spremembo pravne podlage;

Delegirani in izvedbeni akti

46.

poudarja, kako pomembno je načelo iz člena 26 novega medinstitucionalnega sporazuma, ter ponavlja, da je zakonodajalec pristojen, da v mejah Pogodb in ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije odloča, ali in v kakšnem obsegu je treba uporabiti delegirane akte ter ali in v kakšnem obsegu je treba uporabiti izvedbene akte (32);

47.

opozarja, da prenos pooblastil na Komisijo ni zgolj tehnična zadeva, temveč lahko vključuje tudi politično občutljiva vprašanja, ki so zelo pomembna za državljane, potrošnike in podjetja EU;

48.

pozdravlja prizadevanja Komisije, da spoštuje rok iz odstavka 27 novega medinstitucionalnega sporazuma za predlaganje uskladitve vseh temeljnih aktov, ki se še vedno sklicujejo na regulativni postopek s pregledom; nadalje meni, da bi praviloma morali biti vsi primeri, ki so prej sodili v regulativni postopek s pregledom, sedaj usklajeni s členom 290 PDEU in torej preoblikovani v delegirane akte (33);

49.

opozarja, da vključitev obveznosti Komisije, da se v zvezi s pripravo delegiranih aktov sistematično obrne na strokovnjake držav članic, ne bi smela pomeniti, da bo postopek postal zelo podoben, če ne celo identičen, postopku za pripravo izvedbenih aktov, zlasti kar zadeva postopkovne pristojnosti teh strokovnjakov; meni, da bi to lahko zabrisalo razlike med tema dvema vrstama aktov do mere, ko bi pomenilo de facto ponovno obuditev mehanizem komitologije iz časov pred Lizbonsko pogodbo;

50.

izraža nezadovoljstvo ob dejstvu, da je Svet kljub popuščanju Parlamenta še vedno zelo zadržan pri sprejemanju delegiranih aktov, ko so merila iz člena 290 PDEU izpolnjena; ponovno opozarja, da bi novi medinstitucionalni sporazum v skladu z uvodno izjavo 7 moral olajšati pogajanja v okviru rednega zakonodajnega postopka in izboljšati izvrševanje členov 290 in 291 PDEU; poudarja, da je kljub temu Svet v številnih zakonodajnih dosjejih vztrajal pri podelitvi izvedbenih pooblastil v skladu s členom 291 PDEU ali vključitvi vseh elementov, in abstracto upravičenih za prenos pooblastil ali podelitev izvedbenih pooblastil, v sam temeljni akt; je razočaran, ker v teh primerih Komisija ni branila svojih prvotnih predlogov;

51.

je zelo zaskrbljen, ker si Svet skoraj sistematično prizadeva nadomestiti delegirane akte z izvedbenimi; meni, da je še posebej nesprejemljivo, da Svet poskuša izkoristiti usklajevanje z Lizbonsko pogodbo za nadomestitev regulativnega postopka s pregledom z izvedbenimi akti, namesto z delegiranimi;

52.

pozdravlja začetek medinstitucionalnih pogajanj iz odstavka 28 novega medinstitucionalnega sporazuma; ponavlja svoje stališče o nezavezujočih merilih za izvajanje členov 290 in 291 PDEU, kot je navedeno v resoluciji z dne 25. februarja 2014 (34); meni, da bi morala biti temelj za ta pogajanja;

53.

opozarja, da bi morali politično pomembni elementi, kot so seznami ali registri izdelkov ali snovi na ravni Unije, ostati sestavni del temeljnega akta, po potrebi v obliki prilog, in bi jih bilo zato treba spreminjati samo z delegiranimi akti; poudarja, da bi se zaradi pravne varnosti morali izogibati oblikovanju samostojnih seznamov;

54.

meni, da bi merila za izvajanje členov 290 in 291 PDEU morala upoštevati sodbe Sodišča Evropske unije, kot so sodbe v zadevi o biocidih, v zadevi o delegiranem aktu za IPE ter v zadevi o mehanizmu vizumske vzajemnosti (35);

55.

pozdravlja zavezo Komisije, da se bo, ko bo v zgodnjih fazah priprave osnutkov izvedbenih aktov potrebno širše strokovno znanje, po potrebi posvetovala s skupino strokovnjakov, zadevnimi deležniki in javnostjo; meni, da bi Parlament moral biti obveščen vsakič, ko se začnejo tovrstna posvetovanja:

56.

z odobravanjem ugotavlja, da se je Komisija v odstavku 28 novega medinstitucionalnega sporazuma strinjala, da bo Evropskemu parlamentu in Svetu zagotovila enak dostop do vseh informacij o delegiranih in izvedbenih aktih, tako da bosta prejela vse dokumente istočasno kot strokovnjaki držav članic; pozdravlja dejstvo, da se bodo strokovnjaki Parlamenta in Sveta lahko redno udeleževali sej strokovnih skupin Komisije, na katere bodo vabljeni strokovnjaki iz držav članic in ki bodo zadevale pripravo delegiranih aktov; poziva Komisijo, naj iskreno in dosledno izpolnjuje to obveznost; ugotavlja, da se je dostop že izboljšal;

57.

poudarja, da je treba izboljšati neformalno sodelovanje v pripravljalni fazi delegiranih in izvedbenih aktov; opozarja, da sozakonodajalca pri pripravi delegiranih ali izvedbenih aktov ne smeta pozabiti na namen, izražen v zakonodajnem aktu, ki je deloma tudi cilj; poudarja pomen registra delegiranih aktov, ki že deluje;

58.

obžaluje dejstvo, da Komisija pogosto meni, da so ukrepi na ravni 2, ki jih predlagajo trije organi za finančne storitve (ESAME, EBA in EIOPA), sprejeti brez sprememb, s čimer se okrni čas, ki ga ima Parlament za nadzor, kadar se predlagajo pomembne ali številne spremembe;

59.

pozdravlja hiter napredek na medinstitucionalni ravni pri ustanovitvi skupnega funkcionalnega registra delegiranih aktov in pozdravlja uradni začetek njegovega delovanja 12. decembra 2017;

60.

z zanimanjem pričakuje uporabo dobro strukturiranega in uporabnikom prijaznega funkcionalnega registra delegiranih aktov, ki je bil objavljen 12. decembra 2017 in ga je zahteval Parlament;

61.

ugotavlja, da lahko boljši zakonodajni postopki na ravni EU s pravočasnim poglobljenim medinstitucionalnim sodelovanjem privedejo do bolj usklajene in harmonizirane uporabe prava EU;

Preglednost in usklajevanje zakonodajnega procesa

62.

pozdravlja dejstvo, da morala Parlament in Svet v skladu s točko 32 novega medinstitucionalnega sporazuma kot sozakonodajalca svoja pooblastila izvrševati na enakopravni osnovi, Komisija pa mora opraviti svojo vlogo povezovalnega člena ter obe zakonodajni veji obravnavati enako; opozarja, da je to načelo že določeno v Lizbonski pogodbi; zato zahteva, naj Komisija obema zakonodajalcema hkrati da na voljo vse ustrezne dokumente, povezane z zakonodajnimi predlogi, vključno z neuradnimi dokumenti, in jih, kjer je izvedljivo, da na voljo javnosti;

63.

obžaluje dejstvo, da odstavka 33 in 34 novega medinstitucionalnega sporazuma še nista prispevala k boljšemu pretoku informacij iz Sveta, zlasti glede na to, da se v splošnem zdi, da ni dovolj informacij o vprašanjih, ki jih države članice sprožijo v Svetu in ni sistematičnega pristopa, ki bi olajšal vzajemno izmenjavo pogledov in informacij; zaskrbljeno ugotavlja, da se navadno pretok informacij od predsedstva do predsedstva ter med službami generalnega sekretariata Sveta zelo razlikuje; poudarja nesimetrični dostop sozakonodajalcev do informacij, saj se Svet lahko udeležuje sej parlamentarnih odborov, predstavniki Parlamenta pa na srečanja delovnih skupin Sveta niso vabljeni; zato meni, da je zaželen usklajen in pregleden pristop; predlaga, naj seje Sveta praviloma potekajo javno, tako kot seje Parlamenta;

64.

zahteva, da se odstavka 33 in 34 v celoti izvršujeta; poziva zlasti Svet, naj se dnevni redi, delovni dokumenti in predlogi predsedstva delovnih skupin in Odbora stalnih predstavnikov vlad držav članic (odbora Coreper) redno in na strukturiran način posredujejo Parlamentu, da se omogoči enakopravna raven informiranja med sozakonodajalcema; meni, da bi bilo treba odstavka 33 in 34 novega medinstitucionalnega sporazuma razlagati tako, da je možno, poleg neformalne izmenjave mnenj, Parlament povabiti, da pošlje predstavnika na seje delovnih skupin in odbora Coreper;

65.

poudarja, da je v smislu odstavkov 35 in 36 novega medinstitucionalnega sporazuma mogoče zasledovati cilja sinhronizacije in pospešitve zakonodajnega postopka le, če se zagotovi, da so pristojnosti vseh institucij popolnoma zaščitene; zato meni, da v nobenem primeru ne moreta sinhronizacija ali pospešitev pomeniti, da lahko druge institucije Parlamentu vsilijo časovni načrt;

66.

poziva k povečanju prizadevanj za oblikovanje namenske skupne podatkovne zbirke o stanju zakonodajnih dosjejev iz odstavka 39 novega medinstitucionalnega sporazuma; ponovno opozarja, da bi ta podatkovna zbirka morala vključevati podatke o vseh fazah zakonodajnega postopka, da bi olajšala sledljivost; predlaga, da bi to vključevalo tudi podatke o postopku ocene učinka;

67.

želi spomniti vse tri institucije EU, da je treba nadalje napredovati pri oblikovanju namenske skupne zbirke podatkov o trenutnem stanju zakonodajnih dosjejev;

68.

predlaga, naj se Svet med posvetovalnim postopkom vsaj enkrat sreča s Parlamentom, da bo ta lahko predstavil in pojasnil razloge za odobrene spremembe, Svet pa pojasnil svoje stališče do vsakega od njih; predlaga, naj Svet v vsakem primeru zagotovi pisni odgovor;

69.

predlaga, naj Parlament pripravi kvantitativno študijo o učinkovitosti postopka posvetovanja;

70.

poziva Komisijo, naj spoštuje časovni okvir, določen v uredbi o evropskih nadzornih organih za odločanje, ali naj sprejme, spremeni ali zavrne osnutek tehničnih standardov in naj vsaj dovolj zgodaj uradno obvesti sozakonodajalca, če jih izjemoma ne more spoštovati, ter za to navede razloge; poudarja, da v zadnjem času Komisija tega ni storila v številnih primerih; opozarja Komisijo, da postopki, v katerih Parlament izjavi, da nima pripomb na določeni akt, niso bili namenjeni nadomeščanju zamud, ki jih je povzročila Komisija, in da ti postopki močno vplivajo na čas, ki ga ima Parlament, da uveljavlja svojo pravico do nadzora;

71.

pozdravlja začetek medinstitucionalnih pogajanj iz odstavka 40 novega medinstitucionalnega sporazuma novembra 2016; z razočaranjem ugotavlja, da po več kot enem letu razprav, treh krogih pogajanj na politični ravni in številnih srečanjih na tehnični ravni kljub jasni in utrjeni sodni praksi še ni bil dosežen sporazum; se seznanja z doseženim napredkom in odločno vztraja, da se pogajanja zaključijo v času bolgarskega predsedstva;

72.

pozdravlja pisna poročila, ki jih pripravi Komisija pred mednarodnimi konferencami, in dnevna ustna poročila, ki jih med konferencami pripravita predsedstvo Sveta in Komisija;

73.

obžaluje, da Parlament ne sme biti kot opazovalec navzoč na usklajevalnih sestankih EU na mednarodnih konferencah;

74.

želi spomniti Svet in Komisijo, da mora biti praktična ureditev v zvezi z mednarodnimi sporazumi v skladu s Pogodbami, zlasti členom 218(10) PDEU, in upoštevati sodbe Sodišča Evropske unije, kot so sodbe iz zadeve Tanzanija in zadeve Mauritius (36);

75.

poziva druge institucije, naj upoštevajo pogodbi, uredbe in ustrezno sodno prakso ter zagotovijo, da bodo Parlament:

(a)

nemudoma, v celoti in natančno obveščale med celotnim življenjskim ciklom mednarodnih sporazumov na proaktiven, strukturiran in racionaliziran način, ne da bi bil ogrožen pogajalski položaj EU, in mu dale na voljo dovolj časa, da bo v vseh fazah izrazil svoje mnenje in da bo to v največji možni meri upoštevano;

(b)	natančno obveščale in ga vključile v fazo izvajanja sporazumov, zlasti v zvezi z odločitvami, ki jih sprejmejo organi, ustanovljeni s sporazumi, kadar ti vplivajo na zakonodajo EU, ter mu omogočile, da v celoti uveljavlja svoje pravice kot sozakonodajalec;

(c)

proaktivno obveščale o stališčih Komisije v mednarodnih forumih, kot so Svetovna trgovinska organizacija, Konferenca OZN za trgovino in razvoj, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Program OZN za razvoj, Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo in Svet OZN za človekove pravice;

76.

meni, da je treba horizontalno spoštovati ustaljeno prakso, v skladu s katero se pred začasno uporabo trgovinskih in naložbenih določb politično pomembnih sporazumov čaka na odobritev Parlamenta, k čemu se je zavezala tudi komisarka Malmström v svoji predstavitvi 29. septembra 2014; poziva Svet, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj razširijo to prakso na vse mednarodne sporazume;

77.

poudarja, da se je Parlament pripravljen ponovno obrniti na Sodišče Evropske unije, da zagotovi spoštovanje svojih pravic, če v bližnji prihodnosti ne bo dosežen odločilen napredek v pogajanjih o odstavku 40 novega medinstitucionalnega sporazuma;

78.

ugotavlja, da bi se vse tri institucije morale zavedati, da njihova zakonodajalska odgovornost ne preneha, ko so mednarodni sporazumi sklenjeni; poudarja, da je treba pazljivo spremljati izvajanje in da si je treba stalno prizadevati za zagotovitev, da bodo sporazumi dosegli zastavljene cilje; poziva institucije, naj najboljše prakse in pristop sodelovanja razširijo na fazo izvajanja in ocenjevanja mednarodnih sporazumov;

79.

ugotavlja, da so lahko ocene učinka, ki vključujejo oceno stanja na področju človekovih pravic, pomembno orodje v pogajanjih o trgovinskih in naložbenih sporazumih, saj lahko strankam pomagajo spoštovati obveznosti v zvezi s človekovimi pravicami, in ponovno opozarja na zavezujočo naravo sporazumov, kot je Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah;

80.

poziva Komisijo in Svet, naj v celoti spoštujeta delitev pristojnosti med EU in državami članicami, ki je razvidna iz mnenja Sodišča EU 2/15 z dne 16. maja 2017, in sicer za sprejemanje pogajalskih smernic, pogajanja in pravno podlago predlogov, ki jih je treba podpisati in skleniti, zlasti pa za sklenitev mednarodnih sporazumov in podpis s strani Sveta;

81.

poziva evropske predstavnike, naj bodo zlasti pozorni na skladnost mednarodnih standardov in zahtev s sprejeto zavezujočo zakonodajo EU;

82.

poziva Komisijo, naj razkrije dokumente, iz katerih so razvidna stališča, ki jih zavzema v mednarodnih organizacijah, ki določajo standarde na finančnih, monetarnih in regulativnih področjih, zlasti v Baselskem odboru za bančni nadzor; prosi, naj bo Parlament v celoti obveščen o vseh fazah razvoja mednarodnih standardov, ki bi lahko vplivali na zakonodajo EU;

83.

poziva, naj se v skladu s svojo resolucijo z dne 12. aprila 2016 o vlogi EU v okviru mednarodnih finančnih, monetarnih in regulativnih institucij ter organov (37) vzpostavi in formalizira finančni dialog o sprejetju in skladnosti evropskih stališč pred pomembnimi mednarodnimi pogajanji; poudarja, da bi bila potrebna predhodna razprava o teh stališčih na podlagi podrobnih smernic, ki bi jih lahko dopolnili s proaktivnimi usmerjevalnimi resolucijami, in da bi morala biti stališča znana vnaprej ter da bi bilo treba poskrbeti za nadaljnje ukrepanje, Komisija pa naj redno poroča o izvajanju teh smernic;

84.

želi spomniti na svojo izjavo, sprejeto 15. marca 2018, o določitvi sedeža Evropske agencije za zdravila (38), kjer je Evropski parlament izrazil obžalovanje, da njegova vloga in pravice sozakonodajalca, enakovrednega s Svetom, niso bile ustrezno upoštevane;

85.

je seznanjen s mandatom, ki ga je odobril Odbor stalnih predstavnikov 6. decembra 2017, o stališču Sveta glede predloga Komisije v zvezi z obveznim registrom za preglednost; poziva vse strani, naj dokončajo pogajanja v duhu dobrega sodelovanja, da se izboljša preglednost zakonodajnega postopka;

86.

je seznanjen s sodbo De Capitani (39), ki znova potrjuje, da sta načeli javnosti in preglednosti neločljivo povezani z zakonodajnimi postopki Unije ter da ni mogoče priznati nobene splošne domneve nerazkritja v zvezi z zakonodajnimi dokumenti, vključno z dokumenti trialogov;

Izvajanje in uporaba zakonodaje Unije

87.

poudarja pomen načela iz odstavka 43 medinstitucionalnega sporazuma, da ko se pri prenosu direktive v nacionalno pravo države članice odločijo dodati elemente, ki v ničemer niso povezani z zadevno zakonodajo Unije, take dodatke opredeli bodisi z aktom ali akti o prenosu ali prek drugih navezujočih se dokumentov; ugotavlja, da še vedno ni dovolj informacij; poziva Komisijo in države članice, naj skupaj in dosledno ukrepajo v boju proti slabi preglednosti in drugim težavam v zvezi s čezmernim prenašanjem (40);

88.

meni, da je treba za prenos in izvajanje aktov EU jasno razlikovati med primeri „čezmernega prenašanja“, v katerih države članice uvajajo dodatne upravne zahteve, ki niso povezane z zakonodajo EU, in določitvijo višjih standardov, ki presegajo vseevropske minimalne standarde za varstvo okolja in potrošnikov, zdravstveno varstvo in varnost hrane;

89.

meni, da bi se zato, da se zmanjšajo težave v zvezi s čezmernim prenašanjem, vse tri institucije morale zavezati, da bodo sprejemale zakonodajo EU, ki bo jasna, zlahka prenosljiva in bo imela specifično evropsko dodano vrednost; ponovno opozarja, da bi se bilo sicer treba izogniti dodatnemu nepotrebnemu upravnemu bremenu, vendar to ne bi smelo preprečevati državam članicam, da ohranijo ali sprejmejo bolj ambiciozne ukrepe in višje socialne in okoljske standarde ter standarde na področju varstva potrošnikov v primerih, ko zakonodaja Unije določi le minimalne standarde;

90.

poziva države članice, naj se karseda izogibajo ustvarjanju dodatnih upravnih zahtev pri prenosu zakonodaje EU in naj v skladu z odstavkom 43 medinstitucionalnega sporazuma tovrstne dodatke opredelijo v aktu o prenosu ali povezanem dokumentu;

91.

ponovno opozarja, da se v skladu z odstavkom 44 novega medinstitucionalnega sporazuma države članice poziva, naj pri pridobivanju informacij in podatkov, potrebnih za spremljanje in vrednotenje izvajanja prava Unije, sodelujejo s Komisijo; zato poziva države članice, naj sprejmejo vse ukrepe, ki so potrebni, da bodo spoštovale svoje obveznosti, tudi tako, da dajo na voljo korelacijske tabele z jasnimi in natančnimi informacijami o nacionalnih ukrepih, ki prenašajo direktive v domači pravni red, kot je bilo dogovorjeno s Skupno politično izjavo držav članic in Komisije z dne 28. septembra 2011 o obrazložitvenih dokumentih in Skupno politično izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 27. oktobra 2011 o obrazložitvenih dokumentih;

92.

meni, da bi se morala zaveza Komisije v skladu z odstavkom 45 novega medinstitucionalnega sporazuma razlagati tako, da se bo, ob ustreznem spoštovanju pravil o zaupnosti, dostop Parlamenta do informacij v zvezi s postopki pred ugotavljanjem kršitev in postopki za ugotavljanje kršitev bistveno izboljšal; v zvezi s tem ponavlja svoje že dolgo trajajoče zahteve Komisiji v zvezi s podatki, do katerih ima Parlament pravico dostopa (41);

93.

ponovno poudarja svoje odobravanje mehanizma za reševanje težav EU Pilot, ki je bolj neformalno, vseeno pa učinkovito sredstvo za zagotavljanje, da bodo države članice spoštovale pravo Unije (42); ne odobrava napovedi Komisije, da bo v prihodnje praviloma začela postopke za ugotavljanje kršitev brez poseganja po tem mehanizmu (43);

94.

opozarja, da morajo komisarji spoštovati zakonodajne pristojnosti poslancev Evropskega parlamenta; meni, da morajo Parlamentu posredovati vse neodvisne študije, ki so bile podlaga za njihove odločitve, pa tudi tiste, ki nasprotujejo njihovim ugotovitvam;

95.

obžaluje, da vsi prevodi zakonodajnih predlogov niso na voljo istočasno, kar zavleče zakonodajni postopek;

96.

poudarja, da morajo postopki, uveljavljeni v zakonodaji EU, če naj bo ta učinkovita z vidika uporabe, ustrezati glavnemu namenu te zakonodaje in zlasti glavnemu cilju varstva okolja, če gre za zagotavljanje visoke ravni varstva okolja;

97.

priznava, da je delo, ki ga pri ocenjevanju kakovosti priprave zakonodaje EU glede na njeno dejansko izvajanje opravijo v Odboru za peticije, pomembno in je podlaga za izboljšanje besedil in postopkov; v zvezi s tem ugotavlja pomen pravega medinstitucionalnega sodelovanja s Komisijo pri zagotavljanju, da se peticije ustrezno preučijo;

Poenostavitev

98.

pozdravlja zavezo iz odstavka 46 novega medinstitucionalnega sporazuma k pogostejši uporabi zakonodajne tehnike prenovitve; ponavlja, da bi ta tehnika morala biti redna zakonodajna tehnika, saj gre za dragoceno orodje za poenostavitev (44); vendar meni, da bi morala Komisija v primeru popolne prenove politike namesto uporabe tehnike prenovitve posredovati predlog za popolnoma nov pravni akt, ki bo razveljavil veljavno zakonodajo, da bi lahko sozakonodajalca široko in učinkovito politično razpravljala in ohranila svoje pristojnosti, kot so zapisane v Pogodbah;

99.

želi spomniti, da lahko, kadar je to primerno, boljša priprava zakonodaje pri oceni nepotrebnih regulativnih in upravnih bremen v skladu z odstavkoma 47 in 48 novega medinstitucionalnega sporazuma treh institucij in pri oceni ciljev za morebitno zmanjšanje bremena, da bi zmanjšali stroške za uprave in podjetja, vključno z MSP, pomeni tudi povečanje obsega zakonodaje EU, vključno s harmonizacijo razlik v nacionalnih zakonodajah, ob upoštevanju prednosti zakonodajnih ukrepov ter posledic neukrepanja na ravni EU, kar zadeva socialne ter okoljske standarde in standarde varstva potrošnikov, in ob upoštevanju dejstva, da lahko države članice uporabljajo strožje standarde, če so s pravom Unije določeni le minimalni standardi; poleg tega želi spomniti, da mora Unija v skladu s horizontalno socialno klavzulo iz člena 9 PDEU skrbno pretehtati vpliv zakonodaje EU na socialne standarde in zaposlovanje, kar vključuje ustrezno posvetovanje s socialnimi akterji, zlasti sindikati, potrošniki in predstavniki interesov ranljivih skupin, ob spoštovanju avtonomije socialnih partnerjev in sporazumov, ki jih lahko sklenejo v skladu s členom 155 PDEU; zato poudarja, da zmanjšanje upravnih bremen ne pomeni nujno deregulacije in da v nobenem primeru ne sme ogroziti temeljnih pravic in okoljskih, socialnih, delovnih, zdravstvenih in varnostnih standardov, standarda varstva potrošnikov, standarda enakosti spolov ali standarda dobrega počutja živali, vključno z zahtevami po informacijah v zvezi s tem, in torej ne smejo škoditi pravicam delavcev – ne glede na velikost podjetja – ali privesti do povečanja števila negotovih pogodb o zaposlitvi;

100.

pozdravlja prvi letni pregled bremena Komisije, ki je bil opravljen v okviru poenostavitve zakonodaje EU, zanj pa je bila opravljena raziskava Flash Eurobarometer o poslovnem dojemanju urejanja, v okviru katere je bilo izprašanih več kot 10 000 podjetij v 28 državah članicah, zlasti MSP, ob upoštevanju razporeditve podjetij po EU; opozarja na ugotovitve raziskave, ki potrjujejo, da je še vedno primerno osredotočanje na zmanjševanje nepotrebnih stroškov in kažejo na to, da na razumevanje podjetij vpliva zapleteno prepletanje številnih faktorjev, na katere morda vplivajo tudi razlike med nacionalnimi upravnimi in pravnimi ureditvami v zvezi z izvrševanjem zakonodaje; izpostavlja, da lahko prekomerno prenašanje in celo nepravilno poročanje medijev prav tako vplivata na to dojemanje; meni, da koncept letnega pregleda bremena, ki je pomembno orodje za odkrivanje težav pri izvajanju in uporabi zakonodaje EU, ne more sprožiti domneve, da bo regulacija avtomatično pomenila pretirano upravno breme; soglaša s Komisijo, da je edini način, da se konkretno ugotovi, kaj bi bilo mogoče poenostaviti, racionalizirati ali odpraviti, vprašati deležnike, tudi manj zastopane, za mnenje o specifičnih zakonodajnih aktih ali več zakonodajnih aktih z določenega področja; poziva Komisijo, naj izboljša letni pregled bremena na podlagi pridobljenih spoznanj iz prvega pregleda ter uporabi pregledne in preverljive metode zbiranja podatkov, pri tem pa zlasti upošteva potrebe MSP ter vključi tako dejanska kot občutena bremena;

101.

je seznanjen z izidom ocene izvedljivosti Komisije, brez poseganja v namen zakonodaje, da bi se določili cilji za zmanjšanje bremena v določenih sektorjih; spodbuja Komisijo, naj določi cilje za zmanjšanje bremena za vsako pobudo na prožen in zanesljiv način, ki bo temeljil na dokazih, v polnem posvetovanju z deležniki, kot to že počne v okviru programa REFIT;

102.

poudarja, da standard EU praviloma nadomesti 28 nacionalnih standardov, kar krepi enotni trg in zmanjšuje birokracijo;

103.

poudarja, kako pomembno se je izogniti nepotrebni birokraciji in upoštevati povezavo med velikostjo podjetja in viri, potrebnimi za izvajanje obveznosti;

Izvajanje in spremljanje novega medinstitucionalnega sporazuma

104.

ugotavlja, da bo konferenca predsednikov redno prejemala poročilo, ki ga bo sestavil predsednik, in v katerem bo opisano trenutno stanje tako notranjega kot medinstucionalnega izvajanja; meni, da bi to poročilo moralo ustrezno upoštevati oceno konference predsednikov odborov na podlagi izkušenj različnih odborov, zlasti Odbora za pravne zadeve kot odbora, pristojnega za boljšo pripravo zakonodaje in poenostavitev prava Unije (45);

105.

pozdravlja prvo letno medinstitucionalno politično srečanje na visoki ravni za pregled izvajanja medinstitucionalnega sporazuma, ki je bilo 12. decembra 2017; spodbuja konferenco predsednikov odborov, naj konferenci predsednikov po potrebi posreduje morebitne predloge za izvajanje novega medinstitucionalnega sporazuma;

o o

106.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(2) UL L 304, 20.11.2010, str. 47.

(3) UL C 321, 31.12.2003, str. 1.

(4) UL C 102, 4.4.1996, str. 2.

(5) UL C 73, 17.3.1999, str. 1.

(6) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.

(7) UL C 145, 30.6.2007, str. 5.

(8) UL C 369, 17.12.2011, str. 15.

(9) UL C 484, 24.12.2016, str. 7.

(10) UL C 446, 29.12.2017, str. 1.

(11) Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 18. marca 2014 – Evropska komisija proti Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije, zadeva C-427/12, ECLI:EU:C:2014:170; sodba Sodišča (veliki senat) z dne 16. julija 2015 – Evropska komisija proti Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije, zadeva C-88/14, ECLI:EU:C:2015:499; sodba Sodišča z dne 17. marca 2016, Evropski parlament proti Evropski komisiji, zadeva C-286/14, ECLI:EU:C:2016:183; sodba Sodišča (veliki senat) z dne 14. junija 2016, Parlament proti Svetu, zadeva C-263/14, ECLI:EU:C:2016:435; sodba Sodišča (veliki senat) z dne 24. junija 2014, Parlament proti Svetu, zadeva C-658/11, ECLI:EU:C:2014:2025.

(12) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0484.

(13) UL C 58, 15.2.2018, str. 39.

(14) UL C 101, 16.3.2018, str. 116.

(15) UL C 50, 9.2.2018, str. 91.

(16) UL C 289, 9.8.2016, str. 53.

(17) UL C 285, 29.8.2017, str. 11.

(18) UL C 93, 24.3.2017, str. 14.

(19) UL C 353 E, 3.12.2013, str. 117.

(20) UL C 51 E, 22.2.2013, str. 87.

(21) UL C 380 E, 11.12.2012, str. 31.

(22) UL C 50, 9.2.2018, str. 91.

(23) Glej Prilogo II k Sklepu Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2016 o sklenitvi medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje.

(24) Člen 6(2) Sklepa predsednika Evropske komisije z dne 19. maja 2015 o ustanovitvi neodvisnega Odbora za regulativni nadzor (C(2015)3263).

(25) Glej COM(2016)0798 in COM(2016)0799.

(26) Glej odstavek 47 resolucije Evropskega parlamenta z dne 9. septembra 2010 o boljši pripravi zakonodaje – 15. letno poročilo Evropske komisije o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti v skladu s členom 9 Protokola (UL C 308 E, 20.10.2011, str. 66).

(27) Glej odstavek 16 resolucije Evropskega parlamenta z dne 27. novembra 2014 o pregledu smernic za oceno učinka Komisije in vlogi testa za mala in srednja podjetja.

(28) Glej odstavek 4 Sklepa Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2016 o sklenitvi medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje.

(29) Glej odstavek 12 zgoraj navedene resolucijo Parlamenta z dne 27. novembra 2014 in odstavek 6 zgoraj navedenega sklepa Parlamenta z dne 9. marca 2016.

(30) Glej odstavek 5 resolucije Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2011 o boljši zakonodaji, subsidiarnosti, sorazmernosti in pametnih predpisih.

(31) Glej Poslovnik Evropskega parlamenta, Priloga V, točka XVI.1.

(32) Glej uvodno izjavo D zgoraj navedene resolucije Evropskega parlamenta z dne 25. februarja 2014 o spremljanju prenosa zakonodajnih pooblastil in nadzoru držav članic nad izvajanjem izvedbenih pooblastil Komisije.

(33) Glej odstavek 6 zgoraj navedene resolucije Evropskega parlamenta z dne 25. februarja 2014 o spremljanju prenosa zakonodajnih pooblastil in nadzoru držav članic nad izvajanjem izvedbenih pooblastil Komisije.

(34) Prav tam, odstavek 1.

(35) Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 18. marca 2014 – Evropska komisija proti Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije, navedena zgoraj; sodba Sodišča z dne 17. marca 2016, Evropski parlament proti Evropski komisiji, navedena zgoraj; sodba Sodišča (veliki senat) z dne 14. junija 2016 – Evropski parlament proti Svetu, navedena zgoraj.

(36) Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 14. junija 2016 – Parlament proti Svetu, navedena zgoraj; sodba Sodišča (veliki senat) z dne 24. junija 2014 – Parlament proti Svetu, navedena zgoraj.

(37) UL C 58, 15.2.2018, str. 76.

(38) Glej sprejeta besedila, P8_TA(2018)0086.

(39) Sodba Splošnega sodišča (sedmi razširjeni senat) z dne 22. marca 2018, De Capitani proti Evropskemu parlamentu, zadeva T-540/15, ECLI:EU:T:2018:167.

(40) Glej odstavek 7 resolucije Parlamenta z dne 21. novembra 2012 o 28. letnem poročilu o spremljanju uporabe prava EU (2010) (UL C 419, 16.12.2015, str. 73).

(41) Glej odstavka 21 in 22 resolucije Parlamenta z dne 4. februarja 2014 o 29. letnem poročilu o spremljanju uporabe prava EU (2011).

(42) Glej odstavek 16 resolucije Parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o spremljanju uporabe prava Unije – letno poročilo za leto 2014 (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0385).

(43) Glej točko 2 zgoraj navedenega sporočila Komisije z naslovom „Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov“ (glej stran 12 v UL C 18, 19.1.2017).

(44) Glej odstavek 41 zgoraj navedene resolucije Parlamenta z dne 14. septembra 2011.

(45) Glej Poslovnik Evropskega parlamenta, Priloga V, točka XVI.3.

Top

Choose the experimental features you want to try