—

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti členov 2, 6 in 7,

—

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 70, 85, 86, 258, 259 in 260,

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju ustreznih resolucij s področja pravne države in pravice,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 10. aprila 2017 z naslovom „Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2017“ (COM(2017)0167),

—

ob upoštevanju študije Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije iz leta 2017 z naslovom „The judicial system and economic development across EU Member States“ (Pravosodni sistem in gospodarski razvoj v državah članicah EU) (1),

—

ob upoštevanju študije Inštituta za pravno reformo ameriške gospodarske zbornice iz leta 2017 z naslovom „The Growth of Collective Redress in the EU“ (Rast kolektivnih pravnih sredstev v EU) (2),

—

ob upoštevanju zbirke statističnih podatkov po spolu Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE) (3),

—

ob upoštevanju poročil Evropske komisije za demokracijo skozi pravo (Beneške komisije), zlasti njenega seznama meril za pravno državo (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2014 o oceni pravosodja na področju kazenskega prava in pravne države (5),

—

ob upoštevanju študije družbe Milieu iz leta 2011, naslovljene „Comparative study on access to justice in gender equality and anti-discrimination law“ (Primerjalna študija o dostopu do pravnega varstva na področju zakonodaje o enakosti spolov in protidiskriminacijske zakonodaje) (6),

—

ob upoštevanju Priporočila Sveta Evrope o neodvisnosti, učinkovitosti in odgovornosti sodnikov (CM/Rec(2010)12) (7),

—

ob upoštevanju študije tematskega sektorja za pravice državljanov in ustavne zadeve Evropskega parlamenta iz leta 2017, naslovljene „Mapping the Representation of Women and Men in Legal Professions Across the EU“ (Zastopanost žensk in moških v pravniških poklicih v EU) (8),

—

ob upoštevanju letnih poročil o oceni evropskih pravosodnih sistemov, ki jih pripravlja Komisija Sveta Evrope za učinkovito pravosodje (CEPEJ) (9),

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0161/2018),

A.

ker so neodvisni, učinkoviti in kakovostni pravosodni sistemi ključni za spoštovanje pravne države, pravičnost sodnih postopkov in zaupanje državljanov in podjetij pravnemu sistemu, ki zagotavlja, da lahko posamezniki in podjetja v celoti uveljavljajo svoje pravice; ker je uspešen pravosodni sistem neločljiv od neodvisnosti sodstva in podpira gospodarsko rast, ščiti temeljne pravice in je temelj za ustrezno uporabo prava EU; ker je pravica, ki je tudi sama po sebi vrednota, zlasti ko gre za možnost dostopa do sodnega varstva za državljane in spoštovanje pravice do poštenega sojenja;

B.

ker je Komisija objavila pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2017, ki je informativno, primerjalno, nezavezujoče orodje za načelno oceno učinkovitosti, neodvisnosti in kakovosti nacionalnih pravosodnih sistemov, da se ugotovijo pomanjkljivosti, opredelijo dobre prakse in napredek ter boljše opredelijo pravosodne politike držav članic, pri čemer se pregled v ta namen osredotoča na parametre pravosodnih sistemov, ki prispevajo k izboljšanju poslovnega, naložbenega in potrošniškega okolja v Uniji;

C.

ker se v petem pregledu stanja na področju pravosodja v EU analizirajo zlasti vprašanja v zvezi z dostopom javnosti do sodnih postopkov, neodvisnostjo sodstva, kakor jo zaznavajo posamezniki in poslovni sektor, trenutno uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije v pravosodnem sistemu in delovanjem nacionalnih pravosodnih sistemov na specifičnih področjih v zvezi z enotnim trgom in poslovnim sektorjem, predstavljen pa je tudi začetni pregled delovanja nacionalnih kazenskopravnih sistemov pri izvajanju zakonodaje EU o preprečevanju pranja denarja;

D.

ker pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2017 ni splošna razvrstitev nacionalnih pravosodnih sistemov in ni njegov namen dati prednost enemu sistemu pred drugimi;

E.

ker bi po drugi strani pregled stanja na področju pravosodja moral biti koristen priročnik, ki nudi pregled najboljših praks, ki naj jih države članice uporabijo na področju civilnega, gospodarskega in upravnega sodstva;

F.

ker veliko podatkov o nekaterih državah članicah še vedno ni na razpolago; ker obstajajo razhajanja v količini in specifični vsebini podatkov, ki jih nekatere države članice dajo na razpolago;

G.

ker se pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2017 osredotoča predvsem na civilno, gospodarsko in upravno sodstvo, v njem pa je predstavljen tudi začetni pregled delovanja nacionalnih sistemov pri izvajanju zakonodaje EU za boj proti pranju denarja v okviru kazenskega sodstva;

H.

ker ima ta nezavezujoč pregled to prednost, da prepoznava pozitivne in negativne trende ter nudi priložnost za učenje med kolegi in izmenjavo najboljših praks po celotni Uniji, s čimer se spodbuja in zagotavlja spoštovanje pravne države;

I.

ker je nudenje informacij o pravosodnem sistemu na uporabniku prijazen način pogoj za dostop do sodnega varstva;

J.

ker je treba zagotoviti pravosodne sisteme, ki bodo prilagojeni novim izzivom Evropske unije;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.