Back to EUR-Lex homepage

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search
You are here

Document 52018IP0215

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. maja 2018 o vzdržnih financah (2018/2007(INI))

UL C 76, 9.3.2020, p. 23–35 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

9.3.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/23

P8_TA(2018)0215

Vzdržne finance

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. maja 2018 o vzdržnih financah (2018/2007(INI))

(2020/C 76/04)

Evropski parlament,

—

ob upoštevanju zaveze skupine G-20 glede trajnostne rasti, sprejete med predsedovanjem Nemčije med 1. decembrom 2016 in 30. novembrom 2017, zlasti izjave, da bo skupina še naprej uporabljala posamično in skupaj vse instrumente politike – denarne, davčne in strukturne –, da bi uresničila cilj visoke, trajnostne, uravnovešene in vključujoče rasti, obenem pa povečala gospodarsko in finančno odpornost,

—

ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja, ki so jih določili Združeni narodi, zlasti zaveze za ukrepanje v boju proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam ter za zagotovitev trajnostne potrošnje in proizvodnje,

—

ob upoštevanju zaveze Komisije glede trajnostnih naložb v zvezi s tem iz načrta unije kapitalskih trgov (CMU) in še posebej ugotovitev strokovne skupine na visoki ravni za financiranje trajnostne rasti (v nadaljevanju: strokovna skupina),

—

ob upoštevanju vmesnega poročila z naslovom „Financing a Sustainable European Economy“ (Financiranje trajnostnega evropskega gospodarstva), ki ga je strokovna skupina objavila julija 2017 ter v njem orisala nasprotje med stremljenjem po kratkoročnem dobičku in potrebo po dolgoročnih naložbah, s katerimi bi se dosegli okoljski in socialni cilji ter cilji v zvezi z upravljanjem, ter zlasti ob upoštevanju točke 5 na 16. strani o tem, kako okviru finančnega sistema in politike grozi, da bo podlegel kratkoročnim interesom,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. junija 2017 o vmesnem pregledu akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov (COM(2017)0292),

—

ob upoštevanju končnega poročila strokovne skupine iz januarja 2018 z naslovom „Financing a Sustainable European Economy“ (Financiranje trajnostnega evropskega gospodarstva),

—

ob upoštevanju 14. strani vmesnega poročila strokovne skupine, na kateri je navedeno, da skupna izpostavljenost evropskih vlagateljev visokoogljičnim sektorjem znaša približno 45 % in da sredstva na podočju zelene infrastrukture predstavljajo le 1 % naložb svetovnih institucionalnih vlagateljev,

—

ob upoštevanju dejstva, da bonitetni okviri, zlasti Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (1), in računovodska pravila vlagatelje odvračajo od dolgoročnega pristopa ter da bonitetna pravila zahtevajo raven kapitala, sorazmerno s stopnjo tveganja v obdobju enega leta, in finančno tveganje upoštevajo le pri izračunu kapitalskih zahtev,

—

ob upoštevanju člena 173 francoskega zakona št. 2015-992 z dne 17. avgusta 2015 o energetskem prehodu za zeleno rast,

—

ob upoštevanju govora guvernerja centralne banke Združenega kraljestva (Bank of England) in predsednika Odbora za finančno stabilnost Marka Carneyja z dne 22. septembra 2016 ter poročila skupine Carbon Tracker Initiative iz leta 2015, zlasti dejstva, da je skupna tržna kapitalizacija prvih štirih proizvajalcev premoga v Združenih državah od konca leta 2010 padla za več kot 99 %,

—

ob upoštevanju platforme Luxembourg–Evropska investicijska banka (EIB) za financiranje ukrepov na področju podnebnih sprememb, ustanovljene septembra 2016,

—

ob upoštevanju 9. strani dokumenta za razpravo možganskega trusta E3G iz maja 2016 z naslovom „Clean Energy Lift Off – Capitalising Europe’s Energy Union“ (Vzpon čiste energije – kapitaliziranje evropske energetske unije), zlasti dejstva, da je med letoma 2008 in 2013 tržna vrednost prvih 20 evropskih energetskih podjetij padla z 1 bilijona EUR na manj kot pol bilijona EUR,

—

ob upoštevanju poročil skupine Carbon Tracker Initiative iz let 2015 in 2016, v katerih je navedeno, da naložbam v osnovna sredstva na področju fosilnih goriv v višini 1,1 do 2 bilijona USD grozi, da bodo nasedle, pri tem pa samo naložbe v kitajski energetski sektor dosegajo 500 milijard USD,

—

ob upoštevanju priporočila OECD z naslovom „Priporočilo o skupnih pristopih na področju uradno podprtih izvoznih kreditov ter postopka skrbnega pregleda“ (v nadaljevanju: skupni pristopi), ki priznava odgovornost članov, da izpolnjujejo obveznosti, ki so jih strani sprejele v Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja, in njihovo odgovornost, da pri svojih odločitvah o ponudbi uradne podpore za izvozne kredite proučijo pozitivne in negativne okoljske in socialne učinke projektov, zlasti v občutljivih sektorjih ali blizu občutljivih območij, ter okoljska in socialna tveganja, povezana z obstoječimi dejavnostmi,

—

ob upoštevanju smernic OECD za odgovorno poslovanje institucionalnih vlagateljev iz leta 2017, zlasti 13. strani, na kateri je navedeno, da je mogoče vlagatelje, celo tiste z manjšinskimi deleži, neposredno povezati s škodljivimi učinki, ki so jih povzročila ali k njim prispevala podjetja, v katera so vložili, saj podjetja zaradi lastništva ali upravljanja deležev povzročijo določene socialne ali okoljske učinke ali prispevajo k njim,

—

ob upoštevanju pristopa Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) k prehodu na zeleno gospodarstvo, katerega namen je ublažiti in/ali povečati odpornost proti učinkom podnebnih sprememb in drugim oblikam degradacije okolja, s posebnim sklicevanjem na dokumente EBRD, ki povezujejo učinke prehoda in okolje, po potrebi vključno s spremembami metodologije ocenjevanja projekta,

—

ob upoštevanju dokumenta OECD iz leta 2017 z naslovom „Responsible Business Conduct for Institutional Investors: Key Considerations for Due Diligence under the OECD Guidelines for Multinational Enterprises“ (Odgovorno poslovanje institucionalnih vlagateljev: Ključni premisleki za potrebno skrbnost v skladu s smernicami OECD za večnacionalna podjetja),

—

ob upoštevanju poročila iz leta 2018 delovne skupine na visoki ravni za naložbe v socialno infrastrukturo v Evropi z naslovom „Spodbujanje naložb v socialno infrastrukturo v Evropi“,

—

ob upoštevanju francoskega zakona o dolžnosti čuječnosti podjetij z dne 27. marca 2017, zlasti njegovih členov 1 in 2,

—

ob upoštevanju Direktive 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin (2) (direktiva o nefinančnem poročanju), zlasti členov 19 in 19a Direktive 2013/34/EU ter uvodnih izjav 3, 6,7 in 8 Direktive 2014/95/EU,

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2017/828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev (3) (direktiva o pravicah delničarjev),

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (4),

—

ob upoštevanju Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (5),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (6) (uredba o STS),

—

ob upoštevanju člena 8(4) Uredbe (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) (7) (uredba o PRIIP), ki določa, da mora proizvajalec paketnega naložbenega produkta za male vlagatelje in zavarovalnega naložbenega produkta (PRIIP), kadar ima ta okoljski ali socialni cilj, potencialnemu malemu vlagatelju in širšim zainteresiranim stranem pokazati, kako se ta cilj v okviru naložbenega procesa uresničuje,

—

ob upoštevanju predloga banke Triodos za uvedbo „vzorčnih pooblastil“, ki bi vsebovala zahtevo po polni vključitvi okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov v investicijske odločitve, dejavnem sodelovanju in glasovanju o teh vprašanjih, izbiri trajnostnih referenčnih meril, manj pogostem, a pomenljivejšem poročanju upraviteljev premoženja ter dolgoročno usmerjeni strukturi provizij in plačil,

—

ob upoštevanju novega razlaganja fiduciarne obveznosti v britanski vladi, ki ni več tako močno vezano na čim večjo donosnost in omogoča upoštevanje etičnih in okoljskih vprašanj,

—

ob upoštevanju pionirske vloge, ki jo je imela EIB z izdajo prve svetovne zelene obveznice in ko je januarja 2018 postala največji svetovni izdajatelj zelenih obveznic,

—

ob upoštevanju načel za finance s pozitivnim vplivom, ki jih je pripravila finančna pobuda Programa Združenih narodov za okolje (UNEP FI),

—

ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 10. oktobra 2017 z naslovom „Podnebno financiranje: bistveni instrument za izvajanje Pariškega sporazuma“, ki poudarja vlogo lokalnih in regionalnih organov pri povečevanju seznama naložbenih projektov za doseganje ciljev Pariškega sporazuma,

—

ob upoštevanju raziskave Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) o oblikovanju trajnostnega finančnega sistema,

—

ob upoštevanju poročila pobude Climate Bonds Initiative iz leta 2017, v katerem je prikazano, kako se obveznice uporabljajo za prehod v nizkoogljično svetovno gospodarstvo,

—

ob upoštevanju poročila o raziskavi iz leta 2016, v katerem UNEP ugotavlja, da več nacionalnih finančnih regulatorjev že izvaja ali pripravlja pobude za ocenjevanje trajnosti, ki bi jih bilo treba hitro razširiti na raven EU, in zlasti ob upoštevanju navedbe, da bi morale take analize temeljiti na standardiziranih podnebnih scenarijih, vključno s takim, po katerem se dvig svetovnih temperatur omeji na precej manj kot 2 °C,

—

ob upoštevanju priporočila iz končnega poročila strokovne skupine iz januarja 2018, naj Komisija vse finančne zakonodajne predloge preveri z vidika trajnosti,

—

ob upoštevanju vmesnega pregleda Komisije za unijo kapitalskih trgov (COM(2017)0292) in jasne izjave Komisije, da „podpira skladnost zasebnih naložb s cilji na področju podnebja in učinkovite rabe virov ter drugimi okoljskimi cilji, in sicer z ukrepi politike in javnimi naložbami“ (COM(2016)0601),

—

ob upoštevanju poročila nemške centralne banke Bundesbank iz aprila 2017 in biltena centralne banke Združenega Kraljestva Bank of England iz četrtega četrtletja leta 2014, v katerih je navedeno, da večino denarja v obtoku ustvarja zasebni bančni sektor z dajanjem posojil,

—

ob upoštevanju člena 2(1)(c) Pariškega sporazuma o potrebi, da se finančni tokovi uskladijo z razvojnimi usmeritvami, ki vodijo v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in v razvoj, ki bo odporen na podnebne spremembe,

—

ob upoštevanju besedila poročila Urada Organizacije združenih narodov za zmanjševanje tveganja nesreč in Središča za raziskave epidemiologije nesreč z naslovom „Človeški davek nesreč, povezanih z vremenom“, ki pravi, da je bilo 90 % zabeleženih večjih nesreč med letoma 1995 in 2015, ki so jih povzročile naravne nevarnosti, povezanih s podnebjem in vremenom, in da nesreče na svetovni ravni vsako leto povzročijo 300 milijard USD gospodarske škode (8),

—

ob upoštevanju Sendajskega okvira za zmanjševanje tveganja nesreč in njegove „Prednostne naloge 3: vlaganje v zmanjšanje tveganja nesreč za odpornost“, vključno z odstavkom 30, v katerem je navedeno, da se po potrebi spodbuja vključevanje ugotovitev in ukrepov v zvezi z zmanjševanjem tveganja nesreč v finančne in fiskalne instrumente,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za finančno stabilnost iz junija 2017 z naslovom „Recommendations of the Task Force on Climate-related Financial Disclosure“ (Priporočila projektne skupine za finančna razkritja, povezana s podnebjem),

—

ob upoštevanju dela Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB) o tveganjih zaradi nasedlih naložb in potrebe po evropskih „stresnih testih glede na ogljik“,

—

ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 31/2016, v katerem je to ugotovilo, da Evropska unija kljub politični zavezi, da bo v sedanjem proračunskem obdobju 2014–2020 porabila en euro od petih (20 %) za ukrepe v zvezi s podnebnimi spremembami, ni na dobri poti k izpolnitvi zaveze, saj bi s trenutnim načrtovanjem programov dosegla le približno 18 %,

—

ob upoštevanju statističnega poročila EIB za leto 2016 z dne 27. aprila 2017, ki dokazuje, da podpora EIB za podnebne ukrepe še naprej odraža različne tržne okoliščine v EU in leta 2016 ni dosegla ravni 20 % v 16 državah članicah EU in tudi, da je EIB, medtem ko so se naložbe v te dejavnosti v letu 2016 opravljale predvsem v močnejših gospodarstvih EU, financirala projekte energije iz obnovljivih virov in energetske učinkovitosti v 18 državah članicah v letu 2016;

—

ob upoštevanju poročila delovne skupine na visoki ravni o naložbah v socialno infrastrukturo v Evropi, ki ocenjuje, da bo v obdobju 2018–2030 minimalna vrzel v naložbah v socialno infrastrukturo v EU med 100 in 150 milijard EUR na leto, skupna vrzel pa več kot 1,5 milijarde EUR,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. februarja 2018 o letnem poročilu o finančnih dejavnostih Evropske investicijske banke (9),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. februarja 2018 o letnem poročilu Evropske centralne banke za leto 2016 (10),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. novembra 2017 o akcijskem načrtu o maloprodajnih finančnih storitvah (11),

—

ob upoštevanju poročila Evropske investicijske banke o naložbah za obdobje 2017/2018,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. julija 2013 o inovacijah za trajnostno rast: biogospodarstvo za Evropo (12),

—

ob upoštevanju sporočila Evropske komisije o svežnju o krožnem gospodarstvu iz leta 2015 in resolucije Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o učinkoviti rabi virov: prehod na krožno gospodarstvo (13),

—

ob upoštevanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter odgovornosti za varovanje, spoštovanje in pomoč,

—

ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 ter ciljev trajnostnega razvoja,

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0164/2018),

A.

ker finančni trgi lahko imajo in bi morali imeti ključno vlogo pri olajšanju prehoda EU na trajnostno gospodarstvo, ki bi presegal le podnebni prehod in ekološka vprašanja ter bi zadeval tudi socialna vprašanja in vprašanja upravljanja; ker je treba nujno obravnavati s tem povezano nedelovanje trga; ker so okoljski, gospodarski in socialni izzivi tesno prepleteni; ker glede na poročilo strokovne skupine iz julija 2017 vrzel v financiranju evropskih prizadevanj za razogljičenje znaša skoraj 180 milijard EUR, in to brez upoštevanja drugih ciljev trajnostnega razvoja;

B.

ker mora ekološki prehod delovati kot spodbuda za krepitev solidarnosti in kohezije; ker so lahko vzdržne finance sredstvo za reševanje družbenih izzivov na poti k dolgoročni vključujoči rasti in za spodbujanje blaginje državljanov; ker se zdijo merila za naložbe v blažitev podnebnih sprememb izredno obetavna in so lahko dobro izhodišče; ker vzdržnost financ presega podnebne in zelene naložbe ter bi morala nujno privzeti socialna merila in merila upravljanja;

C.

ker je predvidljiv in stabilen regulativni sistem za naložbe, povezane s podnebnimi spremembami, izjemno pomemben za spodbujanje udeležbe zasebnega sektorja pri financiranju podnebnih ukrepov; ker Evropska unija lahko določil standard za trajnostni finančni sistem, tako da uvede verodostojen in celovit okvir, podrobnosti tega okvira pa bi bilo treba uvesti postopoma s posebnimi zakonodajnimi pobudami;

D.

ker je potreben premik v miselnosti vseh deležnikov, zanj pa medsektorska zakonodaja s strani Komisije; ker kažejo institucionalni in mali vlagatelji vedno večje zanimanje za naložbe v produkte, pri katerih se upoštevajo okoljska in socialna ter merila v zvezi z upravljanjem;

E.

ker je potrebna večja preglednost podatkov o podjetjih, povezanih z okoljem, socialno dejavnostjo in upravljanjem, da bi preprečili lažno zeleno oglaševanje,

F.

ker bi morala biti ocena učinka del taksonomije trajnostnih finančnih produktov; ker so znanje in izkušnje o tem, kako predvideti učinek naložb na okoljske, socialne in upravljavske cilje, vedno večji;

Potreba po zagotavljanju primernega okvira politik za mobiliziranje kapitala, potrebnega za trajnostni prehod

1.

 poudarja, da lahko pomeni hitrejši trajnostni prehod priložnost za usmeritev kapitalskih trgov in finančnih posrednikov proti dolgoročnim, inovativnim, družbi in okolju prijaznim in učinkovitim naložbam; je seznanjen s sedanjim trendom odprodaje pri naložbah v premog, vendar poudarja, da si je treba še naprej prizadevati tudi za odprodajo naložb v druga fosilna goriva; poudarja, kako pomembno je, da evropske banke in kapitalski trgi izkoristijo prednosti inovacij na tem področju; ugotavlja, da se okoljske, socialne ter upravljavske koristi in tveganja pogosto ne odražajo v cenah, kar omogoča tržne pobude za netrajnostne in kratkoročno usmerjene finance pri nekaterih tržne udeležence, ki želijo hiter dobiček; poudarja, da je treba vzpostaviti dobro oblikovan politični, nadzorni in regulativni okvir za upravljanje trajnostnih financ, pri tem pa upoštevati raznolikost priložnosti v regijah EU; ugotavlja, da bi tak okvir lahko pomagal mobilizirati kapital v ustreznem obsegu za trajnostni razvoj in okrepil učinkovitost trga za usmerjanje kapitalskih tokov v sredstva, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju; poziva Komisijo, naj predstavi ambiciozen zakonodajni sveženj, v katerem bodo priznani predlogi iz akcijskega načrta Komisije za vzdržnost financ;

Vloga finančnega sektorja pri trajnosti in politikah, potrebnih za odpravo nedelovanja trga

2.

 poudarja, da bi moral finančni sektor kot celota in njegova osrednja funkcija čim bolj učinkovitega razporejanja kapitala v korist družbe v skladu s cilji EU temeljiti na vrednotah pravičnosti in vključenosti ter načelu trajnosti ter da bi morali pri analizi naložb in odločitvah o naložbah vključevati okoljske, socialne in upravljavske kazalnike in stroške neukrepanja v analizo naložb in odločitve o njih; ugotavlja, da lahko netočna ocena ali zavajajoča predstavitev podnebnih in drugih okoljskih tveganj pri finančnih produktih pomenita tveganje za stabilnost trga; poudarja, da ima pri spodbujanju vzdržnosti financ ključno vlogo gospodarska, davčna in denarna politika, saj s preusmeritvijo naložb v bolj trajnostne tehnologije in podjetja omogoča dodelitev kapitala razogljičenim gospodarskim dejavnostim, odpornim na nesreče in gospodarnim z viri, s katerimi se lahko zmanjša trenutna potreba po prihodnjih virih ter s tem uresničijo cilji, povezani s trajnostjo EU in Pariškim sporazumom; priznava, da je primerna in vedno višja cena za emisije toplogrednih plinov pomembna sestavina delujočega ter učinkovitega okoljskega in socialnega tržnega gospodarstva, ki odpravlja sedanje nedelovanje trga; ugotavlja, da je cena ogljika na evropskem trgu nestabilna; poziva Komisijo in države članice, na si prizadevajo za postopno opuščanje neposrednih in posrednih subvencij za fosilna goriva;

Nasedle naložbe in povezana sistemska tveganja

3.

 poudarja, da se na bilanci stanja podjetij vrednost sicer še vedno pripisuje sredstvom v zvezi z ogljikom, ta vrednost pa bo morala slediti trendu upada, če naj se doseže prehod v nizkoogljično družbo; zato poudarja, da sredstva v zvezi z naložbami v ogljik in okolju škodljivimi naložbami lahko pomenijo znatna sistemska tveganja za finančno stabilnost, če se njihova cena ne ustrezno pravočasno določi glede na dolgoročni profil tveganja; poudarja, da je treba za urejen, uravnotežen in stabilen prehod na naložbe s pozitivnim vplivom na podnebje in učinkovito rabo virov opredeliti, oceniti in skrbno upravljati izpostavljenosti, po prehodnem obdobju pa je treba sorazmerno obvezno poročati o njih in jih postopoma opuščati; priporoča, da se pojem nasedlih naložb razširi, da bo vključeval temeljne ekološke sisteme in storitve;

4.

 poziva k uvedbi evropskih „ogljičnih stresnih testov“, kot je leta 2016 predlagal Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB), za banke in druge finančne posrednike, da bi se lahko ugotovila tveganja, povezana s takimi nasedlimi naložbami; pozdravlja predloge odbora ESRB za razvoj bonitetnih politikih, odpornih na podnebne spremembe, kot so posebne kapitalske prilagoditve, ki temeljijo na ogljični intenzivnosti posameznih izpostavljenosti, za katere se oceni, da se prekomerno uporabljajo za celotne naložbe v sredstva, ki so ocenjena kot zelo ranljiva pri nenadnem prehodu na nizkoogljično gospodarstvo; opozarja, da je potekajoča revizija uredb o ustanovitvi nadzornih organov priložnost za pregled vloge teh organov pri preiskovanju in razvijanju standardov za oceno tveganj, povezanih z ogljikom, in drugih okoljskih tveganj, njihovem razkritju ter vključitvi v interni postopek banke za ocenjevanje tveganj, pri tem pa je treba upoštevati obstoječe zahteve poročanja o trajnosti; poziva Komisijo, naj oblikuje zakonodajne predloge v zvezi s tem;

Financiranje javnih naložb, potrebnih za prehod

5.

 poudarja, da bo za reformo finančnega sistema na način, ki bo dejavno prispeval k pospešitvi ekološkega prehoda, potrebno sodelovanje javnega in zasebnega sektorja; v zvezi s tem poudarja, da imata fiskalna in ekonomska politika bistveno vlogo pri zagotavljanju pravih signalov in spodbud; poziva države članice, naj usklajeno s Komisijo in EIB ocenijo svoje nacionalne in skupne potrebe po javnih naložbah in zapolnijo morebitne vrzeli, da bi zagotovile, da bo EU v naslednjih petih letih na dobri poti k uresničenju ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami ter ciljev za trajnostni razvoj do leta 2030; poudarja vlogo, ki jo lahko imajo nacionalne spodbujevalne banke in institucije v zvezi s tem; predlaga, naj se ta proces usklajuje na evropski ravni in da se vzpostavi sistem za sledenje dejanskih finančnih tokov do trajnostnih javnih naložb v okviru opazovalnice EU za vzdržnost financ; pozdravlja inovativna finančna orodja, v katera so vključeni kazalniki trajnosti, ki bi lahko ta proces olajšali, kot so javna izdaja zelenih obveznic; pozdravlja pojasnilo, ki ga je zagotovil Eurostat, o obravnavi pogodb za zagotavljanje prihranka energije v nacionalnih računih, ker bi lahko pojasnjena obravnava sprostila znatne javne kapitalske tokove v sektorju, ki je trenutno odgovoren za tri četrtine naložbene vrzeli EU na področju čiste energije; poziva Komisijo, naj nadalje preuči kvalificirano obravnavo javnih naložb, povezanih z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi cilji, da bi stroške teh projektov razdelili na celotni življenjski cikel naložb;

Kazalniki trajnosti in taksonomija kot spodbudi za trajnostne naložbe

6.

 poziva Komisijo, naj vodi proces sodelovanja različnih zainteresiranih strani, ki bo vključeval strokovnjake na področju znanosti o podnebju in udeležence finančnega sektorja, da bi do konca leta 2019 vzpostavila zanesljivo, verodostojno in tehnološko nevtralno taksonomijo na podlagi kazalnikov, ki kažejo celotni učinek naložb na trajnost in omogočajo primerjavo naložbenih projektov in podjetij; poudarja, da je treba razviti takšne kazalnike trajnosti kot prvi korak v procesu razvoja taksonomije EU o trajnosti in kazalnike vključiti v celovito poročanje; poudarja, da bi morali razvoju taksonomije trajnosti slediti naslednji zakonodajni predlogi: krovni, obvezni okvir o skrbnem pregledu, ki bi obsegal dolžnost skrbnega ravnanja, ki naj bi bil v celoti postopno uveden v prehodnem obdobju in bi upošteval načelo sorazmernosti, odgovorno naložbeno taksonomijo ter predlog, da se okoljska, socialna in upravljavska tveganja vključijo v bonitetni okvir finančnih institucij;

7.

 ugotavlja, da kazalniki trajnosti že obstajajo, da pa so sedanji prostovoljni okviri poročanja neusklajeni; zato poziva Komisijo, naj oblikuje taksonomijo trajnosti na podlagi usklajenega seznama kazalnikov trajnosti, ki bodo temeljili na obstoječem delu, med drugim Globalne pobude za poročanje, načel OZN za odgovorno vlaganje, same Komisiji, organizacije OECD, zasebnega sektorja in še posebej obstoječih Eurostatovih kazalnikov za učinkovito rabo virov; priporoča, naj se ti kazalniki vključijo v taksonomijo dinamično in z jasnimi smernicami za vlagatelje o rokih, do katerih je treba doseči določene standarde; priporoča, naj Komisija prouči tudi možnost tehtanja kazalnikov glede na to, kako nujna je njihova obravnava v določenem trenutku; poudarja, da bi morala taksonomija najti pravo ravnovesje med zavezo in prožnostjo, kar pomeni, da bi moral biti okvir v prehodnem obdobju obvezen in standardiziran, hkrati pa bi moral veljati kot pripomoček, ki se razvija v skladu z novimi tveganji in/ali tveganji, ki jih je še treba ustrezno umestiti;

8.

 gleda na vključevanje pripravljenih kvantitativnih kazalnikov in kvalitativnih sodb o podnebnih in drugih okoljskih tveganjih kot na pomemben napredek k odgovorni naložbeni taksonomiji, ki je skladna s cilji OZN za trajnostni razvoj, mednarodnim pravom na področju človekovih pravic in mednarodnim humanitarnim in delovnim pravom; poudarja, da bi minimalni standardi v zvezi z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi tveganji morali obsegati minimalne socialne standarde za take naložbe, ki bi obsegali pravice delavcev, zdravstvene in varnostne standarde in izključitev sredstev, ki izhajajo iz konfliktih regij ali brez predhodne ozaveščene privolitve prizadetih skupnosti, pa tudi minimalne standarde dobrega upravljanja, ki obsegajo zahteve EU za upravljanje in poročanje podjetij in ustrezajo standardom EU o finančnem poročanju, ter standarde EU za ukrepe proti pranju denarja, korupciji in za davčno preglednost;

Oznaka zelenih financ

9.

 poziva Komisijo, naj vodi proces sodelovanja različnih zainteresiranih strani, da bi do konca leta 2019 prek zakonodajne pobude uvedla oznako zelenih financ, ki bi se dodelila naložbenim produktom, produktom lastniškega kapitala in pokojninskim produktom, ki so že dosegli najvišje standarde v taksonomiji trajnosti, da usmerjajo odločitve o naložbah tistih, ki dajejo trajnosti prednost pred vsemi drugimi dejavniki; priporoča, da bi morala ta oznaka zelenih financ vključevati minimalne standarde za okoljska, socialna in upravljavska tveganja in dejavnike, usklajene s Pariškim sporazumom in načelom neškodovanja v skladu z analizo navedenih tveganj, ter dejavnosti, ki dokazano dosegajo pozitivni vpliv, kot je opredeljen v finančni pobudi Programa OZN za okolje (UNEP FI); opozarja, da je pomembna vloga taksonomije in oznake zelenih financ, da z izdelavo lestvične, na trgu utemeljene ocene izboljšajo oceno tveganja udeležencev na finančnih trgih; pozdravlja inovacije akterjev na trgu, kot so bonitetne agencije, pri razvijanju in upravljanju tovrstne na trgu utemeljene ocene;

Vključitev meril za vzdržnost financ v vso zakonodajo v zvezi s finančnim sektorjem

10.

 je seznanjen, da so bila v zadnjem času trajnostna vprašanja vključena v uredbi o PRIIP (paketni naložbeni produkti za male vlagatelje in zavarovalni naložbeni produkti) in o STS (enostavno, pregledno in standardizirano) ter direktivi o pravicah delničarjev in o nefinančnem poročanju; poudarja, da je treba zagotoviti ustrezno regulativno upoštevanje tveganj, povezanih z zelenimi in vzdržnimi sredstvi; pozdravlja, da so bili v direktivo o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje vključeni prepoznavanje nasedlih sredstev, razširitev načela preudarne osebe in omemba načel OZN za odgovorne naložbe; poziva k ustrezni in sorazmerni vključitvi kazalnikov za vzdržnost financ v vso novo in revidirano zakonodajo v zvezi s finančnim sektorjem s pomočjo predloga omnibus ali posebnih predlogov; poziva k skupnim smernicam, da bi uskladili opredelitev okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov, ter njihovo uvedbo v vso novo in revidirano zakonodajo;

11.

 v zvezi s tem poziva Komisijo, naj uporabi pristojnosti iz Uredbe (EU) št. 1286/2014 in čim prej in pred razvojem trajnostne taksonomije sprejme delegirani akt za določitev podrobnosti o postopkih, s katerimi se ugotavlja, ali imajo paketni naložbeni produkti za male vlagatelje in zavarovalni naložbeni produkti posebne okoljske ali družbene cilje; poziva tudi k uvedbi sorazmernega, obveznega okvira o skrbnem pregledu, ki bo temeljil na smernicah OECD za odgovorno poslovanje institucionalnih vlagateljev iz leta 2017 in zahteval, da vlagatelji opredelijo, preprečujejo in blažijo okoljske, socialne in upravljavske dejavnike ter so zanje odgovorni po prehodnem obdobju; zagovarja, naj ta vseevropski okvir temelji na francoskem zakonu o dolžnosti čuječnosti podjetij za podjetja in vlagatelje, tudi banke; poziva tudi k neposrednemu sklicevanju na okoljska, socialna in upravljavska merila v „nadzoru in upravljanju produktov“ v vsej novi in revidirani zakonodaji, tudi tisti, o kateri se trenutno razpravlja; pozdravlja priporočilo strokovne skupine Komisije na visoki ravni za financiranje trajnostne rasti, da se načelo „trajnost ima prednost“ vključi

Tveganja za trajnost znotraj okvira pravil kapitalske ustreznosti

12.

 opozarja, da lahko tveganja za trajnost prinašajo finančna tveganja in da bi se zato, če so znatna, morala odražati v kapitalskih zahtevah in skrbni presoji bank; zato poziva Komisijo, naj sprejme regulativno strategijo in načrt, ki bi bila med drugim usmerjena v merjenje t tveganj za trajnost znotraj bonitetnega okvira, ter spodbuja vključitev trajnostnih tveganj v okvir Basel IV, da bi zagotovili dovolj kapitalskih rezerv; poudarja, da morajo katera koli pravila kapitalske ustreznosti temeljiti na dokazanih tveganjih in jih tudi v celoti odražati; si prizadeva, da bi se v naslednjem proračunskem letu vzpostavil pilotni projekt EU za začetek razvoja metodoloških referenčnih meril za ta namen;

Razkritje

13.

 poudarja, da je razkrivanje bistveni osnovni pogoj, ki omogoča vzdržnost financ; pozdravlja delo projektne skupine za finančna razkritja, povezana s podnebjem (TCFD), ter poziva Komisijo in Svet, naj podpreta njena priporočila; poziva, naj se v okvire za razkritje vključijo stroški neukrepanja na področju podnebnih in drugih tveganj za trajnost; predlaga Komisiji, naj vključi sorazmerno in obvezno razkritje v okvir revizije računovodske direktive, direktive o nefinančnem poročanju, direktive o kapitalskih zahtevah in uredbe o kapitalskih zahtevah od leta 2020 naprej, kar bi zajemalo rok za prenos, v katerem bi se podjetja lahko pripravila na izvajanje; ugotavlja, da člen 173 francoskega zakona o energetskem prehodu vsebuje možen model zakonodaje o obveznosti vlagateljev, da objavijo informacije o podnebnih tveganjih; poziva k razmisleku o razširitvi uporabe direktive o nefinančnem poročanju; v zvezi s tem poudarja, da bi morale biti zahteve okvira za poročanje sorazmerne glede na tveganje institucije, njeno velikost in stopnjo kompleksnosti; priporoča, da se razkritje, ki se trenutno zahteva na podlagi uredbe o PRIIP in dokumenta s ključnimi informacijami, razširi na vse maloprodajne finančne produkte;

Fiduciarna obveznost

14.

 ugotavlja, da so fiduciarne obveznosti že vključene v finančni regulativni okvir, vendar vztraja, da bi jih bilo treba pojasniti pri določitvi, oblikovanju in preskušanju trdne in verodostojne trajnostne taksonomije, ki bo obsegala ključne naložbene dejavnosti, vključno z naložbeno strategijo, obvladovanjem tveganja, dodelitvijo sredstev, vodenjem in upravljanjem za vse akterje v celotni naložbeni verigi, vključno z upravitelji premoženja in neodvisnimi naložbenimi svetovalci ali drugimi naložbenimi posredniki; priporoča, naj se fiduciarna obveznost razširi, da bi vključevala obvezen dvosmeren proces povezovanja, pri katerem morajo vsi akterji znotraj naložbene verige, vključno z upravitelji premoženja in neodvisnimi naložbenimi svetovalci ali drugimi naložbenimi posredniki, vključiti v svoje odločitve pomembne finančne okoljske, socialne in upravljavske dejavnike, vključno s stroški neukrepanja, ter upoštevati pomembne nefinančne okoljske, socialne in upravljavske prednostne želje strank in upravičencev ali končnih vlagateljev, ki bi jih bilo treba proaktivno povprašati o njihovih pričakovanjih glede časovnega okvira in trajnosti; poziva, naj postane vključitev stroškov neukrepanja na področju podnebnih, okoljskih in drugih tveganj za trajnost del obvladovanja tveganja in oceno skrbnega pregleda uprave podjetij ter javnih organov in del fiduciarnih dolžnosti vlagateljev;

Vzorčne pogodbe o prepoznavanju okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov

15.

 poziva evropske nadzorne organe, naj pripravijo smernice za vzorčne pogodbe med lastniki in upravitelji premoženja, neodvisnimi naložbenimi svetovalci in drugimi naložbenimi posredniki, v katerih bi bil jasno vključen prenos upravičenega deleža, pa tudi jasna pričakovanja glede tega, kako bo upravitelj premoženja, neodvisni naložbeni svetovalec ali drug naložbeni posrednik prepoznaval ter vključeval okoljska, socialna in upravljavska tveganja, da bi preprečevali, zmanjševali, blažili in izravnali ta tveganja; poziva institucije EU, naj evropskim nadzornim organom zagotovijo zadostna sredstva v okviru načrtovane revizije uredbe o evropskih nadzornih organih, poziva k vključitvi stroškov neukrepanja na področju podnebnih in drugih tveganj za trajnost v vso prihodnjo zakonodajo EU, revizijo zakonodaje in financiranje ocen učinka;

Upravljanje

16.

 poziva, naj se med pravne obveznosti vlagateljev vključi dejavno in odgovorno upravljanje ter naj se upravičencem in javnosti tudi z javnim in obveznim razkritjem pomembnih lastniških deležev, dejavnostmi sodelovanja ter uporabo storitev svetovalcev zastopniškega podjetja in pasivnih naložbenih nosilcev poroča o upravljalnih dejavnostih; priporoča, da bi za pasivne sklade, ki jih vodijo naložbe na osnovi indeksa, spodbujali razkrivanje dejavnosti upravljanja in obsega, v katerem uporaba pasivnega indeksiranja in primerjalne analize omogoča pravilno opredelitev okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj v podjetjih, v katera se vlaga; meni, da bi bilo treba izdajatelje indeksov pozvati, naj predložijo podrobnosti o izpostavljenosti splošnih in referenčnih vrednosti parametrom na področju podnebja in trajnosti;

Potreba po nadaljnjem razvoju zahtev o poročanju o okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikih v okviru direktive o nefinančnem poročanju

17.

 ugotavlja premajhno stopnjo konvergence pri poročanju o okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikih v okviru direktive o nefinančnem poročanju ter potrebo po uskladitvi, da bi spodbudili večjo doslednost, ter da je treba opredeliti najustreznejšo metriko glede navedenih dejavnikov; poziva Komisijo, naj sestavi skupino različnih zainteresiranih strani iz vse EU, v kateri bodo tudi predstavniki industrije finančnih storitev, akademskih krogov in civilne družbe, da bi ocenila in predlagala ustrezen seznam metrik, vključno s seznamom kazalnikov za merjenje učinkov na trajnost, in bi pokrivali najpomembnejša tveganja za trajnost; meni, da bi taka reforma morala vključevati zahtevo o revizijskem poročanju s strani tretjih strani;

Zelene obveznice

18.

 ugotavlja, da so zelene obveznice samo delež naložb za trgu, ki je dovolj dobro urejen in je posledično del trga, ki je občutljiv za tveganje zavajajočega trženja. in da EU trenutno nima poenotenih standardov za zelene obveznice, ki bi morali izhajati iz prihodnje taksonomije EU za trajnost; ugotavlja, da bi morali te zelene obveznice preverjati in nadzorovati javni organi, obsegati pa bi morale redno poročanje o okoljskih učinkih temeljnih sredstev; poudarja, da bi morale zelene obveznice vključevati tudi povratni okoljski učinek in podpirati zmanjšanje uporabe naložb v fosilna goriva; poudarja, da bi morali biti iz zelenih obveznic izvzeti nekateri sektorji – zlasti v zvezi z dejavnostmi, ki imajo znaten negativen učinek na podnebje – in bi te ne smele kršiti temeljnih socialnih standardov in standardov na področju človekovih pravic; predlaga, da bi standard za zeleno obveznico EU na docela pregleden način oblikovala posebna delovna skupina Komisije pod rednim nadzorom Evropskega parlamenta; poziva Komisijo, naj redno ocenjuje vpliv, uspešnost in nadzorovanje zelenih obveznic; v zvezi s tem poziva k zakonodajni pobudi za spodbujanje, pospeševanje in trženje evropskega javnega trga zelenih obveznic, ki bi jih izdajale obstoječe in prihodnje evropske institucije, da bi se z njimi financirale nove trajnostne naložbe;

Bonitetne agencije

19.

 ugotavlja, da bonitetne agencije v ocenah prihodnje kreditne sposobnosti izdajateljev ne upoštevajo dovolj učinka negativnih okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj in dejavnikov; poziva k sprejetju standardov EU ter nadzora v zvezi z vključevanjem okoljskih, socialnih in upravljavskih kazalnikov v bonitetne ocene vseh bonitetnih agencij, ki poslujejo v EU; poudarja, da še vedno niso bile v celoti obravnavana osnovna nezadostna konkurenca med temi podjetji in njihova ozka ekonomska usmerjenost; poziva, naj certifikacijski organi pod nadzorom Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) vzpostavijo postopek akreditacije za oznako zelenih financ; priporoča, da se organ ESMA pooblasti, da od bonitetnih agencij zahteva, naj v svoje metodologije vključijo tveganja za trajnost; ker se bodo ta tveganja verjetno pojavila v prihodnosti, zahteva od Komisije, naj v zvezi s tem predlaga revizijo uredbe o bonitetnih agencijah, poudarja, kako pomembne so raziskave trajnosti, ki jih zagotavljajo indeksi trajnosti in bonitetne agencije za okoljska, socialna in upravljavska vprašanja, da se vsem finančnim udeležencem zagotovijo potrebne informacije za njihovo poročanje in fiduciarne obveznosti, pri izvajanju prehoda na bolj trajnosten finančni sistem;

Sistemi označevanja za finančne storitve

20.

 poziva Komisijo, naj vzpostavi pravno zavezujoč sistem označevanja osebnih bančnih računov, naložbenih skladov, zavarovanj in finančnih produktov, s katerim bi se pokazalo, v kolikšni meri so temeljna sredstva skladna s pariškim sporazumom ter okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi cilji;

Pristojnosti evropskih nadzornih organov

21.

 namerava nadalje pojasniti pristojnosti evropskih nadzornih organov in pristojnih nacionalnih organov v okviru potekajoče revizije uredb o evropskih nadzornih organih, da bodo vključevale in spremljale učinke v zvezi z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi tveganji in dejavniki, s čimer bodo postale dejavnosti finančnih trgov bolj usklajene s cilji glede trajnosti; v zvezi s tem meni, da bi organ ESMA moral:

—

vključiti pričakovanja glede trajnosti v svoje smernice glede primernosti, kot je predlagala Komisija v svojem akcijskem načrtu za trajnostno financiranje, širše pa zagotoviti smernice o tem, kako vidike trajnosti lahko učinkovito vključimo v zadevno finančno zakonodajo EU, pa tudi spodbujati dosledno izvajanje teh določb po sprejetju;

—

uvesti sorazmeren in po prehodnem obdobju obvezen nadzorni sistem spremljanja za oceno materialnih učinkov v zvezi z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi tveganji in dejavniki, začenši z letom 2018, ter z analizo v prihodnost usmerjenih scenarijev trajnosti;

—

biti pooblaščen za preverjanje usklajenosti portfeljev s Pariškim sporazumom ter okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi tveganji ter zagotoviti skladnost s priporočili TCFD;

v zvezi s tem poudarja, da bi evropski nadzorni organi morali imeti dovolj finančnih sredstev za izvajanje svojih dejavnosti; spodbuja evropske nadzorne organe, naj sodelujejo pri teh vprašanjih z ustreznimi agencijami in mednarodnimi organizacijami;

Vloga EIB pri vzdržnosti financ

22.

 poudarja, da bi morale institucije EU služiti kot zgled na področju vzdržnih financ; ugotavlja, da je 26 % vsega financiranja Evropske investicijske banke usmerjeno na podnebne ukrepe in da, čeprav je prva razvila trg zelenih obveznic leta 2007 in je na poti k doseganju svojih sprejetih obveznosti v zvezi s tem, še vedno financira projekte z velikimi emisijami ogljika, zato je možnosti za izboljšanje še veliko; poziva EIB, naj prilagodi prihodnje posojilne dejavnosti in da prednost tistim, ki bodo združljive s Pariškim sporazumom in s podnebno mejo 1,5 °C; poziva k okrepitvi in novemu uravnoteženju posojilnih dejavnosti EIB in uredbe o evropskem skladu za strateške naložbe (EFSI), da ne bodo več usmerjene k naložbam v projekte z velikimi emisijami ogljika in bodo njihova prednostna naloga projekti, ki spodbujajo gospodarnost z viri poleg drugih inovativnih sektorjev in nematerialnih dejavnosti; meni, da bi EIB lahko zagotavljala več tveganega kapitala za regionalno uravnotežen prehod na zeleno gospodarstvo; meni, da bi bilo treba v zvezi s tem sprejeti dodatne ukrepe, med drugim tudi v povezavi z instrumenti naslednjega večletnega finančnega okvira;

Vloga EIB pri vzdržnosti financ

23.

 priznava neodvisnost Evropske centralne banke (ECB) in njeno glavno nalogo vzdrževanja stabilnosti cen, opozarja pa, da jo kot institucijo EU zavezuje tudi Pariški sporazum; je zato zaskrbljen, ker je 62,1 % obveznic podjetniškega sektorja, ki jih je kupila ECB, iz sektorjev, ki povzročajo 58,5 % emisij toplogrednih plinov v euroobmočju (14), in ugotavlja, da ta program neposredno koristi zlasti velikim korporacijam; priporoča ECB, naj v svojih smernicah za programe nakupov izrecno upošteva Pariški sporazum in okoljske, socialne in upravljavske cilje; poudarja, da imajo lahko te smernice vlogo pilotnega projekta pri uvajanju prihodnjih naložbenih politik, usmerjenih k okoljskim, socialnim in upravljavskim ciljem v skladu z visokimi standardi taksonomije EU za trajnost;

Druge zadeve

24.

 poudarja, da lahko smiselna ponudba trajnostnih finančnih produktov tudi pozitivno vpliva na izboljšanje evropske socialne infrastrukture in zajema vrsto pobud in projektov, ki so usmerjeni v ustvarjanje javne vrednosti s spodbujanjem naložb in inovacij v sektorjih, ki so strateški in bistveni za dobrobit in odpornost ljudi in skupnosti, kot so izobraževanje, zdravstvo in stanovanja;

25.

 pozdravlja delo strokovne skupine, ki pomembno prispeva k pripravi novega standarda za trajnostni finančni sektor; vztraja pa, da je treba dejavno vključiti bančni sektor, ki je zaradi svojega prevladujočega položaja v evropskem finančnem okolju še vedno ključen za zagotovitev večje vzdržnosti financ;

26.

 poudarja, da uporabljena metodologija za spremljanje porabe za podnebne ukrepe povzroča neusklajenost programov, kar omogoča, da se projekti z vprašljivimi okoljskimi in podnebnimi koristmi uspejo uvrstiti med izdatke, povezane s podnebjem (npr. zelena komponenta skupne kmetijske politike);

27.

 poudarja, da se v metodologiji vseh pogosto uporabljenih finančnih referenčnih vrednosti ne upoštevajo okoljski, socialni in upravljavski dejavniki; poziva organ ESMA, naj z uporabo evropske trajnostne taksonomije razvije enega ali več evropskih referenčnih vrednosti trajnosti, da bi uspešnost evropskih izdajateljev izmerila na podlagi okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj in dejavnikov;

28.

 poziva k analizi in spodbujanju zasebnih pobud, kot je projekt EeMAP o „zelenih hipotekah“, da bi ocenili in pokazali, pod kakšnimi pogoji lahko zelena sredstva zmanjšajo tveganje za naložbe in hkrati povečajo okoljsko trajnost;

29.

 poziva EU, naj dejavno spodbuja vključevanje kazalnikov trajnosti v okvir mednarodnih standardov računovodskega poročanja na mednarodni ravni;

30.

 poudarja, da bi moralo upravljanje podjetij spodbujati dolgoročno in trajnostno ustvarjanje vrednosti, na primer z delnicami za dolgotrajno zvestobo delničarjev ter vključevanjem okoljskih, socialnih in upravljavskih vidikov v svežnje prejemkov direktorjev in uprave; ugotavlja, da bi s pojasnitvijo dolžnosti direktorjev v zvezi s tem podprli trajnostne vlagatelje pri sodelovanju z upravo;

31.

 poziva k uvedbi obveznega zavarovanja okoljske odgovornosti za vse komercialne in javne dejavnosti kot pogoja za izdajo dovoljenj;

32.

 poudarja, da trajnostno financiranje zahteva pojasnitev dolžnosti direktorjev evropskih podjetij v zvezi z dolgoročnim trajnostnim ustvarjanjem vrednosti, okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi zadevami ter sistemskimi tveganji v okviru splošnih obveznosti direktorjev za večjo uspešnost družbe;

33.

 poziva evropske nadzorne organe, naj oblikujejo smernice za zbiranje statističnih podatkov o prepoznavanju okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj ter njihovem vključevanju v financiranje, in poziva, naj se statistični podatki objavijo, kadar koli je mogoče;

34.

 poziva nacionalne bančne organe in organe finančnih trgov, naj pripravijo jasna in jedrnata navodila o tem, kako naj bi nova taksonomija in druge spremembe, ki jih prinaša ta zakonodaja, izvajali brez povzročanja stroškov, ki se jim je mogoče izogniti, in zamud;

35.

 zagovarja stališče, da bi s cenovnimi ukrepi lahko veliko prispevali k zapolnitvi finančne vrzeli v višini 180 milijard EUR pri uresničevanju evropskih prizadevanj za dekarbonizacijo, tako da bi naložbe preusmerili v dolgoročne trajnostne cilje;

36.

 ugotavlja, da se v razpravah o trajnostnem financiranju pogosto pozablja na mala in srednja podjetja kljub njihovi inovativnosti; v zvezi s tem opozarja na velik potencial digitalizacije in zelene finančne tehnologije; priporoča Komisiji, naj razmisli o mehanizmih, ki bi malim in srednjim podjetjem omogočili združevanje projektov, da bi lahko dostopali do trga zelenih obveznic;

37.

 poudarja pomen socialne komponente trajnostnega financiranja; opozarja na možnosti oblikovanja novih finančnih instrumentov, ki bi bili namenjeni posebej socialnim infrastrukturam, kot so socialne obveznice, ki jih podpirajo načela o teh obveznicah iz leta 2017;

38.

 poudarja, da so ugotavljanje, upravljanje in razkrivanje okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj sestavni deli varstva potrošnikov in finančne stabilnosti ter bi zato morali biti zanje pristojni evropski nadzorni organi; poziva ESRB, naj dejavno raziskuje medsebojno povezavo med okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi dejavniki in sistemskim tveganjem, tudi onkraj podnebnih sprememb;

39.

 želi spomniti, da je Parlament v svoji resoluciji z dne 14. novembra 2017 o Akcijskem načrtu o maloprodajnih finančnih storitvah pozval k uvedbi varčevalnega računa EU za financiranje zelenega gospodarstva;

40.

 poziva, naj bodo vsi izdatki EU v prihodnosti skladni s Pariškim sporazumom in naj se v pravne instrumente za urejanje delovanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov (vključno s kohezijskimi skladi), skladov za zunanje delovanje in razvojno sodelovanje ter drugih instrumentov zunaj večletnega finančnega okvira, kot je sklad EFSI, vključijo cilji v zvezi z razogljičenjem gospodarstva;

41.

 poziva Komisijo, naj opravi študijo izvedljivosti glede tega, kako bi lahko nadzorniki in regulatorji bolje nagradili mandate z dolgoročnejšimi perspektivami;

42.

 poziva organ EIOPA, naj zagotovi primere najboljše prakse in smernice o tem, kako naj ponudniki sistemov poklicnega zavarovanja in zasebnih pokojninskih produktov ravnajo z upravičenci pred sklenitvijo pogodbe in v času trajanja naložbe; poziva organ EIOPA, naj zagotovi smernice glede najboljše prakse, kot je sklad agencije Združenega kraljestva za okolje, za odnose z upravičenci in maloprodajnimi strankami in za določitev njihovih finančnih in nefinančnih interesov;

43.

 je seznanjen s priporočilom strokovne skupine o ustanovitvi opazovalnice EU za vzdržnost financ, ki bi zbirala in razkrivala informacije o trajnostnih naložbah EU ter o tem poročala, ustanoviti pa bi jo morala Evropska agencija za okolje v sodelovanju z evropskimi nadzornimi organi; glede na to, da bi bilo treba okrepiti vlogo Evropske unije pri dajanju zgleda, priporoča, naj ta opazovalnica tudi zbira, podpira in razkriva informacije o trajnostnih naložbah skladov in institucij EU, vključno z EFSI, EIB in ECB; poziva, naj opazovalnica o svojih dejavnostih poroča Evropskemu parlamentu;

44.

 priporoča, naj EIB sodeluje z manjšimi udeleženci na trgu in zadrugami v skupnostih, da bi povezali projekte manjšega obsega na področju obnovljivih virov energije in tako zagotovili, da bi bili primerni za financiranje EIB v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja;

45.

 se strinja s strokovno skupino, kako pomembno je, da se okrepi vloga evropskih državljanov in se ti seznanijo z vprašanji vzdržnosti financ; poudarja, da je treba izboljšati dostop do informacij o rezultatih na področju trajnosti in spodbujati finančno pismenost;

46.

 poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo usklajenost politike med finančnimi in nefinančnimi sektorji; opozarja, da morajo potrebo po vzdržni finančni politiki spremljati dosledne odločitve v okviru politike v drugih sektorjih, kot so energija, promet, industrija in kmetijstvo;

47.

 poziva Komisijo, naj objavi redno poročilo o napredku glede vprašanj iz te resolucije;

48.

 poziva Komisijo in države članice, naj uporabijo vpliv EU in dokažejo vodilni položaj na področju vzdržnih financ ter dvignejo standarde glede vzdržnosti financ na svetovni ravni, vključno z dvostranskimi dogovori s tretjimi državami, v večstranskih političnih forumih, kot so OZN, G7 in G20, ter pri mednarodnih oblikovalcih standardov, kot je Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO);

o

o o

49.

 naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)  UL L 335, 17.12.2009, str. 1.

(2)  UL L 330, 15.11.2014, str. 1.

(3)  UL L 132, 20.5.2017, str. 1.

(4)  UL L 354, 23.12.2016, str. 37.

(5)  UL L 182, 29.6.2013, str. 19.

(6)  UL L 347, 28.12.2017, str. 35.

(7)  UL L 352, 9.12.2014, str. 1.

(8)  Urad ZN za zmanjševanje tveganja nesreč https://www.unisdr.org/files/46796_cop21weatherdisastersreport2015.pdf

(9)  Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0039.

(10)  Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0025.

(11)  Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0428.

(12)  UL C 75, 26.2.2016, str. 41.

(13)  UL C 265, 11.8.2017, str. 65.

(14)  Sini Matikainen, Emanuele Campiglio in Dimitri Zenghelis, ‚The climate impact of quantitative easing‘ (Učinek kvantitativnega popuščanja na okolje), Grantham Institute on climate change and the environment, maj 2017.

Top