Back to EUR-Lex homepage

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search
You are here

Document 52018IP0056

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. marca 2018 o letnem poročilu o razmerah na področju temeljnih pravic v EU v letu 2016 (2017/2125(INI))

UL C 129, 5.4.2019, p. 14–24 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

5.4.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

C 129/14

P8_TA(2018)0056

Razmere na področju temeljnih pravic v EU v letu 2016

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. marca 2018 o letnem poročilu o razmerah na področju temeljnih pravic v EU v letu 2016 (2017/2125(INI))

(2019/C 129/04)

Evropski parlament,

—

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju sklicevanj iz predhodnih poročil o stanju na področju temeljnih pravic v Evropski uniji,

—

ob upoštevanju prejšnjih resolucij Evropskega parlamenta in drugih evropskih in mednarodnih institucij in agencij,

—

ob upoštevanju različnih poročil nacionalnih, evropskih in mednarodnih NVO,

—

ob upoštevanju dela, ki ga opravljajo Agencija Evropske unije za temeljne pravice, Svet Evrope in Beneška komisija,

—

ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice,

—

ob upoštevanju dela Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za ustavne zadeve, Odbora za pravice žensk in enakost spolov, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za peticije,

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost, Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu in Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito,

—

ob upoštevanju skupne izjave afriških in evropskih voditeljev o položaju migrantov v Libiji z dne 1. decembra 2017 po vrhu Afriška unija-Evropska unija (AU-EU) v Abidžanu,

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0025/2018),

A.

ker je spoštovanje in spodbujanje človekovih pravic, temeljnih svoboščin, demokracije, načela pravne države ter vrednot in načel, zapisanih v pogodbah Unije, Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in v mednarodnih listinah v zvezi s človekovimi pravicami, temelj evropskega povezovanja;

B.

ker v skladu s členom 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, vrednotah, ki so skupne vsem državam članicam in ki jih morajo EU in vse države članice dosledno spoštovati in dejavno spodbujati v vseh svojih politikah, tako na notranji kot zunanji ravni; ker v skladu s členom 17 PEU Komisija skrbi za uporabo Pogodb;

C.

ker je spoštovanje načela pravne države predpogoj za varstvo temeljnih pravic in ker imajo države članice končno odgovornost za varovanje človekovih pravic vseh ljudi z uzakonitvijo in izvajanjem mednarodnih pogodb in konvencij na področju človekovih pravic; ker bi bilo treba načelo pravne države in temeljne pravice stalno utrjevati, ker vsak poskus spodkopavanja teh načel škodi ne le zadevni državi članici, ampak tudi Uniji kot celoti;

D.

ker je pristop Unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin obveznost iz Pogodb v skladu s členom 6(2) PEU;

E.

ker bi bilo treba posebno pozornost nameniti varstvu človekovih pravic najbolj ranljivih skupin;

F.

ker odkloni pri upravljanju, ki jih je moč opaziti v nekaterih državah članicah, pričajo o odbiralnem pristopu k koristim in odgovornostim, ki pritičejo državi članici Unije, in ker te države članice zavračajo popolno spoštovanje prava EU, delitev oblasti, neodvisnost pravosodja in predvidljivost ukrepov države, s tem pa postavljajo pod vprašaj verodostojnost Evropske unije kot pravnega prostora;

G.

ker so v Evropo leta 2016 še prihajali migranti in prosilci za azil (1); ker so mnogi od teh migrantov izbrali izjemno nevarne poti, s tem pa se na milost in nemilost prepustili tihotapcem in kriminalcem ter ker jim grozi nasilje, zloraba in izkoriščanje; ker je po podatkih Urada visokega komisarja OZN za begunce (UNHCR) 27 % migrantov, ki prispejo v Evropo prek Sredozemlja, otrok; ker glede na poročila Unicefa in Mednarodne organizacije za migracije (IOM) približno četrtina mladostnikov, anketiranih na osrednjesredozemski poti, nikoli ni obiskovala šole;

H.

ker je bilo leta 2016 precej rasističnih in ksenofobičnih reakcij proti beguncem, prosilcem za azil in migrantom in ker se zlasti ranljive skupine še naprej soočajo z večjo diskriminacijo, nasiljem in ponovno travmo med azilnim postopkom;

I.

ker je ob hudem migracijskem pritisku, ki ga že več let doživljajo nekatere države članice, potrebna resnična evropska solidarnost, da bi vzpostavili ustrezne sprejemne zmogljivosti za najbolj potrebne pomoči in najranljivejše; ker so mnogi migranti na milost in nemilost prepuščeni tihotapcem in kriminalcem ter so ranljivi, kar zadeva kršitve njihovih pravic, vključno z nasiljem, zlorabo in izkoriščanjem;

J.

ker so ženske in otroci bolj izpostavljeni tveganju trgovine z ljudmi, izkoriščanja in spolne zlorabe v rokah trgovcev z ljudmi, zaradi česar bi morale države članice vzpostaviti in okrepiti sisteme za zaščito otrok, da bi preprečile nasilje, zlorabo, zanemarjanje in izkoriščanje otrok in se odzvale nanje v skladu z zavezami, določenimi v akcijskem načrtu iz Vallette;

K.

ker se je pod vplivom neprekinjenega vala terorističnih napadov po vsem ozemlju Unije razvila splošna nezaupljivost do pripadnikov muslimanske vere, tako državljanov EU kot migrantov, in ker določene politične stranke izrabljajo to nezaupanje in uporabljajo retoriko kulturnega izolacionalizma in sovraštva do drugačnih;

L.

ker sistematična uporaba izrednih razmer in izredni sodni in upravni ukrepi ter nadzor meja nimajo večjega učinka na teroriste, ki so pogosto rezidenti za daljši čas in celo državljani v državah članicah Unije;

M.

ker politični ukrepi, ki so jih mnoge države članice sprejele kot odziv na prihod prosilcev za azil in migrantov, vključujejo ponovno uvedbo kontrole na notranjih mejah schengenskega območja, za katero je čedalje bolj očitno, da bo trajna;

N.

ker sovražni govor zajema vse oblike izražanja na spletu in drugje, ki širijo, spodbujajo, razglašajo ali utemeljujejo rasno sovraštvo, ksenofobijo ali predsodke proti drugemu spolu, rasi, barvi kože, etničnemu ali socialnemu poreklu, genetskim značilnostim, jeziku, veri ali prepričanju, političnemu ali drugemu mnenju, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženju, rojstvu, invalidnosti, starosti ali spolni usmerjenosti ali druge oblike sovraštva, ki temeljijo na nestrpnosti, vključno s političnimi strankami in političnimi voditelji, ki spodbujajo rasistične in ksenofobične ideje, politike, govore in prakse ter širijo lažne novice; ker razvoj novih medijskih oblik poenostavlja sodelovanje pri sovražnem govoru na spletu; ker sovražni govor na spletu po mnenju Sveta Evrope zahteva dodatno preučitev in ukrepe glede ureditve in novih načinov boja proti sovražnemu govoru;

O.

ker obstaja tveganje, da porast rasnega sovraštva ali sovraštva na podlagi spola, nasilja in ksenofobije v državah članicah postaja nekaj normalnega in sprejemljivega, pa naj bo to prek kaznivih dejanj iz sovraštva, lažnih novic, anonimnih sporočil, objavljenih na družbenih omrežjih ali drugih spletnih platformah, manifestacij ali politične propagande;

P.

ker moderne družbe ne morejo delovati in se ne morejo razvijati brez svobodnega, neodvisnega, profesionalnega in odgovornega sistema množičnih medijev, ki temelji na načelih, kot so preverjanje dejstev, upoštevanje pluralnosti dobro obveščenih mnenj in varstvo zaupnosti medijskih virov ter varnost novinarjev, varstvo svobode izražanja in sredstva za omejevanje lažnih novic; ker javni mediji igrajo bistveno vlogo pri zagotavljanju neodvisnosti medijev;

Q.

ker vsa nedavna poročila mednarodnih in evropskih agencij, organizacij in civilne družbe, vključno z NVO, navajajo, da je bil na številnih področjih dosežen napredek; ker so kljub temu kršitve temeljnih pravic v nekaterih državah članicah še vedno prisotne, tudi v obliki diskriminacije manjšin, korupcije, toleriranja sovražnega govora, slabih razmer v zaporih in življenjskih pogojev za migrante;

R.

ker je iz poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice z naslovom „Violence against women: an EU-wide survey (Nasilje nad ženskami: vseevropska raziskava)“, ki je bilo objavljeno marca 2014, razvidno, da je tretjina vseh žensk v Evropi vsaj enkrat v odrasli dobi izkusila telesno ali spolno nasilje in da je 20 % žensk izkusilo spletno nadlegovanje, ker je nasilje nad ženskami in nasilje na podlagi spola, tako fizično kot psihološko, razširjeno v EU in ga je treba razumeti kot skrajno obliko diskriminacije, ki zadeva ženske na vseh družbenih ravneh; ker so potrebni nadaljnji ukrepi za spodbujanje žensk, ki so bile žrtve nasilja, da prijavijo svoje izkušnje in zaprosijo za pomoč;

S.

ker je spoštovanje pravic pripadnikov manjšin in pravica do enakopravnega obravnavanja eno od temeljnih načel EU; ker približno 8 % državljanov EU pripada narodni manjšini, približno 10 % pa jih govori regionalni ali manjšinski jezik; ker ima EU trenutno za odzivanje na sistematične in institucionalne pojave diskriminacije, rasizma in ksenofobije zoper manjšine, razen postopkov za ugotavljanje kršitev, na voljo samo instrumente z omejeno učinkovitostjo; ker obstajajo med državami članicami razlike na področju priznavanja manjšin in spoštovanja njihovih pravic; ker so bili kljub številnim pozivom Komisiji sprejeti le omejeni ukrepi za zagotovitev učinkovitega varstva manjšin;

T.

ker digitalni mediji otrokom omogočajo neizmerne priložnosti; ker se obenem otroci srečujejo z novimi tveganji; ker bi bilo treba otroke izobraževati o njihovih temeljnih pravicah v digitalnem svetu, da bi bil ta zanje varnejši; ker so telefonske številke za pomoč otrokom pomembno orodje v primerih v zvezi s kršitvami pravic otrok; ker bi bilo treba spodbujati krepitev digitalne pismenosti, tudi medijske in informacijske, kot del učnega načrta v osnovnem izobraževanju in že v zgodnjem obdobju šolanja; ker bi bilo treba temeljne pravice na spletu spodbujati in zaščititi na enak način in v enaki meri kot v resničnem svetu;

U.

ker so postale v letu 2016 storitve e-uprave v vsej EU bolj dostopne; ker evropski portal e-pravosodje državljanom in pravosodnim delavcem omogoča, da pridobijo informacije o evropskih in nacionalnih sodnih postopkih ter delovanju pravosodja;

Pravna država

1.

 izjavlja, da ne moreta ne nacionalna suverenost ne subsidiarnost utemeljiti ali legitimirati tega, da država članica sistematično ne spoštuje temeljnih vrednot Evropske unije, ki so bile navdih za uvodne člene evropskih pogodb, ki so jih vse države članice prostovoljno podpisale in se zavezale k njihovemu spoštovanju;

2.

 ugotavlja, da je to, da države članice ob pristopu k Uniji spoštujejo københavnska merila, treba nenehno spremljati ter da je potreben stalen dialog v Parlamentu, Komisiji in Svetu ter med njimi;

3.

 opozarja, da ima Evropska komisija v skladu s členom 17(1) PEU kot varuhinja Pogodb legitimnost in pristojnost za zagotovitev, da vse države članice spoštujejo načela pravne države in druge vrednote iz člena 2 PEU; zato meni, da ukrepi, ki jih je Komisija sprejela za uspešno izvajanje te naloge in preverjanje, ali države članice še vedno izpolnjujejo pogoje, ki so veljali pred njihovim pristopom, ne pomenijo kršitve suverenosti držav članic; opozarja, da ima tudi Svet sam odgovornost, da obravnava vprašanja pravne države in upravljanja; pozdravlja zamisel o rednih pogovorih o načelu pravne države v Svetu za splošne zadeve in poziva Svet, naj nadaljuje v tej smeri, da bo vsaka država članica redno ocenjena;

4.

 je seznanjen s prizadevanji Komisije, da bi zagotovila, da vse države popolnoma spoštujejo načelo pravne države, vendar je seznanjen tudi s tem, da do sedaj uporabljeni instrumenti niso zadostovali; meni, da bi bilo treba preučiti vse možnosti za dialog, vendar se to ne bi smelo podaljševati v nedogled brez oprijemljivih rezultatov; vztraja, da se na uporabo člena 7 PEU ne gleda več le kot na čisto teoretičen ukrep, ampak da se ga dejansko uporabi, če ne bo učinkovalo nobeno drugo sredstvo; v zvezi s tem opozarja, da uveljavljanje člena 7 ne pomeni avtomatične naložitve sankcij zadevni državi članici;

5.

 poudarja, da potrebuje Unija skupen pristop k upravljanju demokratične države in uveljavljanju temeljnih vrednot, ki ga še ni in o katerem se je treba demokratično odločiti in ga razviti z združevanjem izkušenj evropskega upravljanja; meni, da mora ta logika skupnega upravljanja vključevati skupno razumevanje vloge večine v demokraciji, da bi preprečili zlorabe, ki lahko privedejo do tiranije večine;

6.

 opozarja na resnično povezavo med pravno državo in temeljnimi pravicami; opozarja na obsežno vključenost evropskih državljanov, ki s tem izkazujejo svojo močno zavezanost temeljnim pravicam in evropskim vrednotam; v zvezi s tem opozarja, da je treba poskrbeti, da bodo vsi Evropejci bolj zavedali skupnih vrednot EU in Listine o temeljnih pravicah;

7.

 meni, da razlike v razlagi in nespoštovanje vrednot iz člena 2 PEU slabijo kohezijo evropskega projekta, pravice vseh Evropejcev in potrebno medsebojno zaupanje med državami članicami;

8.

 opozarja na svojo resolucijo z dne 25. oktobra 2016 (2), v kateri je priporočil uvedbo evropskega mehanizma za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice; poudarja, da bi ta mehanizem pomembno prispeval k skupnemu evropskemu pristopu k upravljanju, ki ga sedaj ni; poziva Komisijo, naj predstavi predlog za vzpostavitev takšnega mehanizma v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti;

9.

 poudarja, da bi širši okvir za spremljanje načela pravne države pomenil boljšo usklajenost med obstoječimi instrumenti, večjo uspešnost in vsakoletne prihranke stroškov; poudarja, da je pomembno uporabiti raznolike in neodvisne vire v celotnem postopku spremljanja; ponovno poudarja, kako pomembno je preprečevati kršitve temeljnih pravic, ne pa ukrepati šele po ponovitvi teh kršitev;

10.

 odločno obsoja vse večje omejitve svobode zbiranja, v nekaterih primerih z nasilnimi odzivi oblasti zoper protestnike; znova opozarja na ključno vlogo teh temeljnih svoboščin pri delovanju demokratičnih družb in poziva Komisijo, naj prevzame dejavno vlogo pri spodbujanju teh pravic v skladu z mednarodnimi standardi človekovih pravic;

11.

 opozarja, da je pravica do dostopa do sodnega varstva ključna za varstvo vseh temeljnih pravic, demokracijo in pravno državo;

12.

 poudarja, da je v svoji resoluciji z dne 25. oktobra 2016 pozval Komisijo, naj v partnerstvu s civilno družbo oblikuje in izvaja kampanjo za večjo ozaveščenost, ki bi zagotavljala informacije o pravicah državljanov do sodnega varstva in sodnih postopkih v primerih, povezanih s kršitvami demokracije, pravne države in temeljnih pravic s strani nacionalnih vlad ali institucij Unije, da se bodo lahko državljani in prebivalci Unije popolnoma seznanili s pravicami, ki jim pripadajo na podlagi Pogodb in Listine (npr. svoboda izražanja, svoboda zbiranja in volilna pravica);

13.

 poziva Komisijo, naj kot varuhinja Pogodb v sodelovanju z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice pripravi aktualne zbirke podatkov o razmerah na področju temeljnih pravic v posameznih državah članicah;

14.

 opozarja, da korupcija slabi pravno državo, demokracijo, človekove pravice in enako obravnavo vseh državljanov; opozarja, da korupcija ogroža dobro upravljanje ter pravičen in socialen pravosodni sistem, zavira pa tudi gospodarski razvoj; poziva države članice in institucije EU, naj okrepijo boj proti korupciji z rednim preverjanjem uporabe evropskih in nacionalnih javnih sredstev;

15.

 poudarja pomen sodelovanja prič in informatorjev pri sodnem pregonu in kaznovanju dejavnosti kriminalnih združb ali hudih kršitev načela pravne države;

16.

 poziva države članice, naj si prizadevajo za čimprejšnjo ustanovitev evropskega javnega tožilstva;

Migracije in vključevanje

17.

 ugotavlja, da so dejavniki, ki spodbujajo preseljevanje v tretjih državah, predvsem nasilni konflikti, preganjanje, neenakost, terorizem, represivni režimi, naravne nesreče, krize, ki jih povzroči človek, in kronična revščina;

18.

 opozarja, da prosilci za azil in migranti še vedno izgubljajo življenja in se soočajo z mnogimi nevarnostmi, ko skušajo nezakonito prečkati zunanje meje EU;

19.

 izraža zaskrbljenost nad dejstvom, da več držav članic uporablja strožji politični pristop k azilu in preseljevanju in da nekatere države članice ne izpolnjujejo svojih obveznosti na teh področjih v celoti;

20.

 poziva EU in države članice, naj v središče migracijskih politik EU postavijo solidarnost in spoštovanje temeljnih pravic migrantov in prosilcev za azil;

21.

 poziva države članice, naj spoštujejo in v celoti izvedejo sprejet skupni evropski azilni sveženj in skupno migracijsko zakonodajo, zlasti za zaščito prosilcev za azil pred nasiljem, diskriminacijo in ponovno travmatizacijo med azilnim postopkom, pri čemer je treba biti še posebej pozoren na ranljive skupine; opozarja, da otroci predstavljajo skoraj tretjino vseh prosilcev za azil in so še posebno ranljivi; poziva Unijo in njene države članice, naj si še bolj prizadevajo za preprečevanje izginotja mladoletnikov brez spremstva;

22.

 pozdravlja sodelovanje med Agencijo za temeljne pravice in agencijo Frontex pri pripravi priročnika o obravnavanju otrok na kopenskih mejah;

23.

 je zaskrbljen zaradi zelo različnih ravni pogojev za sprejem v nekaterih državah članicah, saj nekatere države članice ne zagotavljajo ustreznega in dostojnega obravnavanja prosilcev za mednarodno zaščito;

24.

 odločno obsoja porast trgovanja z ljudmi, meni, da bi morali storilci teh kaznivih dejanj – vključno z uradniki in vladnimi akterji – odgovarjati pred sodiščem, in poziva države članice, naj izboljšajo sodelovanje in okrepijo boj proti organiziranemu kriminalu, vključno s tihotapljenjem in trgovino z ljudmi, pa tudi izkoriščanjem, prisilnim delom, spolno zlorabo in mučenjem, obenem pa zaščitijo žrtve;

25.

 opozarja, da so ženske in otroci v večji nevarnosti, da bodo žrtve trgovine z ljudmi, izkoriščanja in spolnega zlorabljanja v rokah trgovcev z ljudmi;

26.

 meni, da bi bilo treba omogočiti varne in zakonite poti za preseljevanje ter da je najboljši način za zaščito pravic oseb, ki ne morejo zakonito vstopiti v Evropi, odprava temeljnih vzrokov migracijskih tokov, iskanje trajnih rešitev za konflikte in razvijanje sodelovanja in partnerstev; meni, da bi bilo treba prispevati k hitremu in močnemu razvoju držav izvora in tranzita z namenom razvoja lokalnih gospodarstev in ustvarjanja novih priložnosti na zadevnih območjih, a tudi vlagati v razvoj azilnih sistemov držav tranzita, ki bodo v celoti spoštovali mednarodno pravo in temeljne pravice na tem področju;

27.

 poziva EU in države članice, naj okrepijo varne in zakonite poti za begunce in zlasti povečajo število mest za preselitev za najranljivejše begunce;

28.

 opozarja, da mora politika vračanja v celoti upoštevati temeljne pravice migrantov, vključno s pravico do nevračanja; meni, da je treba potrebno pozornost nameniti varstvu dostojanstva ljudi, ki se jih vrača, in v ta namen poziva, naj se okrepijo prostovoljne vrnitve in pomoč za ponovno vključevanje v družbe izvora;

29.

 poudarja, da mora Unija zato spodbujati politiko sprejemanja in vključevanja v vseh državah članicah in da je nesprejemljivo, da se nekatere države članice pretvarjajo, da jih problematika migracij ne zadeva; poudarja dejstvo, da morajo biti pri vseh politikah na področju preseljevanja in vključevanja vedno zagotovljena načela enakega obravnavanja in nediskriminacije; pozdravlja vzpostavitev evropske mreže za vključevanje in priporoča večjo izmenjavo dobre prakse med državami članicami na področju vključevanja;

30.

 ponovno opozarja, kako pomembno je migrantom, pa naj gre za otroke ali odrasle, zagotoviti izobraževanje, ki je potrebno za njihovo vključevanje v družbo države gostiteljice; poudarja njihove posebne potrebe, zlasti glede učenja jezikov; poudarja, kako pomembno je v vsaki državi članici sprejeti ukrepe, da bi jim dali dostop do zdravstvenega varstva, dobrih življenjskih pogojev in ponovne združitve z družino;

31.

 poudarja, da je treba splošni javnosti zagotoviti izobraževalne vire o medkulturnem dialogu;

32.

 poudarja, kako pomembno je v vsaki državi članici sprejeti prednostne ukrepe, da bi vsem otrokom migrantom omogočili dobre in dostojne pogoje sprejema in dostop do jezikovnih tečajev ter jim dali osnove medkulturnega dialoga, izobrazbo in poklicno izobraževanje;

33.

 poziva države članice, naj okrepijo svoje službe za zaščito otrok, tudi tiste za otroke prosilce za azil, begunske otroke in otroke migrante; poziva Komisijo, naj pripravi usklajen koncept sistemov skrbništva za varstvo koristi mladoletnikov brez spremstva; poziva, naj se razvijejo in sprejmejo posebni postopki za zagotavljanje varstva vseh otrok, v skladu s Konvencijo OZN o otrokovih pravicah;

34.

 poudarja absolutno nujnost optimalne vključitve oseb različnih verskih pripadnosti v evropsko družbo, vključno s tistimi, ki v Evropski uniji prebivajo že dalj časa;

35.

 poudarja, da bi priprava strategij za socialno vključevanje in izobraževanje ter politik za obravnavanje diskriminacije in izključenosti lahko ranljivim posameznikom preprečila, da bi se pridružili nasilnim ekstremističnim organizacijam;

36.

 priporoča, naj se varnostni pristopi za boj proti vsem oblikam radikalizacije in terorizma v Evropi dopolnijo, zlasti v sodstvu, z dolgoročnimi politikami za preprečevanje radikalizacije in novačenja evropskih državljanov s strani nasilnih ekstremističnih organizacij;

37.

 je zaskrbljen zaradi skrb vzbujajočega porasta izražanja sovraštva, sovražnega govora in lažnih novic; obsoja primere kaznivih dejanj iz sovraštva in sovražnega govora, ki jih vodijo rasizem, ksenofobija, verska nestrpnost ali predsodki do invalidnosti, spolne usmerjenosti ali spolne identitete posameznika, ki se vsak dan dogajajo v EU; poudarja, da toleriranje širjenja sovražnega govora in lažnih novic spodbuja populizem in ekstremizem; meni, da lahko sistematični civilni ali kazenskopravni ukrepi zaustavijo ta škodljivi trend;

38.

 poudarja, da namerno širjenje lažnih informacij o kateri koli kategoriji prebivalcev EU, pravni državi in temeljnih pravicah predstavlja veliko grožnjo za demokratične vrednote EU in njeno enotnost;

39.

 opozarja, da družbena omrežja in anonimnost, ki jo zagotavljajo številne medijske platforme, spodbujajo mnoge oblike izražanja sovraštva, vključno s skrajno desničarskim in džihadističnim ekstremizmom, ter da splet ne more biti območje brezpravnosti;

40.

 opozarja, da je svoboda izražanja, obveščanja in medijev temeljni pogoj za zagotovitev demokracije in pravne države; ostro obsoja nasilje, pritiske ali grožnje, ki so jim izpostavljeni novinarji in mediji, tudi v zvezi z razkrivanjem informacij o kršitvah temeljnih pravic;

41.

 obsoja normalizacijo sovražnega govora, ki ga spodbujajo ali podpirajo oblasti, politične stranke ali politični voditelji, o njem pa poročajo v družbenih medijih;

42.

 opozarja, da je boj proti tem pojavom odvisen od izobraževanja in ozaveščanja javnosti; poziva države članice, naj izvajajo programe ozaveščanja v šolah, Komisijo pa, naj podpre prizadevanja držav članic na tem področju, zlasti z oblikovanjem smernic za pripravo programov;

43.

 meni, da je treba sistematično razvijati ozaveščanje policije in pravosodnih organov držav članic o kaznivih dejanjih iz sovraštva in da je treba žrtve teh kaznivih dejanj obveščati in podpirati pri prijavi dejanj; poziva k vseevropskemu usposabljanju policijskih uradnikov v EU za uspešen boj proti kaznivim dejanjem iz sovraštva in sovražnemu govoru; poziva k temu, da bi to usposabljanje pripravila Agencija Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL) na podlagi dobre prakse na nacionalni ravni ter dela Agencije Evropske unije za temeljne pravice;

44.

 pozdravlja dejstvo, da je Komisija ustanovila skupino na visoki ravni za boj proti rasizmu, ksenofobiji in drugim oblikam nestrpnosti;

45.

 poziva skupino na visoki ravni, ki jo je ustanovila Komisija, naj dela zlasti na harmonizaciji opredelitev kaznivih dejanj iz sovraštva in sovražnega govora v Evropi; meni, da bi morala skupina razmisliti tudi o sovražnem govoru in spodbujanju k nasilju, ki ga zakrivijo politične osebnosti;

46.

 poziva k temu, da bi ta trend v sodelovanju s civilno družbo in podjetji informacijske tehnologije zaustavili z boljšim nadzorom, preiskovanjem in posledičnim pregonom s strani ustreznih pravosodnih organov avtorjev govora, ki ni skladen z evropsko zakonodajo, ob hkratni zaščiti svobode govora in pravice do zasebnosti;

47.

 pri tem poziva Komisijo, naj predlaga prenovitev okvirnega sklepa Sveta o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazenskopravnimi sredstvi, da bodo vključene druge oblike kaznivih dejanj zaradi predsodkov;

Diskriminacija

48.

 obsoja diskriminacijo na kakršni koli podlagi, kot so predsodki proti drugemu spolu, rasi, barvi kože, etničnemu ali socialnemu poreklu, genetskim značilnostim, jeziku, veri ali prepričanju, političnemu ali drugemu mnenju, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženju, rojstvu, invalidnosti, starosti ali spolni usmerjenosti, kot je določeno v členu 21 Listine, in vse druge oblike nestrpnosti ali ksenofobije in opozarja na člen 2 PEU;

49.

 se zaveda, da sta sekularizem v smislu stroge ločitve Cerkve in države ter nevtralnost države bistvena za varovanje svobode vere ali prepričanja, zagotavljanje enake obravnave vseh veroizpovedi in prepričanj ter boj proti diskriminaciji iz teh razlogov;

50.

 ugotavlja, da predlagana direktiva o enakem obravnavanju iz leta 2008 še vedno čaka na odobritev Sveta; znova poziva Svet, naj čim prej sprejme stališče o predlogu;

51.

 opozarja, da morajo države članice v celoti izvajati Direktivo 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic;

52.

 opozarja, da so človekove pravice univerzalne in da se nobena manjšina ne bi smela soočati z diskriminacijo; poudarja, da so pravice manjšin neodtujljiv del načela pravne države; ugotavlja, da je tveganje kršitve pravic manjšin večje, če se načelo pravne države ne spoštuje;

53.

 obsoja primere diskriminacije, segregacije, sovražnega govora, kaznivih dejanj iz sovraštva in socialnega izključevanja, ki jih doživljajo Romi; obsoja nenehno diskriminacijo Romov pri dostopu do stanovanj, zdravstvenega varstva, izobraževanja in trga dela; opozarja, da bi morali biti vsi evropski državljani deležni enake pomoči in zaščite, ne glede na njihovo etnično pripadnost;

54.

 poziva Komisijo in države članice, naj po posvetovanju s predstavniki manjšin zberejo zanesljive in primerljive podatke o enakopravnosti za merjenje neenakosti in diskriminacije;

55.

 poziva države članice, naj izmenjujejo primere dobre prakse in naj pri reševanju problematike manjšin v vsej Evropski uniji uporabljajo preizkušene in preverjene rešitve;

56.

 poudarja pomen izvajanja politik enakosti, ki vsem manjšinam, etničnim, kulturnim ali verskim, omogočajo, da brez nasprotovanj uživajo svoje temeljne pravice;

57.

 spodbuja države članice, ki še niso ratificirale Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin in Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih, naj to storijo; opozarja tudi, da je treba izvajati načela, oblikovana v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE);

58.

 poziva države članice, naj ustrezno preučijo pravice manjšin, zagotovijo pravico do uporabe manjšinskega jezika ter zaščitijo jezikovno raznolikost v Uniji; poziva Komisijo, naj okrepi svoj načrt za spodbujanje poučevanja in uporabe regionalnih jezikov kot možen način za reševanje vprašanja jezikovne diskriminacije v EU;

59.

 poudarja, da je treba v šolske programe uvesti izobraževanje o vrednotah strpnosti, da bi otrokom zagotovili orodja za odkrivanje vseh oblik diskriminacije, naj gre za protiislamsko, antisemitsko, protiafriško ali protiromsko sovraštvo in nestrpnost oziroma sovraštvo in nestrpnost do oseb LGBTI in do vseh drugih manjšin;

60.

 poziva Komisijo, naj širi primere dobre prakse iz držav članic za odpravljanje stereotipov o spolih v šoli;

61.

 obžaluje, da se osebe LGBTI soočajo z ustrahovanjem in nadlegovanjem ter da trpijo zaradi diskriminacije na različnih področjih življenja;

62.

 obsoja vse oblike diskriminacije proti osebam LGBTI; spodbuja države članice, naj sprejmejo zakone in politike za boj proti homofobiji in transfobiji;

63.

 spodbuja Komisijo, naj predstavi agendo, ki bo ob spoštovanju pristojnosti držav članic vsem državljanom zagotavljala enake pravice in priložnosti, ter naj nadzoruje pravilen prenos in izvajanje zakonodaje EU, ki je pomembna za pravice LGBTI; poziva Komisijo in države članice, naj tesno sodelujejo z organizacijami civilne družbe, ki se ukvarjajo s pravicami oseb LGBTI;

64.

 poziva države članice, ki so sprejele zakonodajo na področju istospolnih partnerstev in/ali porok, naj priznajo določbe s podobnim učinkom, ki so jih sprejele druge države članice; opozarja, da morajo države članice v celoti izvajati Direktivo 2004/38/ES, ki velja tudi za istospolne pare in njihove otroke; pozdravlja dejstvo, da vse več držav članic uvaja in/ali prilagaja svojo zakonodajo na področju sobivanja ter partnerskih in zakonskih zvez, da bi odpravile diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti, ki jo doživljajo istospolni pari in njihovi otroci, ter poziva druge države članice, naj sprejmejo podobne zakone; poziva Komisijo, naj pripravi predlog za celovito vzajemno priznavanje učinkov vseh listin o osebnem stanju po vsej Uniji, ki bo vključeval pravno priznavanje spola, zakonske zveze in registrirane partnerske skupnosti, da se zmanjšajo diskriminatorne pravne in upravne ovire za državljane, ki uveljavljajo pravico do prostega gibanja;

65.

 pozdravlja pobude, ki prepovedujejo reparativno terapijo za osebe LGBTI in patologizacijo transspolnih identitet, ter vse države članice poziva, naj sprejmejo podobne ukrepe, s katerimi se spoštuje in brani pravica do spolne identitete in spolnega izraza;

66.

 obžaluje, da se v večini držav članic transseksualne osebe še vedno štejejo za duševno bolne, in te države poziva, naj pregledajo nacionalne klasifikacije duševnih bolezni ter razvijejo alternativne modele dostopa brez stigmatizacije, hkrati pa zagotovijo, da bo vsem transseksualnim osebam še naprej na voljo zdravljenje, ki je potrebno z medicinskega vidika; obžaluje, da danes več držav članic EU transseksualnim osebam še vedno nalaga zahteve, kot so medicinski poseg za priznanje spremenjenega spola (tudi za potni list in uradne osebne dokumente) ali prisilna sterilizacija kot pogoj za spremembo spola; ugotavlja, da tovrstne zahteve pomenijo nedvomno kršitev človekovih pravic; poziva Komisijo, naj državam članicam zagotovi smernice o najboljših modelih za pravno priznanje spola v Evropi; poziva države članice, naj priznajo spremembo spola in omogočijo dostop do hitrih, dostopnih in preglednih pravnih postopkov za priznanje spola brez zdravstvenih zahtev, kot je operacija, sterilizacija ali soglasje psihiatra;

67.

 pozdravlja pobudo Komisije, da bi se v reviziji mednarodne klasifikacije bolezni Svetovne zdravstvene organizacije zavzeli za depatologizacijo transseksualne identitete; poziva Komisijo, naj si še bolj prizadeva, da se prepreči, da bi odstopanja od spolnih norm v otroštvu postala nova diagnoza v mednarodni klasifikaciji bolezni;

68.

 poziva Komisijo, naj zbere podatke o kršitvah človekovih pravic, ki jih interseksualne osebe doživljajo na vseh področjih življenja, in državam članicam zagotovi smernice o dobri praksi za zaščito njihovih temeljnih pravic; obžaluje, da se operacije za t. i. normalizacijo genitalij pri interseksualnih otrocih še vedno opravljajo v državah članicah Evropske unije, čeprav z zdravstvenega vidika niso potrebne in čeprav medicinski posegi pri otrocih povzročijo dolgoročne psihološke travme;

69.

 poziva države članice, naj v celoti izvajajo direktivo o pravicah žrtev kaznivih dejanj (3) ter opredelijo in odpravijo vrzeli v svojih sistemih za zaščito žrtev, pri čemer naj posebno pozornost namenijo ranljivim skupinam, kot so pravice otrok, manjšin ali žrtev kaznivih dejanj iz sovraštva;

70.

 nujno poziva EU in njene države članice, naj se borijo proti vsem oblikam nasilja in diskriminacije žensk ter naj preganjajo storilce; zlasti poziva države članice, naj se učinkovito spopadajo z učinki nasilja v družini in spolnega izkoriščanja v vseh oblikah, vključno z izkoriščanjem beguncev in priseljenskih otrok, ter prezgodnjih ali prisilnih porok;

71.

 poziva države članice, naj izmenjujejo dobro prakso in policijskim ter pravosodnim uradnikom zagotavljajo redno usposabljanje o novih oblikah nasilja nad ženskami;

72.

 pozdravlja dejstvo, da so vse države članice podpisale Istanbulsko konvencijo, in da jo je podpisala Evropska unija; poziva države članice, ki še niso ratificirale te konvencije, naj to storijo;

73.

 poudarja, da morajo države članice okrepiti svoja prizadevanja za boj proti spolnemu nadlegovanju in spolnemu nasilju;

74.

 opozarja, da je revščina v starosti posebej zaskrbljujoča pri ženskah, saj je posledica stalne razlike v plačah med spoloma razlika v pokojninah med spoloma;

75.

 poziva države članice, naj oblikujejo ustrezne politike za podporo starejšim ženskam in odpravijo strukturne vzroke za razlike v prihodkih med spoloma;

76.

 poudarja, da je treba odpraviti diskriminacijo invalidov in jim zagotoviti enake socialne in politične pravice, tudi z volilno pravico, kot določa Konvencija OZN o pravicah invalidov;

77.

 priznava, da je spolno in reproduktivno zdravje žensk povezano s številnimi človekovimi pravicami, vključno s pravico do življenja, pravico do življenja brez mučenja, pravico do zdravja, pravico do zasebnosti, pravico do izobrazbe in prepovedjo diskriminacije; v zvezi s tem poudarja, da je treba invalidom priznati vse temeljne pravice v enaki meri kot drugim;

78.

 poziva EU in njene države članice, naj priznajo temeljno pravico do preventivnega zdravstvenega varstva; poudarja vlogo Unije pri ozaveščanju in spodbujanju dobre prakse v zvezi s tem vprašanjem, tudi v okviru zdravstvene strategije EU, ob spoštovanju pristojnosti držav članic, saj je zdravje temeljna človekova pravica, nujna za uveljavljanje drugih človekovih pravic; v zvezi s tem opozarja, da je skladnost in doslednost med notranjimi in zunanjimi politikami EU na področju človekovih pravic zelo pomembna;

79.

 poudarja, da sistemi vsesplošnega množičnega nadzora predstavljajo resen poseg v temeljne pravice državljanov; poudarja, da bi morali biti vsi zakonodajni predlogi držav članic, povezani z nadzornimi zmogljivostmi obveščevalnih organov, vedno v skladu z Listino in načelom nujnosti, sorazmernosti in zakonitosti;

80.

 poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo uporabo telefonskih številk za pogrešane otroke (116 000) in za pomoč otrokom (116 111) v splošni javnosti in med ustreznimi deležniki v nacionalnih sistemih za zaščito otrok; poziva države članice, naj državljanom zagotovijo dostop do ustreznih in otrokom prijaznih storitev, ki bodo dosegljive 24 ur na dan vse dni v letu v celotni EU; poziva države članice in Komisijo, naj za to po potrebi namenijo zadostna sredstva;

81.

 nujno poziva institucije EU in države članice, naj združijo svoja prizadevanja v boju proti kršitvam pravic otrok na spletu; ponovno poziva države članice, ki še niso prenesle direktive o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji (4), naj to storijo in direktivo učinkovito izvajajo; poziva države članice, naj okrepijo pravno sposobnost, tehnične zmogljivosti in finančne vire organov kazenskega pregona, da bi povečali sodelovanje, tudi z Europolom, pri boju proti temu pojavu; poudarja vlogo strokovnjakov, ki se ukvarjajo z otroki, pri odkrivanju znakov telesnega in duševnega nasilja nad otroki, vključno s kibernetskim nadlegovanjem; poziva države članice, naj zagotovijo ozaveščanje in ustrezno usposabljanje teh strokovnjakov;

82.

 je seznanjen s pozitivnimi trendi v nekaterih državah članicah v zvezi s pravicami žrtev; vendar ugotavlja, da še vedno obstajajo očitne razlike v splošnih službah, ki zagotavljajo podporo žrtvam kaznivih dejanj;

83.

 pozdravlja akcijski načrt EU za e-upravo za obdobje 2016–2020 in evropski akcijski načrt za e-pravosodje za obdobje 2014–2018;

84.

 spodbuja Komisijo, naj imenuje koordinatorje EU za področji afrofobije in anticiganizma, ki bodo odgovorni za izboljšanje usklajevanja in doslednosti med institucijami in agencijami EU, državami članicami in mednarodnimi akterji ter bodo razvijali obstoječe in nove politike EU za spoprijemanje z afrofobijo in anticiganizmom; zlasti poudarja, da bi morala biti vloga koordinatorja EU za anticiganizem, da okrepi in dopolnjuje delo službe Komisije za politike nediskriminacije in usklajevanje romske politike z okrepitvijo ekipe, dodelitvijo primernih sredstev in zaposlitvijo več uslužbencev zagotovi zadostne zmogljivosti za boj proti anticiganizmu, za ozaveščanje o holokavstu nad Romi ter za spodbujanje spomina na holokavst; priporoča sprejetje evropskih okvirov za nacionalne strategije boja proti afrofobiji, antisemitizmu in islamofobiji;

85.

 obsoja ukrepe, ki so jih sprejele vlade držav članic, da bi ogrozile in demonizirale civilno družbo in nevladne organizacije; spodbuja države članice, naj zagotovijo podporo organizacijam civilne družbe, saj pogosto opravljajo pomembno delo, ki dopolnjuje socialne storitve, ki jih nudi država, ali celo zapolnjuje vrzeli, za katere država ni poskrbela;

86.

 predlaga imenovanje koordinatorja EU za državljanski prostor in demokracijo, ki bi usklajeval delo EU in držav članic na tem področju, imel nadzorno vlogo in bil kontaktna točka za nevladne organizacije v primerih, ki so povezani z nadlegovanjem in ki omejujejo njihovo delo;

87.

 poziva Komisijo, naj oblikuje smernice za sodelovanje civilne družbe in kazalnike za državljanski prostor;

o

o o

88.

 naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)  http://migration.iom.int/docs/2016_Flows_to_Europe_Overview.pdf

(2)  Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0409.

(3)  Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ.

(4)  Direktiva 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ (UL L 335, 17.12.2011, str. 1).

Top