EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 29.6.2018

COM(2018) 506 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o uporabi Uredbe (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji ter o uporabi odobrenih odstopanj

{SWD(2018) 354 final}
{SWD(2018) 355 final}

1.    Uvod

Uredba (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESR 2010 1 ) vsebuje dve določbi v zvezi z zahtevami glede poročanja:

•    Člen 6(3) določa:

„Komisija po posvetovanju z Odborom za evropski statistični sistem najpozneje 1. julija 2018 Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o uporabi odobrenih odstopanj, da se preveri, ali so še vedno upravičena.“

•    Člen 12 določa:

„Pregled

Komisija do 1. julija 2018 in nato vsakih pet let Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te uredbe.

V poročilu so med drugim ocenjeni:

(a) kakovost podatkov o nacionalnih in regionalnih računih;

(b) učinkovitost te uredbe in procesa spremljanja, ki se uporablja za ESA 2010, in

(c) napredek pri pogojnih obveznostih in razpoložljivosti podatkov ESA 2010.“

S tem poročilom se izpolnjujeta obe zahtevi. Priložena sta mu dva delovna dokumenta služb Komisije, v katerih so navedene dodatne podrobnosti in analize.

V oddelku 2 poročila so predložene nadaljnje temeljne informacije o ciljih in uporabnosti ESR 2010. V oddelku 3 je obravnavano izvajanje Uredbe, pri čemer so zajete točke, ki jih določata zgoraj omenjena člen 6(3) in člen 12. Oddelek 4 vsebuje zaključke.

2.    Ozadje

Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov (ESR 2010) je mednarodno združljiv računovodski okvir EU, ki se uporablja za sistematičen in podroben opis gospodarstva. ESR 2010 je bil objavljen kot Uredba (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013. Prvič se je uporabil za podatke, poslane Komisiji od 1. septembra 2014. Od takrat naprej države članice pošiljajo podatke Eurostatu na podlagi pravil ESR 2010.

ESR 2010 se tako po področju uporabe kot konceptih razlikuje od svojega predhodnika, tj. ESR 95 2 , ter upošteva razvoj merjenja sodobnih gospodarstev, napredek na področju metodoloških raziskav in potrebe uporabnikov. Struktura ESR 2010 je skladna s smernicami nacionalnega računovodstva, ki veljajo po vsem svetu in so določene v sistemu nacionalnih računov 2008 (SNR 2008 3 ). Eurostat je objavil več navodil in priročnikov za pomoč pri izvajanju ESR 2010 4 .

Nacionalni računi so vir številnih ključnih gospodarskih kazalnikov za oblikovanje politike in ekonomsko analizo, ki ju izvajajo akademske, vladne in mednarodne institucije. Najpogosteje uporabljena mera za skupno velikost gospodarstva je bruto domači proizvod (BDP), iz njega izpeljani kazalniki, kot je BDP na prebivalca, pa se pogosto uporabljajo za primerjavo materialnih življenjskih standardov ali spremljanje ekonomske konvergence ali divergence v EU.

Poleg tega komponente BDP in povezani kazalniki, kot so kazalniki za proizvodnjo, uvoz in izvoz, domačo (zasebno in javno) potrošnjo ali naložbe, omogočajo dragocen vpogled v glavne dejavnike gospodarske dejavnosti ter so tako podlaga za oblikovanje, spremljanje in vrednotenje posebnih politik EU.

Podatki ESR 2010 se uporabljajo tudi za posebne upravne namene, kot je določitev prispevka posamezne države članice za četrti lastni vir EU (na podlagi bruto nacionalnega dohodka 5 ), postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem in postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem (glej tudi oddelek 3c).

Uredba o ESR 2010 določa:

a) metodologijo za skupne standarde, opredelitve, klasifikacije in računovodska pravila, namenjeno pripravi primerljivih računov in tabel za namene EU (Priloga A k Uredbi);

b) program (določen v Prilogi B k Uredbi), v katerem so določeni roki, do katerih države članice Eurostatu pošljejo račune in tabele, zbrane v skladu z metodologijo, opredeljeno v Prilogi A.

Eurostat podatke, poslane v skladu s Prilogo B, objavlja na svojem spletišču, pri čemer dodaja agregate EU in euroobmočja.

3.    Izvajanje Uredbe

a)    Razpoložljivost podatkov o nacionalnih in regionalnih računih

Uredba o ESR 2010 določa, da morajo države članice predložiti podatke, kot so določeni v Prilogi B k Uredbi. Države članice so lahko v skladu s členom 6 do 17. oktobra 2013 zaprosile za začasna odstopanja od zahtev ESR 2010 glede pošiljanja podatkov. V tem oddelku poročila so obravnavane spremembe v zvezi z razpoložljivostjo podatkov v državah članicah in predstavljeni rezultati analize odobrenih odstopanj.

Razpoložljivost podatkov v skladu z zahtevami ESR 2010

Komisija (Eurostat) redno ocenjuje, ali so podatki držav članic razpoložljivi v skladu z zahtevami ESR 2010. Temeljna analiza zajema oceno popolnosti podatkov in deloma pravočasnosti. Ocene so se izvedle oktobra 2015, aprila 2016, februarja 2017 in januarja 2018. Skleniti je mogoče, da se je razpoložljivost podatkov med oktobrom 2015 in januarjem 2018 očitno izboljšala: leta 2015 je bilo brez pomanjkljivosti 64 % tabel, ki so jih poslale države članice, pri 4 % poslanih tabel pa so bile prisotne resne težave, medtem ko sta bila leta 2018 ta deleža 81 % oziroma 1 % – glej Sliko 1.

Slika 1: Razpoložljivost podatkov za 22 tabel 6 iz programa ESR 2010 za pošiljanje podatkov (oktober 2015–januar 2018), EU in Norveška

Odstopanja in njihov razvoj skozi čas

Komisija je po skrbni oceni na podlagi vnaprej opredeljenih meril sprejela Izvedbeni sklep 2014/403/EU o odobritvi 888 začasnih odstopanj 27 državam članicam 7 . Poleg tega je Nadzorni organ Efte odobril 145 odstopanj Norveški in Islandiji.

Ker se zaradi odstopanj od zahtev glede pošiljanja zmanjša razpoložljivost podatkov, kar vpliva na interese uporabnikov, Eurostat redno spremlja stanje odobrenih odstopanj in preverja, ali države članice spoštujejo datum izteka odstopanj. Obsežno spremljanje je bilo izvedeno konec let 2015, 2016 in 2017. V procesu spremljanja se vsa odstopanja razvrstijo v štiri kategorije: „zaključeno“, „se izvaja“, „težave“, „še ni obravnavano“.

Med koncem leta 2015 in koncem leta 2017 se je število odstopanj, ki so se izvajala ali so bila že zaključena, v vseh državah članicah povečalo ali ostalo nespremenjeno. Pri vseh 28 državah članicah je viden jasen prehod z odstopanj, ki še niso bila obravnavana (zmanjšanje z 31 % na 13 %), k zaključenim odstopanjem (povečanje s 25 % na 54 %) – glej Sliko 2.

Slika 2: Stanje odstopanj (konec leta 2015–konec leta 2017), EU skupaj

Preverjanje odobrenih odstopanj

Kot je določeno v drugem odstavku člena 6(3) uredbe o ESR 2010, je v tem poročilu Komisije ocenjeno, ali so utemeljitve odstopanj, ki so jih države članice predložile leta 2013, še vedno veljavne. Zato je Eurostat poslal vprašalnik, na katerem so morale države članice označiti, ali so njihova odstopanja:

·še vedno veljavna (v tem primeru lahko ostanejo nespremenjena),

·delno veljavna (spremeniti je treba en ali več vidikov odstopanj) ali

·niso več veljavna (odstopanja se lahko opustijo, ker so bila rešena, podatki pa poslani).

Na podlagi analize izpolnjenih vprašalnikov je mogoče ugotoviti, da je večina držav članic številne težave, ki so bile prvoten razlog za uporabo odstopanj, odpravila že pred letom, v katerem bi se odstopanja iztekla. Od 365 odstopanj vseh držav članic EU, ki naj bi se iztekla leta 2018, 2019 ali 2020, jih je 67 % (244 odstopanj) še vedno veljavnih in lahko ostanejo nespremenjena.

Utemeljitve 27 % odstopanj (98 odstopanj, pri čemer se vsa nanašajo na odstopanja, ki se lahko zaključijo, saj so bili podatki že pred rokom sporočeni) niso več veljavne.

Utemeljitve so delno veljavne za razmeroma majhno število odstopanj (23 oziroma 6 %). Nanašajo se na odstopanja, za katera je mogoče zožiti področje uporabe, npr. z izbrisom spremenljivk iz odstopanja, skrajšanjem zajetega obdobja, prestavitvijo prvega leta pošiljanja na zgodnejši čas itd.

V skladu z rezultati pregleda je primerno, da se Izvedbeni sklep 2014/403/EU spremeni tako, da bo upošteval spremembe utemeljitev obstoječih odstopanj.

Ukrepi, sprejeti za izboljšanje razpoložljivosti podatkov

Eurostat si skupaj z nacionalnimi sestavljavci podatkov nenehno prizadeva za izboljšanje razpoložljivosti podatkov za svoje uporabnike. Razpoložljivost podatkov se redno spremlja v obdobjih priprave podatkov, spremlja pa se tudi s strukturiranim (letnim) spremljanjem in rednim letnim pregledom stanja odstopanj.

Države članice so si zelo prizadevale in si še vedno prizadevajo za izboljšanje razpoložljivosti podatkov v skladu z zahtevami ESR 2010. Komisija (Eurostat) ta prizadevanja podpira s sestanki, delavnicami, tečaji, priročniki s smernicami in dokumenti. Tehnično sodelovanje poteka prek delovnih skupin za nacionalne račune in postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem pod vodstvom srečanja direktorjev s področja makroekonomskih statistik nacionalnih statističnih uradov.

Finančna podpora Komisije državam članicam je pomembno orodje za spodbujanje držav članic k izboljšanju razpoložljivosti podatkov in odpravi odstopanj še pred njihovim datumom izteka. Med letoma 2010 in 2017 je bilo državam članicam zagotovljenih več nepovratnih sredstev za izvajanje ESR 2010 in izboljšanje podatkov ESR 2010, vključno s pripravo prostovoljnih podatkov in podatkov, ki jih zajemajo odstopanja.

V nekaj primerih, ko države članice ne pošljejo podatkov v skladu z obveznostmi ESR 2010, kar resno ogroža razpoložljivost podatkov, Eurostat zadevne države članice opozori na zahteve glede poročanja.

Zaključek

Razpoložljivost podatkov se je med oktobrom 2015 in januarjem 2018 znatno izboljšala. Večino odstopanj, ki so nehala veljati najpozneje leta 2017, so zadevne države članice rešile. Poleg tega precejšnje število držav članic (del) podatkov, ki jih zajemajo odstopanja, predloži celo pred datumom prvega pošiljanja, določenim v Izvedbenem sklepu Komisije 2014/403/EU. Primerno je, da Komisija Izvedbeni sklep 2014/403/EU spremeni tako, da bo upošteval spremembe utemeljitev obstoječih odstopanj.

Da bi Eurostat zadovoljil interese uporabnikov, bo v sodelovanju z državami članicami sprejel vse potrebne ukrepe za doseganje popolnega izvajanja uredbe o ESR 2010. Eurostat bo ostal v tesnem stiku z državami članicami, da bi nadalje izboljšal razpoložljivost podatkov v prihodnjih letih, in bo še naprej spremljal odstopanja.

b)    Kakovost podatkov o nacionalnih in regionalnih računih

Ta oddelek obravnava: (i) Eurostatovo oceno kakovosti podatkov o nacionalnih in regionalnih računih, ki so jih leta 2016 poslale države članice EU, Islandija, Norveška in Švica, ter (ii) informacije o kakovosti Eurostatovih lastnih objav evropskih agregatov.

Ocena kakovosti je bila izvedena v skladu s členom 4 uredbe o ESR 2010, ki določa, da je treba kakovost podatkov o nacionalnih in regionalnih računih, poslanih Eurostatu, oceniti v skladu z merili kakovosti evropskega statističnega sistema, vzpostavljenega z Uredbo (ES) št. 223/2009 o evropski statistiki 8 . V Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2016/2304 9 so določeni načini, struktura, časovni presledki in kazalniki za postopek ocene.

Podatki, poslani leta 2016, so bili na splošno v skladu s standardi kakovosti evropskega statističnega sistema in uredbo o ESR 2010. Države članice so lahko upoštevale nove zahteve glede podatkov in metodologijo, postopek prilagajanja nacionalnih sistemov zbiranja podatkov pa se bo nadaljeval do leta 2020. Skupni rezultati za različna merila kakovosti so navedeni v nadaljevanju.

Ustreznost

Stopnja popolnosti je bila za četrtletne in letne tabele zelo visoka ter je imela neposredne koristi za uporabnike. Povprečna stopnja popolnosti za temeljne agregate nacionalnih računov, statistiko državnih financ, račune nefinančnega sektorja in finančne račune je bila med 95 % in 100 %. Povprečna stopnja popolnosti za tabele ponudbe in porabe, input-output tabele in regionalne račune pa je bila med 88 % in 97 %. Vse države članice so prostovoljno poslale dodatne podatke, ki niso bili obvezni.

Natančnost

Večina držav članic EU ter Islandija in Norveška objavljajo informacije o svojih nacionalnih revizijskih politikah na spletu. Čeprav za to poročilo ni bila izvedena podrobna analiza revizij podatkov, ki so jih poslale države članice, je iz analize stopenj popravkov ključnih evropskih agregatov razvidno, da države članice zagotavljajo kakovostne podatke, kar Eurostatu omogoča zgodnje in zanesljive objave ocen BDP in zaposlenosti za agregate EU in euroobmočja.

Pravočasnost in točnost

Leta 2016 so bile zaradi podatkov, ki so jih poslale države članice EU, predhodne hitre ocene BDP za EU in euroobmočje objavljene 15 dni prej, četrtletni računi sektorja euroobmočja pa 18 dni prej. To pomeni pomembno izboljšanje pravočasnosti objave evropskih agregatov. Na splošno je bila točnost pošiljanja četrtletnih nacionalnih računov razmeroma velika. Nasprotno pa je bila točnost pošiljanja letnih podatkov precej slaba, kar pomeni, da bi se lahko izboljšala.

Dostopnost in jasnost

Vse države članice EU in države članice Efte na spletu objavljajo dokumentacijo o metodologiji v zvezi z nacionalnimi računi in načinih zbiranja. Vendar se vsebina razpoložljivih informacij med državami članicami znatno razlikuje in bi se lahko, kadar je to primerno, izpopolnila. Za približno pol držav članic EU je na spletu na voljo celovit sklop dokumentacije.

Skladnost

Za to poročilo je bila izvedena omejena analiza skladnosti. Splošna notranja skladnost znotraj izbranih tabel nacionalnih računov in med njimi je bila zelo velika za skoraj vse države članice. Manjša neskladja, ugotovljena pri nekaj državah članicah, so bila zlasti posledica praks zaokroževanja.

c)    Učinkovitost Uredbe in procesa spremljanja

Učinkovitost Uredbe

Cilj Uredbe (EU) št. 549/2013 je vzpostavitev ESR 2010 ter zagotovitev primerljivih, najnovejših in zanesljivih podatkov za politiko EU in druge namene. V členu 5(1) je navedeno, da se „ESR 2010 [...] prvič uporabi za podatke, določene v skladu s Prilogo B, ki jih je treba poslati od 1. septembra 2014“. Potem ko so vse države članice prvič poslale podatke, je Eurostat 17. oktobra 2014 objavil prve rezultate ESR 2010 za BDP in svoje temeljne agregate, vključno z analizo učinka metodoloških sprememb in statističnih izboljšav na raven BDP.

Najpomembnejša metodološka sprememba, uvedena z ESR 2010, je, da se izdatki za raziskave in razvoj prikažejo kot bruto investicije v osnovna sredstva namesto kot vmesna potrošnja, kot je določal prejšnji ESR. S to spremembo se je priznal vse večji pomen intelektualne lastnine v gospodarstvih držav članic, zato je ESR uporabnejši za uporabnike. Zaradi te metodološke spremembe se je raven BDP v euroobmočju in EU-28 za vsa leta povečala, leta 2010 na primer za 1,9 %.

Komisija glede na analizo razpoložljivosti in kakovosti podatkov v oddelkih 3a in 3b tega poročila meni, da je bila Uredba učinkovita pri vzpostavitvi ESR 2010, ter učinkovito zagotavlja, da države članice pošiljajo primerljive, najnovejše in zanesljive podatke.

Učinkovitost procesa spremljanja, ki se uporablja za ESR 2010

Izvajanje ESR 2010 v državah članicah se spremlja na različne načine.

Popolnost in kakovost podatkov, ki jih pošljejo države članice, se stalno spremlja, posebna pozornost pa je namenjena nadaljnjemu spremljanju odstopanj. Proces je bil opisan v oddelkih 3a in 3b.

Sporočeni podatki o bruto nacionalnem dohodku (BND) se spremljajo z namenskim postopkom v okviru lastnih virov, ki ga ureja Uredba (ES, Euratom) št. 1287/2003 (uredba BND) 10 . Vzpostavljen je mehanizem prehoda, na podlagi katerega se ocene BND za leta od 2010 do 2013, ki temeljijo na ESR 2010, v skladu z dogovorjeno metodo pretvorijo v podatke ESR 95. Od leta poročanja 2014 lastni viri iz naslova BND temeljijo na podatkih ESR 2010.

Komisija (Eurostat) v skladu z uredbo BND preveri vire in metode, ki jih države članice uporabljajo za izračun BND. Preverjanje se izvaja z mehanizmi za letno in večletno preverjanje.

Postopek letnega preverjanja temelji na podatkih, poslanih z vprašalnikom o BND in priloženim poročilom o kakovosti, ki se vsako leto odpošljeta pred 22. septembrom. Na podlagi tega postopka Odbor BND oblikuje mnenje o ustreznosti podatkov o BND za namene lastnih virov.

Postopek večletnega preverjanja temelji na več elementih, zlasti pa na virih in metodah ocenjevanja BND, ki jih vzpostavi posamezna država članica in se obravnavajo na obiskih Eurostata v posamezni državi članici. Na koncu lahko Komisija izreče pridržek, če meni, da bi bile potrebne spremembe metodologije, na kateri temeljijo podatki o BND. S tem se podatki po potrebi izboljšajo.

Podatki o javnofinančnem primanjkljaju in javnem dolgu se spremljajo v okviru postopka v zvezi z čezmernim primanjkljajem. To zajema tudi potrjevanje temeljnih podatkov statistike državnih financ, ki se nanašajo na postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Pravna podlaga za spremljanje državnih podatkov je Uredba Sveta (ES) št. 479/2009 11 . V Uredbi Komisije (EU) št. 220/2014 12 je določeno, da se mora ESR 2010 od 1. septembra 2014 uporabljati za namene postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in statistike državnih financ.

Pravna podlaga za postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem predvideva redno poglobljeno poročanje Svetu 13 in Evropskemu parlamentu, med drugim o vidikih statistike državnih financ. Poleg tega Eurostat redno poroča o skladnosti temeljnih podatkov statistike državnih financ s postopkom v zvezi s čezmernim primanjkljajem, pa tudi o vidikih primerljivosti, natančnosti, razpoložljivosti/pravočasnosti in izkazovanja (ter številnih dodatnih kazalnikih kakovosti).

Kazalniki za postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji se izračunajo na podlagi temeljnih statistik, ki jih pripravijo nacionalni statistični uradi in centralne banke ter izhajajo z različnih področij, med drugim nacionalnih računov in plačilne bilance. Eurostat dejavno spremlja kakovost teh temeljnih statistik ter zlasti skladnost med plačilnimi bilancami in statistikami nacionalnih računov, pri čemer je poudarek namenjen nefinančnim računom. Pri spremljanju finančnih računov in plačilnih bilanc Eurostat sodeluje z Evropsko centralno banko.

Z uvedbo ESR 2010 se je zagotovila skladnost priprave BDP z mednarodnimi standardi za nacionalne račune. To prispeva k boljši primerljivosti ne le med državami članicami EU, ampak tudi na svetovni ravni. Vendar se še vedno pojavlja nekaj izzivov v zvezi z globalizacijo, na primer vpliv selitve poslovanja velikih mednarodnih podjetij na BDP v majhnih in odprtih gospodarstvih.

Poleg tega je bila pripravljena skupna usklajena evropska revizijska politika za statistiko nacionalnih računov in plačilnobilančno statistiko, ki zajema celovite in rutinske revizije, države članice pa so jo začele prostovoljno izvajati. Cilj politike je izboljšati upoštevanje dvojnega načela uskladitve na nacionalni ravni med statističnimi področji in koordinirane uskladitve na ravni EU med državami članicami.

Komisija ugotavlja, da se s kombinacijo različnih dejavnosti spremljanja učinkovito zagotavlja visokokakovostna in primerljiva statistika ESR 2010.

d)    Napredek pri podatkih o pogojnih obveznostih

Eurostat zbira podatke o pogojnih obveznostih v skladu z Direktivo Sveta 2011/85/EU 14 . V členu 14(3) navedene direktive so določene nove statistične zahteve za države članice:

„Države članice za vse podsektorje države objavijo ustrezne informacije v zvezi s pogojnimi obveznostmi, ki bi lahko bistveno vplivale na proračune, vključno z državnimi poroštvi, slabimi posojili in obveznostmi, ki izhajajo iz delovanja javnih družb, med drugim tudi njihov obseg. Države članice prav tako objavijo informacije o udeležbi države v kapitalu zasebnih in javnih družb, kadar gre za ekonomsko pomembne zneske.“

Uredba o ESR 2010 navedeno priznava (v uvodnih izjavah 19, 20 in 22) in določa, da mora Komisija Parlamentu in Svetu v določenih razmikih poročati o razpoložljivosti povezanih informacij (glej člena 11 in 12). V skladu s tem je Komisija junija 2016 objavila prvo poročilo o indirektnih obveznostih z morebitnim učinkom na javne proračune 15 , drugo poročilo pa bo pripravljeno leta 2018.

Podatki, ki jih Eurostat zbere v okviru navedene direktive, so glavni vir informacij o pogojnih obveznostih države v državah članicah 16 . Predloge za zbiranje podatkov in smernice za izvajanje so navedene v sklepu Eurostata z dne 22. julija 2013 o javnofinančnem primanjkljaju in javnem dolgu z naslovom „Supplement on contingent liabilities and potential obligations to the EDP related questionnaire“ (Dopolnilo o pogojnih in morebitnih obveznostih k vprašalniku o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem) 17 .

V tem sklepu je natančno določeno, da bo Eurostat zbral in objavil izbrane kazalnike, povezane z naslednjimi pogojnimi obveznostmi: državnimi jamstvi, zunajbilančnimi javno-zasebnimi partnerstvi, obveznostmi državno nadziranih subjektov, razvrščenih zunaj sektorja država (javne družbe), in slabimi posojili (državnimi sredstvi 18 ).

Države članice so podatke na nacionalni ravni prvič objavile in jih poslale Eurostatu do konca decembra 2014. Od takrat se podatki zbirajo letno, Eurostat pa jih vsako leto objavi do konca januarja. Eurostat podatke objavlja v milijonih nacionalne valute in kot odstotek BDP v svoji podatkovni zbirki skupaj s povezanimi metapodatki in opombami za posamezne države. Objavljeno je tudi spremno sporočilo za medije 19 .

Države članice so od prvega zbiranja podatkov leta 2014 znatno napredovale, kar zadeva popolnost (v smislu vključitve vseh obveznosti) in zajetje podatkov (v smislu zajetja celotnega sektorja država). Nekaj držav članic je svoje podatke pregledalo in revidiralo, da so bolje usklajeni z dogovorjenimi smernicami.

Popolnost in zajetje podatkov se razlikujeta glede na kazalnik in državo članico. V Eurostatovi podatkovni zbirki so za večino držav članic za vse kazalnike na voljo popolni in dobro zajeti podatki. Za nekatere države članice pa podatki še niso popolnoma izčrpni. Zlasti je napredek še vedno potreben v zvezi s podatki o slabih posojilih. Poleg tega glede obveznosti javnih družb, vse države članice niso vključile obveznosti finančnih institucij in/ali obveznosti enot, ki jih nadzira lokalna država.

4.    Zaključki in prihodnji izzivi

Kot določata člen 6(3) in člen 12 uredbe o ESR 2010, so bili v tem poročilu analizirani razpoložljivost in kakovost podatkov ESR 2010, učinkovitost Uredbe in procesov spremljanja ter napredek pri pogojnih obveznostih.

ESR 2010 je bil v državah članicah prvič uveden septembra 2014. Izvaja se vse od takrat, na primer z reševanjem odstopanj, odobrenih posameznim državam članicam. V tem okviru se je popolnost podatkov znatno izboljšala, vključno s podatki o pogojnih obveznostih. Glede na analizo iz tega poročila je primerno, da se Izvedbeni sklep 2014/403/EU spremeni tako, da bo upošteval spremembe utemeljitev obstoječih odstopanj.

Leta 2016 se je zaradi podatkov, ki so jih poslale države članice EU, pomembno izboljšala pravočasnost evropskih agregatov, pri čemer so bile predhodne hitre ocene BDP za EU in euroobmočje objavljene 15 dni prej, četrtletni računi sektorja euroobmočja pa 18 dni prej. Iz analize revizij teh hitrih ocen je razvidno, da so zanesljive.

Komisija meni, da uredba o ESR 2010 skupaj z različnimi dejavnostmi spremljanja, ki temeljijo na drugih pravnih okvirih, učinkovito zagotavlja, da države članice pošiljajo primerljive, najnovejše in zanesljive podatke za politiko EU in druge namene.

Kljub temu se še vedno pojavljajo nekateri izzivi, na primer globalizacija. Na podatke nacionalnih računov majhnih in odprtih gospodarstev vplivajo selitve dejavnosti velikih mednarodnih podjetij, ki so pogosto povezane s premikom intelektualne lastnine. Zlasti bosta za prizadevanja, povezana z globalizacijo, potrebna okrepljeno sodelovanje in izmenjava informacij na mednarodni ravni.

Še en izziv za statistiko je večja digitalizacija gospodarstva in družbe. Pojavljajo se novi načini proizvodnje in potrošnje ter izmenjave med gospodinjstvi in podjetji. Uporabnike zanima, ali so ti novi pojavi ustrezno izraženi v nacionalnih računih.

Tretja prednostna naloga je izboljšanje na nacionalnih računih temelječih mer dobrega počutja, vzdržnosti in neenakosti.

Eurostat namenja znatna sredstva obravnavanju teh prednostnih vprašanj tako v Evropi kot v okviru mednarodnih partnerstev.

(1)

UL L 174, 26.6.2013, str. 1.

(2)

Uredba Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (UL L 310, 30.11.1996, str. 1).

(3)

  http://unstats.un.org/unsd/nationalaccount/docs/SNA2008.pdf .

(4)

Za seznam glej http://ec.europa.eu/eurostat/web/esa-2010/manuals-guidelines .

(5)

Bruto nacionalni dohodek (BND), ki temelji na ESR 2010, se najprej pretvori v standarde ESR 95 (glej oddelek 3c).

(6)

Pošiljanje podatkov za dodatno tabelo (tabela 29 z naslovom Pokojninske pravice, pridobljene do sedaj, v okviru socialnega zavarovanja) je postalo obvezno šele konec leta 2017. Zato ta tabela ni vključena v ocene.

(7)

Izvedbeni sklep Komisije 2014/403/EU z dne 26. junija 2014 o odobritvi odstopanj državam članicam glede pošiljanja statističnih podatkov v skladu z Uredbo (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (UL L 195, 2.7.2014, str. 1).

(8)

Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

(9)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/2304 z dne 19. decembra 2016 o načinih, strukturi, časovnih presledkih in kazalnikih za oceno iz poročil o kakovosti poslanih podatkov v skladu z Uredbo (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 345, 20.12.2016, str. 27).

(10)

Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1287/2003 z dne 15. julija 2003 o uskladitvi bruto nacionalnega dohodka po tržnih cenah (Uredba BND) (UL L 181, 19.7.2003, str. 1).

(11)

Uredba Sveta (ES) št. 479/2009 z dne 25. maja 2009 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (UL L 145, 10.6.2009, str. 1).

(12)

Uredba Komisije (EU) št. 220/2014 z dne 7. marca 2014 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 479/2009 glede sklicevanj na Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (UL L 69, 8.3.2014, str. 101).

(13)

Ekonomsko-finančni odbor.

(14)

Direktiva Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic (UL L 306, 23.11.2011, str. 41).

(15)

  http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?qid=1435910317596&uri=CELEX:52015DC0314.

(16)

Obstajajo tudi druge Eurostatove podatkovne zbirke (tj. dodatna tabela za finančno krizo, vprašalnik o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem itd.). Zagotavljajo omejene in/ali zaupne informacije o posameznih vrstah pogojnih obveznosti.

(17)

  http://ec.europa.eu/eurostat/documents/1015035/2041337/ESTAT-decision-Suppl-on-conting-liab-EDP-Q.pdf/0b35165a-ee53-470a-a15a-7beaa98aac8b .

(18)

 Države članice bi morale objaviti enake kazalnike na nacionalni ravni in tudi podatke o udeležbi države v kapitalu družb.

(19)

  http://ec.europa.eu/eurostat/web/government-finance-statistics/contingent-liabilities .