EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 23.5.2018

COM(2018) 314 final

2018/0159(NLE)

Predlog

PRIPOROČILO SVETA

o ciljih glede varnosti in funkcionalnih zahtevah za potniške ladje, krajše od 24 metrov

{SWD(2018) 238 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

20. decembra 2017 so začele veljati spremembe Direktive 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta 1 , s katerimi so bile z začetkom veljavnosti od 21. decembra 2019 iz njenega področja uporabe izključene majhne potniške ladje (tj. ladje, krajše od 24 metrov). Sprejele so se na podlagi priporočil, podanih pri preverjanju ustreznosti zakonodaje EU o varnosti potniških ladij v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) 2 .

Z Direktivo 2009/45/ES so se zagotovile visoka skupna raven varnosti po vsej EU in pomembne koristi za notranji trg. Vendar to ne velja za majhne ladje (krajše od 24 metrov), za katere ni bilo usklajenih več ključnih varnostnih vidikov (kar kaže na težavo s splošno uporabo veljavnih predpisanih standardov za številne različne vrste majhnih ladij in pogoje, v katerih plujejo, po vsej EU). Jasno je postalo tudi, da je zato, ker so ta plovila zgrajena za opravljanje številnih različnih storitev, nabor modelov in tehničnih rešitev zelo širok. Zato je zelo težko opredeliti skupen sklop podrobnih pravil in treba bi bilo uporabiti drugačen regulativni pristop.

Poleg tega jih je od skupno približno 1950 majhnih ladij iz jekla le približno 60 potrjenih na podlagi Direktive 2009/45/ES. Velika večina majhnih ladij namreč ni zgrajena iz jekla, ampak drugih materialov (iz lesa približno 1 000 ladij, iz sestavljenega materiala približno 590 ladij in iz aluminija približno 170 ladij). Za take ladje trenutno ne obstajajo skupni standardi ali merila za varnost na ravni EU ali mednarodni ravni. Vsaka država članica ima drugačen pristop k reguliranju njihove varnosti, kar vodi v razlike v ukrepih, pristopih in razlagah, zaradi česar je gradnja ladij za širši notranji trg velik izziv.

Odsotnost usklajenih varnostnih standardov je pomemben izziv zlasti za manjše evropske lastnike ladij, ki se zanašajo na trg rabljenih plovil z majhnimi potniškimi ladjami (72 % od približno 360 lastnikov ladij s potniškimi ladjami, potrjenimi v skladu z Direktivo 2009/45/ES ima le eno potniško ladjo na notranjih potovanjih). Če ladja ni potrjena v skladu z Direktivo, bi bilo treba načeloma uporabiti načelo vzajemnega priznavanja. Vendar je v praksi vsaka ladja skoraj prototip, tj. zgrajena za poseben namen v skladu s tehničnimi specifikacijami, ki jih določi njen prihodnji lastnik. V primeru spremembe zastave je zato treba ladjo spremeniti in ponovno potrditi, kar pomeni, da so s tem povezani dodatni stroški.

V zvezi s statistiko o nesrečah, kot je navedena v priloženem delovnem dokumentu služb Komisije, iz podatkov od leta 2011 ni razvidno nobeno neposredno tveganje za varnost. Za majhne potniške ladje na notranjih potovanjih, ki ne spadajo na področje uporabe Direktive, je bilo v obdobju 2011–2017 na Evropski informacijski platformi za pomorske nesreče (EMCIP) zabeleženih 555 nesreč, v katerih je bilo poškodovanih 165 oseb in 11 smrtnih žrtev. To pomeni približno dve smrtni žrtvi na vsakih 100 nesreč in eno poškodovano osebo na vsake tri nesreče.

Kljub temu je treba zaradi odsotnosti določenih zahtev v nekaterih državah članicah (npr. glede pregrajevanja majhnih ladij) ali različnosti zahtev, ki se na primer nanašajo na protipožarno izolacijo, nadalje proučiti doseženo raven varnosti (določeno z dodatnimi ukrepi, prilagojenimi lokalnim in geofizikalnim pogojem, kot so plovne omejitve).

Predlagani cilji glede varnosti in funkcionalne zahteve za majhne potniške ladje, krajše od 24 metrov, zagotavljajo priporočena načela za varnost teh plovil, ki bi, če bi jih države članice sprejele in dodatno razvile, omogočile uvedbo enotnejšega pristopa k varnosti za majhne potniške ladje, ki opravljajo notranja potovanja v vodah EU.

Ta novi pristop, ki temelji na ustreznosti in ne na predpisanih zahtevah, bi pustil določeno stopnjo svobode pri prilagajanju lokalnim okoliščinam, kjer bi bilo to potrebno, in spodbujal inovativne modele. Prav tako bolje upošteva številne različne modele, materiale in načine upravljanja majhnih potniških ladij, ki so bolj občutljive na krajevne pogoje opravljanja prevozov.

Namen predloga je zato države članice pozvati, naj sprejmejo priporočeni varnostni pristop za majhne potniške ladje, ki temelji na ustreznosti.

•Skladnost z veljavnimi predpisi na tem področju

Predlog je v celoti skladen z Direktivo (EU) 2017/2018, zlasti njeno uvodno izjavo (8), v kateri sta sozakonodajalca Komisijo pozvala, naj čim prej sprejme smernice za majhne potniške ladje, da jih bodo države članice lahko upoštevale pri določanju svojih nacionalnih varnostnih standardov. V takih smernicah bi bilo treba po potrebi upoštevati mednarodne sporazume in konvencije Mednarodne pomorske organizacije (IMO), z njimi pa se ne bi smele uvajati dodatne zahteve, ki presegajo veljavne mednarodne predpise. Cilj je omogočiti uvedbo enotnejšega pristopa, kar zadeva varnost za majhne potniške ladje, ki opravljajo notranja potovanja v vodah EU. 

Predlog je v celoti skladen s priporočili o razvoju smernic ali standardov za majhna plovila, ki so bila podana pri preverjanju ustreznosti v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov ter temeljijo na funkcionalnih zahtevah v okviru standardnega ciljno usmerjenega okvira. Priporočilo izhaja zlasti iz izkušenj in znanja, pridobljenih na mednarodni ravni v okviru organizacije IMO.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Predlog prispeva k agendi Komisije za boljše pravno urejanje z zagotavljanjem, da je ukrep EU potreben, ima dodano vrednost ter da sledi političnemu, družbenemu in tehnološkemu razvoju. Prispeva tudi k ciljem strategije za pomorski promet do leta 2018 3 z zagotavljanjem, med drugim, kakovostnih trajektnih storitev na področju linijskega potniškega prevoza v EU.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Predlog temelji na členu 292 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), v skladu s katerim Svet sprejema priporočila na predlog Komisije, v povezavi s členom 100(2) PDEU, v katerem so predvideni ukrepi, povezani s področjem pomorskega prometa.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Ta pobuda je namenjena olajšanju prenosa ladij med nacionalnimi registri in omogočanju enakopravne konkurence, ne da bi bila pri tem ogrožena raven varnosti. Zagotavlja tudi priporočeno skupno raven varnosti v EU za majhne potniške ladje, ki opravljajo notranja potovanja v vodah EU. Nobenega od teh ciljev ne bi bilo mogoče doseči z enostranskim ukrepanjem na ravni držav članic.

•Sorazmernost

Priporočilo državam članicam zagotavlja nezavezujoče merilo za varnost majhnih potniških ladij, ki bi, če bi se države članice odločile, da bodo ravnale v skladu s skupnimi cilji glede varnosti in funkcionalnimi zahtevami, poslalo jasen signal o potencialu notranjega trga in bi ga bilo mogoče nadgraditi. Pri preverjanju ustreznosti v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov se je okvir standardov za majhne potniške ladje, ki temelji na ustreznosti, priporočil kot edini regulativni pristop, ki bi bil sorazmeren in bi ustvarjal dodano vrednost EU. Ta pristop pušča določeno stopnjo svobode pri prilagajanju lokalnim okoliščinam, kjer bi bilo to potrebno, in spodbuja inovativne modele.

•Izbira instrumenta

Ker je predlagani pristop nov, je njegova uporaba s strani držav članic EU ključna za njegov uspeh. Zato so predlagani cilji glede varnosti in funkcionalne zahteve državam članicam predloženi kot navdih in smernica. Ta pobuda ima obliko predloga Komisije za priporočilo Sveta, da bi Svet predlagani pristop potrdil v nezavezujočem instrumentu.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti veljavne zakonodaje

Ta pobuda je nadaljevanje priporočil, predloženih pri preverjanju ustreznosti, izvedenem v okviru programa Komisije za ustreznost in uspešnost predpisov (REFIT). Preverjanje ustreznosti je pokazalo, da so ključni cilji zakonodaje EU o varnosti potniških ladij v zvezi z varnostjo potnikov in notranjim trgom še vedno zelo pomembni. Vendar so bila pri tem med drugim opredeljena tudi števila pomembna vprašanja, vključno z možnostjo oblikovanja usklajenih standardov za ladje, ki niso iz jekla ali enakovrednih materialov in trenutno niso vključene v noben regulativni okvir EU. Rezultati preverjanja ustreznosti in ustrezni nadaljnji ukrepi so bili opisani v poročilu Komisije.

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Predlagani cilji glede varnosti in funkcionalne zahteve za majhne potniške ladje (priročnik za majhne potniške ladje) 4 so bili razviti v sodelovanju z nacionalnimi strokovnjaki in organizacijami zainteresiranih strani v okviru strokovne skupine za varnost potniških ladij, ki je bila za ta namen razširjena, da bi vključila opazovalce iz vrst zainteresiranih strani. Tehnično delo je usklajevala Evropska agencija za pomorsko varnost, ki je poleg rednih srečanj strokovne skupine za varnost potniških ladij 13. novembra 2017 organizirala posebno delavnico in usklajevala korespondenčno skupino, ustanovljeno v ta namen.

Velika večina strokovnjakov nacionalnih pristojnih organov in organizacij zainteresiranih strani je to pobudo podprla, vendar so bila predložena nekatera vprašanja glede potrebe po tej pobudi in njeni dodani vrednosti. Pregled teh vprašanj in odgovori nanje so navedeni v priloženem delovnem dokumentu služb Komisije.

Poleg tega je med julijem in novembrom 2017 potekalo spletno posvetovanje 5 . To posvetovanje je bilo usmerjeno v gospodarske subjekte, ki gradijo potniške ladje, krajše od 24 metrov, in z njimi trgujejo, kot so ladjedelnice ter projektanti, lastniki in upravljavci teh ladij. Vse druge zainteresirane strani so lahko k temu posvetovanju prispevale, kot se jim je zdelo primerno. To posvetovanje se je izvedlo, da bi se zbrala mnenja gospodarskih subjektov, zlasti majhnih in zelo majhnih, o tem, koliko bi skupna pravila EU za majhne potniške ladje olajšala notranji trg z majhnimi potniškimi ladjami. Posvetovanje je bilo namenjeno tudi zbiranju nepreverjenih dokazov v podporo temu. Dopolnilo je prej navedeno posvetovanje z nacionalnimi organi in zainteresiranimi stranmi, osredotočeno na tehnični razvoj ciljev glede varnosti in samih funkcionalnih zahtev.

Na splošno so rezultati pokazali, da to pobudo močno podpirajo gospodarski subjekti (pa tudi nekaj nacionalnih uprav, ki so prav tako predložile svoje odgovore ali stališča) ter da se za skupne varnostne predpise za majhne potniške ladje šteje, da imajo zelo pozitiven ali pozitiven učinek na vzpostavitev in spodbujanje notranjega trga s temi plovili, povečanje konkurence in morda tudi inovativnost na trgu. Sodelujoči so v svojih splošnih pripombah poudarili, da bi morala vsa skupna pravila EU temeljiti na obstoječih praksah ter biti dovolj prožna, da bi lahko dobro izražala krajevne pogoje opravljanja prevozov in strokovno znanje.

Ker je priporočeni pristop nov, se je štelo, da je prezgodaj za sprejetje skupnih pravil EU. Za nadaljnji razvoj skupnega varnostnega okvira za majhne potniške ladje, ki temelji na ustreznosti, bi bilo treba skupaj z državami članicami in zainteresiranimi stranmi opredeliti ter oceniti, kako bi se to lahko izvedlo na ravni EU in kakšen bi bil doseženi učinek.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Kar zadeva podatke o floti in nesrečah, ta pobuda temelji na podatkih, zbranih med postopkom preverjanja ustreznosti v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov ter navedenih v delovnem dokumentu Komisije „Nova usmeritev: Preverjanje ustreznosti zakonodaje EU o varnosti potniških ladij“, sprejetem 16. oktobra 2015 6 . Uporabljene so bile tudi ugotovitve zunanje študije, izvedene v podporo preverjanju ustreznosti 7 , pa tudi rezultati preteklega dela v zvezi s tem vprašanjem. Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA) je zagotovila ključno tehnično pomoč v tem postopku, vključno s pregledom najpomembnejših obstoječih praks za te ladje.

•Ocena učinka

V predlogu niso opredeljeni nobeni posebni varnostni standardi ali postopki, zato se ne pričakuje, da bi imel neposredne pomembne učinke ali alternativne možnosti politike, ki bi jih bilo mogoče predhodno oceniti. Priporočeni cilji glede varnosti in funkcionalne zahteve so bili razviti na podlagi obstoječih praks ter skupaj s strokovnjaki držav članic in organizacijami zainteresiranih strani. V tej fazi so državam članicam predloženi kot navdih in smernice, da se dokaže izvedljivost enotnejšega pristopa k varnosti potniških ladij. Nikakor ni načrtovana njihova obvezna uporaba.

Predlogu je priložen delovni dokument služb Komisije, v katerem so opisane ustrezne obstoječe prakse in ki vsebuje prispevke zainteresiranih strani. Če bi se Komisija v prihodnosti odločila, da bo to pobudo nadgradila z razvojem specifičnih varnostnih standardov ali postopkov, se bo izvedla ocena učinka.

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

Ta pobuda temelji na t. i. okviru standardov, ki temelji na ustreznosti, ki je bil pri preverjanju ustreznosti v okviru programa ustreznosti in uspešnosti opredeljen kot edini regulativni pristop, ki bi bil sorazmeren in bi ustvarjal dodano vrednost EU. Če bi se države članice odločile, da bodo ravnale v skladu s skupnimi cilji glede varnosti in funkcionalnimi zahtevami za te vrste ladij na ravni EU, bi bil to jasen signal o potencialu notranjega trga, ki bi ga bilo mogoče nadgraditi.

Ker namen te pobude v tej fazi ni opredeliti specifičnih varnostnih standardov ali postopkov in ker bo odločitev o njeni uporabi v celoti prepuščena državam članicam, se ne pričakuje, da bo kot učinek imela kakršne koli neposredne prihranke in koristi, ki bi jih bilo mogoče količinsko opredeliti. Taki učinki bi se količinsko opredelili, če bi se ta pobuda uspešno uveljavila in nadalje razvila.

•Temeljne pravice

Predlog nima posledic za varstvo temeljnih pravic.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun Unije.    

5.DRUGI ELEMENTI

•Izvedbeni načrti ter ureditve spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

Obrazložitveni dokumenti za to vrsto pobude niso potrebni.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Kar zadeva področje uporabe predlaganih ciljev glede varnosti in funkcionalnih zahtev (priročnik za majhne potniške ladje), je namen zajeti vse majhne potniške ladje, krajše od 24 metrov, ne glede na material, iz katerega so zgrajene. Priročnik za majhne potniške ladje temelji na obstoječih regulativnih pristopih, ki temeljijo na ustreznosti, ter ustreza prvima dvema meriloma na ciljih temelječega standardnega modela Mednarodne pomorske organizacije (IMO) in izkušnjah z njegovo uporabo.

Struktura predlaganega priročnika za majhne potniške ladje upošteva kategorije in podkategorije varnosti v veljavnih pomorskih konvencijah in kodeksih, tj. varnostna kategorija (poglavje) in varnostna podkategorija (predpis), vključno z (a) funkcionalno zahtevo; (b) obravnavanim tveganjem in (c) zahtevo glede ustreznosti.

Izkušnje kažejo, da ima opredelitev ločene ravni ciljev za vsako specifično funkcionalno zahtevo razmeroma majhno dodano vrednost. Zato so v priročniku za majhne potniške ladje cilji in funkcionalne zahteve združeni. Kljub temu in na podlagi povratnih informacij strokovnjakov je bilo oblikovanih več splošnih ciljev za vodnik kot celoto (namesto za vsako posamezno zahtevo).

Funkcionalne zahteve izhajajo iz obstoječih virov in izkušenj na mednarodni in nacionalni ravni ali pa so nastale po njihovem zgledu, vključno z Mednarodno konvencijo o varstvu človeškega življenja na morju iz leta 1974, tekočim delom Mednarodne pomorske organizacije, švedsko nacionalno zakonodajo in tudi pravili ANEP 77. Kjer so bili na voljo, so bili za določitev obravnavanih tveganj in ustreznih zahtev glede ustreznosti uporabljeni isti viri. Besedilo funkcionalnih zahtev je bilo natančno usklajeno s strokovnjaki, kot je podrobno opisano v priloženem delovnem dokumentu služb Komisije. Ob razhajanjih se je ohranila rešitev, ki jo podpira večina strokovnjakov.

Priročnik za majhne potniške ladje je bil previdno oblikovan, da bi se čim bolj izognili kvalitativnemu besedilu in specifičnim tehničnim rešitvam, s čimer bi se preprečile nejasnosti in da se ne bi ovirale inovacije.

2018/0159 (NLE)

Predlog

PRIPOROČILO SVETA

o ciljih glede varnosti in funkcionalnih zahtevah za potniške ladje, krajše od 24 metrov

SVET EVROPSKE UNIJE JE −

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 292 in člena 100(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Z Direktivo (EU) 2017/2018 Evropskega parlamenta in Sveta 8 , ki je bila sprejeta 15. novembra 2017, so bile iz področja uporabe Direktive 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta 9 na podlagi priporočil, podanih pri preverjanju ustreznosti zakonodaje EU o varnosti potniških ladij v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov 10 , izključene potniške ladje, krajše od 24 metrov (v nadaljnjem besedilu: majhne potniške ladje), zgrajene iz jekla ali enakovrednega materiala. Ta sprememba se bo uporabljala od 21. decembra 2019.

(2)Preverjanje ustreznosti je pokazalo, da je predpisane zahteve iz Direktive 2009/45/ES, ki izhajajo iz Mednarodne konvencije o varstvu človeškega življenja na morju iz leta 1974 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija SOLAS iz leta 1974), težko prilagoditi majhnim potniškim ladjam. Za ladje, krajše od 24 metrov, ne obstajajo posebni pomisleki glede varnosti, Direktiva 2009/45/ES pa ne zagotavlja ustreznih standardov zanje, zato so bile take ladje izključene iz področja uporabe navedene direktive.

(3)Majhne potniške ladje večinoma niso iz jekla in velika večina te flote je bila zato že potrjena na podlagi nacionalne zakonodaje. Države članice uporabljajo različne pristope k reguliranju varnosti majhnih potniških ladij, zaradi česar so pravila o varnosti in varnostni standardi različni. Taka razhajanja so pomemben izziv zlasti za manjše lastnike ladij v Uniji, ki se zanašajo na trg rabljenih plovil z majhnimi potniškimi ladjami. To so potrdili rezultati odprtega posvetovanja, v katerem so večino sodelujočih sestavljala mikro ali mala podjetja. Posvetovanje je pokazalo, da bi enotnejši pristop k pravilom glede varnosti za majhne potniške ladje lahko pozitivno vplival na delovanje notranjega trga na tem področju.

(4)Notranji trg plovil za rekreacijo je bil vzpostavljen z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 94/25/ES 11 , s katero so se poenotile varnostne značilnosti plovil za rekreacijo v vseh državah članicah ter s tem odpravile ovire pri trgovanju s temi plovili med državami članicami. To pa ne velja za majhne potniške ladje.

(5)Pri preverjanju ustreznosti se je okvir standardov ustreznosti priporočil kot edini pristop, ki bi lahko bil sorazmeren in ustvaril dodano vrednost na ravni Unije. Tak pristop bi pustil določeno stopnjo svobode pri prilagajanju lokalnim okoliščinam, kjer bi bilo to potrebno, in spodbujal inovativne modele, po preverjanju, da je zahtevana raven varnosti dosežena. V primerjavi s predpisanim regulativnim okvirom bi bolje upošteval številne različne modele, materiale in načine upravljanja majhnih potniških ladij, pa tudi dejstvo, da lahko države članice bolje ocenijo lokalne omejitve plovbe za majhne potniške ladje v smislu razdalje do obale ali pristanišča in vremenskih razmer.

(6)Cilji glede varnosti in funkcionalne zahteve, priložene k temu priporočilu, temeljijo na takem okviru standardov ustreznosti, pa tudi na obstoječih mednarodnih izkušnjah, izkušnjah Unije in nacionalnih izkušnjah. Razviti so bili v sodelovanju s strokovnjaki držav članic in zainteresiranimi stranmi, če pa bi jih države članice sprejele in dodatno razvile, bi bili lahko referenca za potnike na ladjah, ki opravljajo notranje potovanje v vodah Unije. Lahko bi tudi olajšali dostop proizvajalcem in upravljavcem v Uniji do širšega trga Unije.

(7)To priporočilo vključuje cilje glede varnosti in funkcionalne zahteve, ki so bolje prilagojeni majhnim potniškim ladjam. Države članice bi bilo zato treba pozvati, naj ravnajo v skladu s skupnimi cilji glede varnosti in funkcionalnimi zahtevami, priloženimi temu priporočilu, da bi se dosegel enotnejši pristop k pravilom glede varnosti, ki se uporabljajo za majhne potniške ladje –

SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:1.Države članice so pozvane, naj omogočijo sprejetje enotnejšega pristopa k pravilom glede varnosti za potniške ladje, krajše od 24 metrov (v nadaljnjem besedilu: majhne potniške ladje), ki opravljajo notranja potovanja v vodah Unije in niso plovilo za rekreacijo, kot je opredeljeno v členu 3(2) Direktive 2013/53/EU, ali potniške ladje, ki spadajo na področje uporabe člena 3(1) Direktive 2009/45/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2017/2018, ki se bo uporabljala od 21. decembra 2019.

2.V ta namen se priporoča, da države članice od 21. decembra 2019:

(a)kjer je primerno, ravnajo v skladu s cilji glede varnosti in funkcionalnimi zahtevami za majhne potniške ladje, navedenimi v Prilogi;

(b)podprejo nadaljnji razvoj ciljev in zahtev iz točke (a) znotraj okvira, ki temelji na ustreznosti, vključno z opredelitvijo in presojo drugih oblik njihovega preverjanja in izvajanja;

(c)spodbujajo sodelovanje zainteresiranih strani v takem postopku.

3.To priporočilo ne posega v pravico držav članic, da opredelijo pravila glede varnosti, ki veljajo za majhne potniške ladje iz točke 1.

V Bruslju,

(1)    Direktiva (EU) 2017/2108 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2017 o spremembi Direktive 2009/45/ES o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje (UL L 315, 30.11.2017, str. 40–51).

(2)    COM(2015) 508.

(3)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strateški cilji in priporočila za pomorsko prometno politiko EU do leta 2018 (COM/2009/0008).

(4)    Prvotno razvit pod delovnim naslovom „Kodeks za mala plovila“.

(5)    Spletišče posvetovanja: https://ec.europa.eu/info/consultations/targeted-consultation-safety-goals-and-functional-requirements-small-passenger-ships .

(6)    SWD(2015) 197.

(7)    Tractebel, 2015. Support Study for the Fitness Check (FC) – Evaluation of Passenger Ship Safety Legislation (Podporna študija za preverjanje ustreznosti – vrednotenje zakonodaje EU o varnosti potniških ladij, objavljena v spletni knjigarni EU Bookshop: https://publications.europa.eu/sl/web/general-publications/publications ).

(8)    Direktiva (EU) 2017/2108 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2017 o spremembi Direktive 2009/45/ES o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje (UL L 315, 30.11.2017, str. 40).

(9)    Direktiva 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje (UL L 163, 25.6.2009, str. 1).

(10)    COM(2015) 508.

(11)    Razveljavila in nadomestila jo je Direktiva 2013/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o plovilih za rekreacijo in osebnih plovilih (UL L 354, 28.12.2013, str. 90).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj,23.5.2018

COM(2018) 314 final

PRILOGA

k

predlogu za Priporočilo Sveta

o ciljih glede varnosti in funkcionalnih zahtevah za potniške ladje, krajše od 24 metrov

{SWD(2018) 238 final}

PRILOGA

Priročnik za majhne potniške ladje

ISplošne določbe

I.1.Opredelitve pojmov

Če ni navedeno drugače, se v tem priročniku uporabljajo opredelitve iz Direktive 2009/45/ES.

Uporabljata se tudi naslednji opredelitvi:

(a)„rešilni sistemi“ pomeni samostojne sisteme, ločene od matične ladje, ki lahko sprejmejo vse osebe na krovu in jih zaščitijo pred nevarnostmi, ki ogrožajo njihovo življenje ali zdravje, če je treba ladjo evakuirati;

(b)„evakuacijski čas“ pomeni čas, potreben za namestitev vseh oseb na krovu v rešilne sisteme.

I.2Področje uporabe

Ta priročnik se nanaša na novozgrajene potniške ladje z neprekinjenim krovom, krajšim od 24 metrov, ki opravljajo notranja potovanja.

Ta priročnik se ne nanaša na potniške ladje, ki so:

(i)    vojaške ladje in ladje za prevoz čet;

(ii)    jadrnice;

(iii)    ladje brez mehaničnega pogona;

(vii)    jahte za prosti čas;

(viii)    ladje, ki delujejo izključno v pristaniških območjih;

(ix)    priobalne oskrbovalne ladje;

(x)    pomožna plovila;

(xi)    visokohitrostna plovila;

(xii)    tradicionalne ladje;

(xiii) kabelski trajekti ali

(xiv) lesene ladje enostavne gradnje.

I.3Cilji

Glavni cilji tega priročnika so:

(1)Z zasnovo, gradnjo in vzdrževanjem ladij ter njihovih sistemov zagotavljati varnost na morju, varovati ljudi pred telesnimi poškodbami ali izgubo življenja ter preprečevati povzročanje škode v okolju, zlasti morskem, in na premoženju.

(2)Preprečevati, odkrivati, omejevati in gasiti požare ter obenem vzdrževati bistvene varnostne sisteme med izbruhom požara in po njem.

(3)Zmanjšati ogroženost življenja zaradi požara in tveganje za nastanek škode, ki jo požar povzroči na ladji, njenem tovoru in v okolju.

(4)Reševati in ohranjati človeška življenja med izrednimi razmerami in po njih, vključno z morebitno evakuacijo ladje.

(5)Zagotavljati učinkovito komunikacijo ter oddajanje in sprejemanje klicev v sili.

(6)Zagotavljati varno plovbo.

I.4Operativni pogoji

(1)Za vsako ladjo bi morali biti opredeljeni predvideni operativni pogoji (parametri in omejitve) in omejitve plovbe. Ti pogoji bi določali standarde, ki bi jih morala izpolnjevati ladja.

(2)Ladja bi morala pluti izključno v okviru svojih predvidenih operativnih pogojev, ki bi morali biti razvidni iz njene uradne dokumentacije.

I.5Sistem upravljanja varnosti

Za vsako ladjo bi moral veljati stalni sistem upravljanja varnosti, prilagojen dejavnostim, ki se izvajajo. Sistem upravljanja varnosti bi moral zagotavljati varnost na morju, varovanje ljudi pred telesnimi poškodbami ali izgubo življenja ter preprečevanje povzročanja škode v okolju, zlasti morskem, in škode na premoženju.

I.6Prevoz tovora

Kadar nacionalna zakonodaja za potniške ladje, za katere se uporablja ta priročnik, dovoljuje prevoz tovora in nevarnega blaga, bi bilo treba upoštevati naslednja načela:

(1)S tovorom, ki se prevaža na ladjah, bi bilo treba ravnati tako, da ni ogrožena varnost ljudi na krovu, ladje in njene okolice.

(2)Tovor bi moral biti shranjen in zavarovan tako, da se čim bolj zmanjša nevarnost njegovega premikanja med prevozom. Območja tovora, nosilci tovora in naprave za zavarovanje tovora bi morali biti zasnovani in vzdrževani tako, da absorbirajo sile, ki lahko zaradi pospeševanja nastanejo med prevozom.

(3)Nevarno blago bi bilo treba prevažati tako, da ni ogrožena varnost ljudi na krovu, ladje in njene okolice ter da je vpliv na okolje čim manjši.

I.7Tehnične inovacije

Če inovativna rešitev vključuje dodatna tveganja poleg tistih, ki so opredeljena v tem priročniku, bi bilo treba sprejeti posebne ukrepe za njihovo obravnavo.

I.8Ladijska pomorska oprema

Razen za področja, ki jih zajema zakonodaja Unije o harmonizaciji proizvodov, kolikor se uporablja za ladijsko pomorsko opremo 1 , bi morala pomorska oprema, nameščena na potniških ladjah, za katere se uporablja ta priročnik, izpolnjevati zahteve iz Direktive 2014/90/EU Evropskega parlamenta in Sveta 2 . V ustrezno utemeljenih izjemnih okoliščinah, kadar pristojna uprava države zastave dovoli namestitev opreme, ki ne izpolnjuje zahtev iz navedene direktive, bi bilo treba zagotoviti, da taka oprema zagotavlja enako raven varnosti v predvidenih operativnih pogojih.

II-1Konstrukcija, stabilnost, nadzorne in električne naprave ladje

II-1.1Konstrukcijska trdnost

Funkcionalne zahteve

Ladijska konstrukcija bi morala biti zasnovana, zgrajena in vzdrževana s potrebno trdnostjo, da vzdrži tovore in obremenitve, ki jim bo ladja izpostavljena v predvidenih operativnih pogojih.

Obravnavana tveganja

Konstrukcijska okvara zaradi nezadostne trdnosti strukture glede na tovore in obremenitve, ki jim bo ladja izpostavljena.

Zahteve glede delovanja

Zasnova, gradnja in vzdrževanje konstrukcije bi morali ustrezati standardom, ki so določeni za klasifikacijo po pravilih priznane organizacije ali enakovrednih pravilih, ki jih uporablja uprava države zastave v skladu z Uredbo (ES) št. 391/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 3 .

II-1.2Sidranje

Funkcionalne zahteve

Ladjo bi moralo biti mogoče zadržati na morskem dnu brez uporabe električnega napajanja.

Obravnavana tveganja

Izguba nadzora nad krmiljenjem – ladja bi lahko prosto drsela in povzročila trk ali nasedla 4 .

Zahteve glede delovanja

Zagotovljena bi morala biti sredstva, da se ladja zadrži na morskem dnu, tudi če električno napajanje in/ali pogon nista na voljo.

II-1.3Privez

Funkcionalne zahteve

Ladjo bi moralo biti mogoče privezati tako, da brez uporabe električnega napajanja ostane tesno privezana ob pomol ali drug privez.

Obravnavana tveganja

·Prosto drsenje ladje v pristanišču.

·Zlom elementov za privez.

·Varnost oseb pri vkrcavanju in izkrcavanju.

Zahteve glede delovanja

(a)Zagotovljena bi morala biti sredstva, ki omogočajo, da se ladja priveže ob pomol ali drug privez, tudi če ni na voljo električnega napajanja in/ali pogona.

(b)Najšibkejši člen v zadevnem sistemu bi moral biti sposoben prenesti pričakovane obremenitve, ko je ladja privezana obenj.

(c)Zagotoviti bi bilo treba, da ladja med vkrcavanjem ali izkrcavanjem potnikov ostane na mestu.

II-1.4Vlečni sistem

Funkcionalne zahteve

Zagotoviti bi bilo treba objekte in naprave za vleko ladje.

Obravnavana tveganja

Izguba nadzora nad krmiljenjem – ladja mora omogočati vleko v primeru izgube pogona in/ali krmila.

Zahteve glede delovanja

Sistem bi moral biti dovolj trden, da vzdrži obremenitve vleke v najslabših operativnih pogojih.

II-1.5Rezervoarji

Funkcionalne zahteve

Rezervoarji bi morali biti postavljeni oziroma tekočine shranjene tako, da se prepreči škoda za osebe na krovu in ladjo.

Obravnavana tveganja

·Eksplozija zaradi koncentracije nevarnih plinov v rezervoarjih.

·Razlitje tekočin, shranjenih v rezervoarjih.

·Konstrukcijska poškodba zaradi previsokega tlaka v rezervoarjih.

·Izguba električnega napajanja: vdor vode v rezervoarje, v katerih je gorivo ali mazalno olje, kar povzroči okvaro pogona ali električnega napajanja.

Zahteve glede delovanja

(a)Vzpostaviti bi bilo treba ureditev za preprečitev vžiga hlapov v rezervoarju.

(b)Omogočeno bi moralo biti določanje ravni tekočine v rezervoarju in v nedostopnih praznih prostorih.

(c)Vzpostaviti bi bilo treba ureditev za preprečitev podtlaka ali nadtlaka.

(d)Preprečiti bi bilo treba vdor deževnice ali morske vode v rezervoarje, v katerih je gorivo ali mazalno olje, tudi če se pokvarijo sistemi za preprečevanje nadtlaka ali vžiga hlapov.

(e)Po potrebi bi bilo treba zagotoviti varen vstop v rezervoar.

II-1.6Vkrcavanje in izkrcavanje 5

Funkcionalne zahteve

Potnikom in posadki bi moralo biti omogočeno varno vkrcavanje na ladjo in izkrcavanje z nje.

Obravnavana tveganja

·Poškodbe oseb ob vkrcavanju ali izkrcavanju.

·Poškodbe oseb z vozili ob vkrcavanju ali izkrcavanju.

Zahteve glede delovanja

(a)Na voljo bi morala biti sredstva, da se preprečijo poškodbe potnikov in posadke ob vkrcavanju ali izkrcavanju, pri čemer je posebna pozornost namenjena možnosti padcev med ladjo in pomol ali drug privez.

(b)Tla na območju vkrcavanja in izkrcavanja bi morala biti nedrseča, zlasti ko so mokra.

(c)Pešci bi morali biti ločeni od prometa vozil.

(d)Objekti in naprave za vkrcavanje in izkrcavanje potnikov z omejeno mobilnostjo bi morali biti prilagojeni njihovim posebnim potrebam.

II-1.7Nadvodje

Funkcionalne zahteve

(1)Ladja bi morala imeti zadostno nadvodje in višino premca za predvidene operativne pogoje:

1.1.Da se zagotovi rezervna plovnost.

1.2.Da se prepreči vdiranje morske vode.

(2)Konstrukcijska trdnost in stabilnost ladje bi morali zadostovati za ugrez, ki ustreza dodeljenemu nadvodju.

Obravnavana tveganja

·Potopitev ali prevrnitev.

·Konstrukcijska poškodba zaradi preobremenitve.

Zahteve glede delovanja

(a)Ladja bi morala imeti v predvidenih operativnih pogojih nadvodje, ki:

a.1ladji omogoča, da ostane plovna z rezervno plovnostjo;

a.2preprečuje, da bi se zaradi vdiranja morske vode poslabšala plovnost ladje, zlasti na premcu.

(b)Ugrez, ki ustreza dodeljenemu nadvodju (najvišji ugrez), bi moral biti označen tako, da je viden zunanjemu opazovalcu.

(c)Ugrez na premcu in krmi bi morala biti označena tako, da sta vidna zunanjemu opazovalcu.

(d)Preveriti bi bilo treba, da konstrukcijska trdnost in stabilnost ladje zadostujeta za obremenjenost, ki ustreza dodeljenemu nadvodju (najvišji ugrez).

II-1.8Stabilnost

Funkcionalne zahteve

(1)Ladja bi morala imeti tako odpornost proti nagibanju, da se prepreči prevrnitev ob motnjah, in dovolj obnovitvene energije, da se po odpravi motnje vrne v pokončni položaj v predvidenih operativnih pogojih.

(2)Če je kateri koli neprepustni prostor, ki je v stiku s trupom, poplavljen, bi morala ladja v takih razmerah ostati plovna, da lahko vse osebe na krovu zapustijo ladjo.

Obravnavana tveganja

·Potopitev ali prevrnitev v neokrnjenem stanju.

·Potopitev ali prevrnitev v poškodovanem stanju.

Zahteve glede delovanja

(a)Ob predvideni obremenitvi bi se morala ladja v predvidenih operativnih pogojih pod vplivom valov in vetra:

a.1upirati zibanju ali nagibanju zaradi motnje;

a.2ob zibanju ali nagibanju, povzročenem zaradi motnje, po odpravi motnje vrniti v pokončni položaj.

(b)Če je kateri koli neprepustni prostor, ki je v stiku s trupom, poplavljen, bi morala ladja ostati plovna in ohraniti primerno stabilnost:

b.1pod ustreznim kotom za splavitev ustreznih rešilnih sistemov, kot so navedeni v poglavju III;

b.2pod ustreznim kotom, da se lahko potniki pomikajo skozi ladjo.

(c)Pri izračunu pogojev, v katerih ladja po poškodbi ostane plovna in ohrani ustrezno stabilnost, bi bilo treba upoštevati tudi nagibne momente, ki se v zvezi s tem pojavijo glede na lokacijo potnikov, splavitev reševalne opreme ter vremenske razmere in razmere na morju.

II-1.9Neprepustnost za vodo in odpornost na vremenske vplive

Funkcionalne zahteve

Ladja bi morala biti zasnovana tako, da zagotavlja določeno stopnjo neprepustnosti za vodo in odpornosti na vremenske vplive, ki jo varuje pred visokimi valovi in vdorom vode, ki bi lahko v predvidenih operativnih pogojih ogrozili plovnost ali stabilnost.

Obravnavana tveganja

Potopitev ali prevrnitev zaradi nenamernega nabiranja vode znotraj ladje.

Zahteve glede delovanja

(a)Ladja bi morala imeti meje neprepustnosti in odpornosti na vremenske vplive, da se prepreči nabiranje vode v prostorih, ki bi lahko ogrozilo vgrajene parametre stabilnosti ali plovnosti v predvidenih operativnih pogojih.

(b)Vse ladje bi morale imeti vgrajeno raven, pod katero bi morale biti neprepustne v predvidenih operativnih pogojih: raven neprepustnosti.

(c)Zunanja konstrukcija in oprema ladje bi morali biti neprepustni nad ravnjo neprepustnosti vsaj do naslednjega krova ali ravni.

(d)Premec ladje bi moral preostalemu delu ladje zagotavljati neprepustnost za vodo v primeru trka.

(e)Nameščen bi moral biti sistem za odstranjevanje nabrane tekočine iz katerega koli neprepustnega prostora v predvidenih operativnih pogojih. Strojnice bi morale biti opremljene z naprednim alarmnim sistemom.

(f)Vsi izpostavljeni krovi bi morali imeti prosto odvodnjavanje.

II-1.10Zaščita oseb na krovu

Funkcionalne zahteve

Vsi sistemi, oprema ali pribor, nameščeni na ladji, bi morali biti zasnovani in nameščeni tako, da ne poškodujejo oseb na krovu.

Obravnavana tveganja

Poškodbe oseb na krovu.

Zahteve glede delovanja

(a)Osebe na krovu bi morale biti zaščitene pred vsem naslednjim:

a.1gibljivimi deli;

a.2vročimi elementi;

a.3deli, ki bi lahko povzročili električni udar;

a.4spolzkimi površinami;

a.5previsokimi ravnmi hrupa in vibracij;

a.6elementi pod obremenitvijo;

a.7strupenimi snovmi.

(b)Na voljo bi morala biti sredstva za zaščito vseh oseb na krovu pred padcem čez krov.

II-1.11Pogon in krmiljenje

Funkcionalne zahteve

V predvidenih operativnih pogojih bi moralo biti mogoče krmiliti hitrost in smer ladje, tudi ob morebitnih okvarah.

Obravnavana tveganja

Nezmožnost manevriranja zaradi izgube pogonske ali krmilne sposobnosti, ki lahko povzroči trk ali nasedanje ladje.

Zahteve glede delovanja

(a)Zagotoviti bi bilo treba opremo za redundantno napajanje in krmiljenje, vključno z morebitnimi pomožnimi storitvami, ob upoštevanju velikosti ladje in operativnega območja.

(b)Glavne funkcije pogonskih strojev (mehanske, električne itd.) bi moralo biti mogoče upravljati z mostu, vključno s hitrostjo in smerjo vrtenja, pri kateri koli vrednosti nagiba in prevesa v okviru predvidenih operativnih pogojev.

(c)Poveljnik na mostu bi moral imeti na voljo operativne kazalnike, ki zagotavljajo zgodnje opozarjanje o napaki na pogonu ali krmiljenju.

(d)Na napake, zaradi katerih bi lahko ladja ostala brez upravljanja pogona ali krmilne naprave, bi moral opozarjati vizualni in zvočni alarm na mostu in v ustrezni strojnici, če je v njej predvidena posadka.

(e)Hitrost in smer bi moralo biti mogoče upravljati lokalno.

(f)Zagotovljena bi morala biti sredstva za sporočanje ukazov s poveljniškega mostu do lokalnih krmilnih položajev za pogon in krmiljenje.

(g)Glavni pogonski sistem bi moralo biti mogoče zagnati in ustaviti ter ga iz stanja popolnega mirovanja ladje ponovno pognati brez uporabe zunanjih virov napajanja.

(h)Zasnova, gradnja in vzdrževanje glavnih in pomožnih strojev, potrebnih za upravljanje hitrosti in smeri ladje, bi morali ustrezati standardom, ki so določeni za klasifikacijo po pravilih priznane organizacije ali enakovrednih pravilih, ki jih uporablja uprava države zastave v skladu z Uredbo (ES) št. 391/2009.

II-1.12Zasilni vir napajanja

Funkcionalne zahteve

Bistveni varnostni sistemi bi se morali napajati vsaj iz dveh medsebojno neodvisnih virov napajanja, od katerih je eden od njiju namenjen izključno bistvenim varnostnim sistemom.

Obravnavana tveganja

·Izpad bistvenih varnostnih sistemov zaradi nezadostnega napajanja.

·Napaka pri zagonu ali delovanju zasilnih virov napajanja zaradi temperaturnih pogojev ali pogojev nagiba in prevesa.

Zahteve glede delovanja

(a)Zasilni vir napajanja bi se moral zagnati samodejno v primeru izpada drugih virov napajanja, s katerimi se oskrbujejo bistveni varnostni sistemi.

(b)Zasilni vir napajanja in z njim povezan distribucijski sistem bi morala biti nameščena tako, da sistem ne odpove v primeru požara, vdora vode ali druge nesreče, ki prizadene druge vire napajanja, s katerimi se oskrbujejo bistveni varnostni sistemi.

(c)Bistveni varnostni sistemi, ko so nameščeni, so vsi naslednji:

c.1oprema za odvodnjavanje;

c.2oprema za odkrivanje požara;

c.3zasilna gasilna črpalka in, kjer je primerno, razpršilni sistemi;

c.4potrebna komunikacijska oprema za opozarjanje vseh oseb na krovu, za opozarjanje iskalnih in reševalnih služb in sporazumevanje z njimi ter za prenos aktivnih signalov, ki omogočajo določitev lokacije ladje;

c.5alarmi in opozorila;

c.6navigacijske luči in potrebna oprema za ohranjanje navigacijskih funkcij;

c.7zasilna razsvetljava, vključno s tisto, ki je nujna za poti za izhod v sili;

c.8vsi drugi sistemi, potrebni za to, da lahko vse osebe na krovu zapustijo ladjo.

(d)Bistveni varnostni sistemi bi se morali ohranjati vsaj tako dolgo, da se pomoč ali reševanje zagotovita iz zunanjih virov.

(e)Zasilni viri napajanja bi morali:

e.1delovati učinkovito pri katerem koli nagibu in prevesu v okviru predvidenih operativnih pogojev in predvidljivih stanj poškodb ter

e.2omogočati, da se jih zlahka uporablja pri kateri koli temperaturi v okviru predvidenih operativnih pogojev.

(f)Zasnova, konstrukcija in vzdrževanje zasilnih virov napajanja in njihovega distribucijskega sistema bi morali ustrezati standardom, ki so določeni za klasifikacijo po pravilih priznane organizacije ali enakovrednih pravilih, ki jih uporablja uprava države zastave v skladu z Uredbo (ES) št. 391/2009.

II-2Požarna varnost

II-2.1Vžig 

Funkcionalne zahteve

(1)Preprečiti bi bilo treba vžig gorljivih materialov in vnetljivih tekočin, plinov in hlapov.

(2)Gorljivi materiali, vnetljive tekočine in območja, na katerih se lahko kopičijo vnetljivi plini ali hlapi, bi morali biti opredeljeni kot potencialni viri vžiga, na primer pogonski akumulatorji.

Obravnavana tveganja

Vžig gorljivega materiala ali vnetljivih tekočin, plinov in hlapov.

Zahteve glede delovanja

(a)Na voljo bi morala biti sredstva za preprečevanje in omejitev puščanja vnetljivih tekočin.

(b)Na voljo bi morala biti sredstva za omejitev kopičenja vnetljivih plinov in hlapov.

(c)Viri vžiga bi morali biti ločeni od gorljivih materialov ter vnetljivih tekočin in plinov.

(d)Vnetljive tekočine in plini bi morali biti skladiščeni v za to namenjenih prostorih.

(e)Sprejeti bi bilo treba dodatne varnostne ukrepe, vključno z uporabo Varnostnega kodeksa za ladje, ki uporabljajo pline ali druga goriva z nizkim vnetiščem (International Code of Safety for Ships using Gases or other Low-flashpoint Fuels (kodeks IGF)), če se uporablja gorivo z vnetiščem pod 60 °C.

II-2.2Izbruh požara

Funkcionalne zahteve

(1)Na voljo bi morali biti upravljalni sistemi za dovod zraka v vsak zaprt prostor.

(2)Na voljo bi morali biti upravljalni sistemi za ustavitev toka vnetljivih tekočin.

(3)Omejiti bi bilo treba požarno obremenitev prostorov na krovu.

Obravnavana tveganja

Širjenje požara.

Zahteve glede delovanja

(a)Omogočiti bi bilo treba, da se od zunaj zaprejo vsi prezračevalni vodi prostorov z visokim tveganjem požara in prostorov, za katere je potrebna visoka požarna zaščita.

(b)Omogočiti bi bilo treba, da se električno prezračevanje izklopi zunaj prostora, v katerem je nameščeno.

(c)Prezračevanje bivalnih prostorov bi moralo biti ločeno od prezračevanja prostorov z visokim tveganjem požara.

(d)Na voljo bi morali biti upravljalni sistemi za ustavitev sistemov, ki uporabljajo vnetljive tekočine, npr. črpalk za gorivo, črpalk za mazalno olje, toplotnih oljnih črpalk in lovilnikov olja (čistilnikov).

(e)Naslednje izpostavljene površine bi morale imeti nizko stopnjo širjenja plamena:

e.1hodniki in stopnišča, ki so del poti za izhod v sili;

e.2stropi in obloge v bivalnih in delovnih prostorih ter kontrolnih postajah.

(f)Kadar je nameščen gorljiv material, bi ta moral imeti omejeno kalorično vrednost. Taka omejitev bi morala biti odvisna od konstrukcijskega materiala ladje, vendar v nobenem primeru ne bi smela biti višja od 45 MJ/m2.

(g)Najvišja požarna obremenitev v vsakem prostoru bi morala biti omejena v skladu s smernicami MSC.1/Circ. 1003 ali drugim enakovrednim standardom.

II-2.3Nastajanje dima in toksičnost

Funkcionalne zahteve

Omejiti bi bilo treba količino dima in strupenih produktov, ki se med požarom sproščajo iz materialov, vključno s površinskimi oblogami.

Obravnavana tveganja

Ogrožanje življenj zaradi dima in strupenih produktov, ki nastajajo med požarom v prostorih, do katerih lahko osebe dostopajo.

Zahteve glede delovanja

(a)Barve, laki in drugi zaključni premazi, ki se uporabljajo na izpostavljenih notranjih površinah, ne bi smeli tvoriti prevelikih količin dima in strupenih produktov.

(b)Če se v bivalnih in delovnih prostorih ter v kontrolnih postajah uporabljajo osnovne obloge krova, bi morale biti te iz odobrenega materiala, ki ob visokih temperaturah ne bi smel tvoriti dima ali predstavljati nevarnosti zastrupitve ali eksplozije.

II-2.4Odkrivanje požara in požarni alarm

Funkcionalne zahteve

Vgrajene naprave sistemov za odkrivanje požara in za požarni alarm bi morale biti primerne glede na namembnost prostora, možnost širjenja požara ter možnost za nastajanje dima in plinov.

Obravnavana tveganja

Požar na krovu, ki ni odkrit dovolj zgodaj, da bi se omogočilo dovolj časa za gašenje in/ali varno zapustitev prostora.

Zahteve glede delovanja

(a)V prostorih z visokim tveganjem požara in prostorih, ki so označeni kot prostori, v katerih je potrebna visoka požarna zaščita, bi morale biti na voljo naprave za odkrivanje požara v skladu s točko II-2.5(a).

(b)Naprave za odkrivanje požara bi morale v primeru požara zagotavljati signal na mostu. Tak signal bi moral spremljati zvočni alarm.

(c)Če se zvočnega alarma na mostu ne potrdi v razumnem času, bi moral biti slišen v vseh prostorih ladje, do katerih ima posadka dostop.

(d)Glasnost alarma bi morala biti prilagojena stopnji hrupa na ladji pri običajnem obratovanju, da ga lahko posadka zazna.

(e)Identificirati bi moralo biti mogoče prostor, v katerem je bil odkrit požar.

II-2.5Strukturna protipožarna zaščita 

Funkcionalne zahteve

(1)Požar bi bilo treba omejiti v prostoru, kjer je izbruhnil, da se zagotovi dovolj časa za gašenje in/ali za to, da vse osebe na krovu zapustijo ladjo.

(2)Vsaka ladja bi morala biti pregrajena s toplotnimi in strukturnimi mejami.

Obravnavana tveganja

Osebe na krovu, poškodovane v požaru preden so dosegle rešilni sistem.

Zahteve glede delovanja

(a)Prostori na krovu bi morali biti razvrščeni tako:

a.1Prostori z veliko nevarnostjo požara, vključno s:

·prostori, v katerih so stroji z notranjim zgorevanjem;

·ro-ro prostori;

·prostori, v katerih so vnetljive tekočine;

·nekaterimi prostori za visoko zmogljive električne akumulatorje.

a.2Prostori, v katerih je potrebna visoka požarna zaščita, vključno s:

·potmi za izhod v sili, vključno s stopnišči in hodniki;

·kontrolnimi postajami;

·bivalnimi prostori;

·zbirnimi mesti in mesti za vkrcavanje;

·strojnicami za pogonske in krmilne naprave;

·prostori, v katerih je oprema za pretvorbo, distribucijo in shranjevanje električne energije (akumulatorji).

(b)Med prostorom z veliko nevarnostjo požara in prostorom, v katerem je potrebna visoka požarna zaščita, bi morale biti toplotne meje, ki zagotavljajo strukturno protipožarno zaščito.

(c)Strukturna protipožarna zaščita toplotne meje bi praviloma morala 60 minut preprečevati prehod ognja in dima. Ta čas bi se lahko skrajšal glede na evakuacijski čas, izračunan v skladu s točko II-2.6, vendar v nobenem primeru ne bi smel biti krajši od 30 minut.

(d)V toplotnih mejah, izdelanih iz jekla, povprečna temperatura neizpostavljene strani ne bi smela narasti več kot 140 °C nad začetno temperaturo, temperatura na kateri koli točki, vključno s spoji, pa ne bi smela narasti več kakor 180 °C nad začetno temperaturo v času strukturne protipožarne zaščite pri standardnem preskusu požarne varnosti.

(e)Če se v toplotnih mejah uporabljajo drugi materiali in ne jeklo, bi morale biti izolirane tako, da temperatura strukturnega jedra med strukturno protipožarno zaščito ne doseže take temperature, da izgubi strukturne lastnosti. Temperatura za aluminij, ki jo je treba upoštevati, na primer znaša 200 oC.

(f)Za ladje, ki niso iz jekla, bi bilo treba za vsako mejo prostora z veliko nevarnostjo požara, ki je v stiku s trupom, zagotoviti toplotno mejo.

(g)Požarna zaščita prezračevalnih vodov bi morala biti enaka protipožarni zaščiti prostora, v katerem so nameščeni.

II-2.6Evakuacijski čas

Funkcionalne zahteve

Čas, potreben za evakuacijo ladje, bi moral biti izračunan 6 in/ali prikazan na krovu vsake ladje.

Obravnavana tveganja

Smrtni primeri ali poškodbe v izrednih razmerah, ko je nujna evakuacija ladje.

Zahteve glede delovanja

(a)Pri določitvi evakuacijskega časa bi se morali za uporabne šteti vsi zasilni izhodi.

(b)Evakuacijski čas, izražen v minutah, ne bi smel preseči naslednje vrednosti:

Najdaljši čas = (strukturna protipožarna zaščita – 7)/3

Strukturna protipožarna zaščita je trajanje strukturne protipožarne zaščite v minutah.

II-2.7Gašenje požarov

Funkcionalne zahteve

Požare bi bilo treba zatreti in pogasiti v prostoru, kjer izbruhnejo.

Obravnavana tveganja

Širjenje požara.

Zahteve glede delovanja

(a)Vsak prostor na ladji, do katerega imajo osebe dostop, in odprte krove bi moralo biti mogoče doseči z vodnim curkom z efektivnim tlakom in zmogljivostjo, ki sta prilagojena zadevni ladji.

(b)Na ladji bi morali biti nameščeni vsaj dve gasilni vodni črpalki, od katerih se ena napaja iz zasilnega vira napajanja (zasilna gasilna črpalka).

(c)Zasilna gasilna črpalka in njena sesalna cev bi morali biti nameščeni v prostoru, ki je ločen od prostorov, v katerih so druge gasilne črpalke, od prostorov, v katerih so pogonski stroji, pa bi morali biti ločeni s toplotno pregrado.

(d)Vsi prostori z visoko nevarnostjo požara bi morali imeti vgrajen sistem za gašenje požara.

(e)V nastanitvenih spalnih prostorih bi morali biti nameščeni samodejni razpršilni sistemi.

(f)Prenosni gasilni aparati bi morali biti nameščeni blizu vhoda v prostore z visoko nevarnostjo požara ali prostore, v katerih je potrebna visoka požarna zaščita.

(g)Sredstvo, ki se uporablja za vgrajene ali prenosne gasilne naprave:

g.1bi moralo biti ustrezno glede na najverjetnejšo vrsto požara, ki bi lahko izbruhnil v zaščitenem prostoru, in

g.2ne bi smelo biti škodljivo za zdravje ljudi, razen če obstajajo:

·načini za zagotovitev, da se lahko prostor popolnoma zapre, tako da se vse odprtine lahko zaprejo z zunanje strani, in

·načini za zagotovitev, da pred začetkom gašenja požara ni nikogar v zadevnem prostoru.

II-2.8Poti in izhodi v sili 

Funkcionalne zahteve

Osebam na krovu bi moralo biti omogočeno, da pridejo do rešilnega sistema prek dostopnih poti za izhod v sili, ki so vidno označene, na njih ni ovir ter so zaščitene pred ognjem in poplavo.

Obravnavana tveganja

Osebe na krovu, ki ob evakuaciji ne morejo zapustiti ladje.

Zahteve glede delovanja

(a)Na ladjah bi morala biti zagotovljena vsaj dva različna zasilna izhoda iz vsakega prostora, v katerem so običajno ljudje, ki po možnosti vodita do mest za vkrcanje.

(b)Oba zasilna izhoda bi morala biti urejena tako, da v nobenem verjetnem požarnem scenariju noben zasilni izhod ne bi bil oviran.

(c)Poti in izhodi v sili:

c.1 bi morali biti opremljeni z držali;

c.2 ne bi smeli biti ovirani;

c.3 bi morali biti jasno označeni, tako da so oznake vidne tudi ob slabi vidljivosti;

c.4bi morali biti osvetljeni z električnim napajanjem iz dveh virov, pri čemer je eden od njiju zasilni vir električnega napajanja, in

c.5bi morali biti dovolj široki, da se lahko osebe na krovu, vključno z osebami, ki nosijo zaščitno opremo, osebami, ki prenašajo osebe na nosilih, in invalidnimi osebami, prosto gibajo.

(d)Vse kabine in javni prostori bi morali biti po možnosti opremljeni z načrti poti in izhodov v sili.

IIIReševalna oprema in naprave

III.1Splošna pripravljenost reševalne opreme

Funkcionalne zahteve

Vsa reševalna oprema bi morala biti v stanju stalne pripravljenosti neodvisno od napajanja ladje v predvidenih operativnih pogojih.

Obravnavana tveganja

·Poškodbe oseb na krovu med običajnim obratovanjem, usposabljanjem, vzdrževanjem ali v izrednih razmerah.

·Nepravilno delovanje ali prepozna uporaba reševalne opreme v dejanskih izrednih razmerah ali med usposabljanjem ali vajami.

Zahteve glede delovanja

Reševalna oprema bi morala biti:

(a)lahko dostopna;

(b)neovirana in nezaklenjena;

(c)delujoča in moralo bi jih bilo mogoče uporabljati neodvisno od ladijskih virov električne energije;

(d)vzdrževana v stanju stalne pripravljenosti;

(e)zmožna delovati v predvidenih operativnih pogojih in

(f)na voljo za splavitev pri katerem koli nagibu ali prevesu v okviru predvidenih operativnih pogojev in predvidljivih stanj okvar.

III.2Obveščanje v sili

Funkcionalne zahteve

Zagotoviti lahek dostop do informacij in navodil za postopke v sili vsem osebam na krovu glede na to, katera reševalna oprema jim je dodeljena.

Obravnavana tveganja

Pomanjkanje ustreznih informacij in navodil potnikom v zvezi s postopki v sili, kar lahko povzroči dodatne zamude, zmedo ali paniko.

Zahteve glede delovanja

(a)Informacije in navodila vsem osebam na krovu bi morali biti:

a.1predstavljeni razumljivo (npr. z uporabo ustreznega sloga in jezika); in

a.2nameščeni na vidnih mestih po vsej ladji.

(b)Informacije in navodila o postopkih v sili, lokaciji in uporabi opreme bi morali vključevati vsaj:

b.1usmerjanje do zbirnih mest;

b.2lokacijo reševalne opreme in

b.3delovanje in uporabo reševalne opreme.

(c)Navodila za reševalno opremo bi morala biti čitljiva in razumljiva tudi ob slabi vidljivosti (npr. zasilna razsvetljava), poleg tega bi moralo biti jasno označeno, kje je oprema spravljena.

III.3Komuniciranje

Funkcionalne zahteve

(1)Na voljo bi morale biti naprave za opozarjanje in usmerjanje iskalnih in reševalnih služb do lokacije ladje in rešilnih sistemov.

(2)Na voljo bi morale biti naprave, ki poveljniku ali posadki omogočajo, da v izrednih razmerah istočasno komunicirajo z vsemi osebami na krovu.

(3)Na voljo bi morale biti naprave za opozarjanje vseh oseb na krovu o izrednih razmerah.

Obravnavana tveganja

·Težave iskalnih in reševalnih služb pri iskanju v izrednih razmerah (bodisi ladje bodisi rešilnega sistema na morju).

·Nezmožnost vzpostavitve učinkovite dvosmerne komunikacije med člani posadke v podporo pri dejavnostih izhoda v sili, evakuacije in reševanja.

·Nezmožnost pravočasnega zagotavljanja učinkovitih informacij in navodil osebam na krovu glede izrednih razmer.

·Nezmožnost pravočasnega opozarjanja oseb na krovu na izredne razmere.

·Zamude in organizacijske napake.

Zahteve glede delovanja

(a)Na voljo bi morala biti naslednja sredstva za usmerjanje iskalnih in reševalnih služb do ladje in rešilnih sistemov:

a.1elektronski signal, ki ga lahko iskalne in reševalne službe samodejno zaznajo na daljavo (vključno s signali, ki jih oddajajo satelitski navigacijski sistemi, kot je Galileo);

a.2signal, ki ga je mogoče vidno zaznati v bližini; in

a.3prenosni komunikacijski sistem za uporabo med rešilnimi sistemi ter iskalnimi in reševalnimi službami.

(b)Naprave za notranjo komunikacijo bi morale:

b.1zagotavljati dvosmerno komunikacijo med člani posadke ne glede na to, v katerem prostoru ladje so;

b.2zagotavljati neprekinjene zvočne informacije in navodila v vseh prostorih, do katerih imajo osebe dostop.

(c)Naprave za opozarjanje vseh oseb na krovu bi morale:

c.1biti slišne v vseh prostorih, do katerih imajo osebe dostop, in

c.2biti primerne za ustno komuniciranje na krovu.

III.4Evakuacija

Funkcionalne zahteve

(1)Vsaka ladja bi morala imeti zbirna mesta, kjer bi se morale zbrati vse osebe na krovu, preden bi bile premeščene na rešilne sisteme.

(2)Vse osebe bi moralo biti mogoče z zbirnega mesta premestiti na rešilni sistem brez poškodb in s „suhimi nogami“, tj. ne da bi morale stopiti v vodo, četudi samo za omejeno časovno obdobje.

(3)Na voljo bi morala biti sredstva, s katerimi se zagotovi preživetje vseh oseb po evakuaciji.

Obravnavana tveganja

·Neustrezni rešilni sistemi, ki niso niti zadostni, niti primerni, niti dostopni za vse osebe na krovu.

·Potniki niso ustrezno zbrani, kar povzroča zamude in zmedo pri evakuaciji.

·Možnost, da nekateri rešilni sistemi niso dostopni zaradi požara, poplave ali drugih poškodb.

·Poškodbe rešilnih sistemov in/ali oseb med uporabo.

·Utopitev.

·Podhladitev.

Zahteve glede delovanja

(a)Vsaka ladja bi morala imeti dovolj zmogljive rešilne sisteme, da se lahko v primeru izgube ali onesposobitve katerega koli rešilnega sistema v preostale rešilne sisteme vkrca celotno število oseb, za katerih prevoz je ladja registrirana.

(b)Razporeditev, načrt splavitve in zmogljivost rešilnih sistemov bi morali omogočiti, da se vse osebe, za katerih prevoz je ladja registrirana, vkrcajo na katerem koli boku ladje 7 .

(c)Na zbirnih mestih bi moralo biti dovolj prostora, da se zberejo vse osebe na krovu.

(d) Od nobene osebe se ne bi smelo pričakovati, da bo v rešilni sistem skočila z višine več kot 1 m. Za večje višine bi bilo treba zagotoviti napravo za lažje vkrcanje (npr. evakuacijsko drčo ali lestev za vkrcanje).

(e)Splavitev rešilnega sistema bi morala potekati neovirano in brez poseganja v druge strukture, zlasti v vijak.

(f)Na vsaki ladji bi morali biti individualni rešilni pasovi, primerni za vsako osebo na krovu.

(g)Glede na operativne pogoje bi morala biti zagotovljena ustrezna oprema za zaščito oseb pred mrazom.

III.5Reševanje

Funkcionalne zahteve

Na voljo bi morala biti sredstva za reševanje oseb iz vode.

Obravnavana tveganja

Nezmožnost učinkovitega in hitrega reševanja osebe iz vode, zaradi česar se lahko poslabša zdravje preživelega ali ta celo izgubi življenje.

Zahteve glede delovanja

(a)Na ladji bi morali biti plovni pripomočki, ki jih je mogoče z ladje vreči osebi v vodi.

(b)Reševanje osebe iz vode bi morala izvajati posadka ali posebna enota.

IVRadijske zveze

Funkcionalne zahteve

(1)Ladja bi morala biti sposobna oddajati in sprejemati pomembne informacije o pomorski varnosti.

(2)Vsaka ladja bi morala biti sposobna oddajati in sprejemati klice v sili.

(3)Med iskalno in reševalno operacijo bi moralo biti omogočeno komuniciranje z zunanjimi sredstvi pomoči, zračnimi ali pomorskimi.

Obravnavana tveganja

·Nezmožnost sprejemanja ali oddajanja pomembnih informacij o pomorski varnosti.

·Nezadostna komunikacija z zunanjimi sredstvi v nujnih primerih.

·Nezmožnost zagotavljanja pomoči okoliškim ladjam v stiski.

Zahteve glede delovanja

Vsaka ladja bi morala biti sposobna:

(a)oddajati klice v sili z ladje na kopno;

(b)sprejemati klice v sili s kopnega na ladjo;

(c)oddajati in sprejemati klice v sili z ladje na ladjo (tudi s satelitskimi sistemi);

(d)oddajati in sprejemati sporočila pri usklajevanju iskanja in reševanja;

(e)oddajati in sprejemati sporočila na lokaciji;

(f)oddajati in sprejemati informacije o pomorski varnosti;

(g)oddajati in sprejemati splošna radijska sporočila do radijskih sistemov ali omrežij na kopnem ali od njih in

(h)oddajati in sprejemati sporočila z mosta na most.

VNavigacija

Funkcionalne zahteve

Ladja bi morala biti zasnovana, zgrajena, opremljena in vzdrževana tako, da jo je mogoče, ko je na morju:

(1)neodvisno krmariti in

(2)opozarjati posadko na vse nevarnosti med navigacijo, fiksne ali gibljive.

Obravnavana tveganja

·Trki in nasedanja.

·Neuspešna določitev položaja ladje.

Zahteve glede delovanja

(a)Zagotoviti bi bilo treba podrobne informacije o geografskem morskem območju, v katerem ladja obratuje.

(b)Na voljo bi morale biti naprave za določitev položaja, smeri in hitrosti ladje (kot so satelitski navigacijski sistemi, vključno s sistemom Galileo).

(c)Na voljo bi morale biti naprave za pomoč pri navigaciji in izogibanju trkom (kot so satelitski navigacijski sistemi, vključno s sistemom Galileo).

(d)Zasnova mostu bi morala straži krova zagotavljati ustrezno vidljivost v vseh smereh.

(e)Na voljo bi morale biti naprave za določitev smeri vrtenja vijaka in odjemne moči ter položaja smernega krmila glede na glavno smer ladje.

(f)Na voljo bi morale biti naprave za določitev globine vode.

(g)Ladjo bi morale zaznati okoliške ladje.

(1)    Spomniti je treba, da se zakonodaja Unije o harmonizaciji proizvodov v zvezi z varnostjo proizvodov uporablja za določeno ladijsko pomorsko opremo, zlasti Direktiva 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo radijske opreme na trgu in razveljavitvi Direktive 1999/5/ES (UL L 153, 22.5.2014, str. 62).

(2)    Direktiva 2014/90/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o pomorski opremi in razveljavitvi Direktive Sveta 96/98/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 146).

(3)    Uredba (ES) št. 391/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije za tehnični nadzor in pregled ladij (UL L 131, 28.5.2009, str. 11).

(4)    Znano je, da ladje ni mogoče v vseh primerih zadržati na morskem dnu. To je odvisno od številnih dejavnikov, kot so vrsta dna, globina morja, razmere v okolju itd., vendar bi se v ustreznih okoliščinah lahko zmanjšalo prosto drsenje ladje.

(5)

   Sistemi na kopnem niso zajeti.

(6)    Kot referenca za izračun bi se lahko uporabile smernice MSC.1/Circ.1533 in MSC.1/Circ.1166, kot so bile spremenjene.

(7)    Ta zahteva ne pomeni nujno, da je na vsakem boku ladje potrebna 100-odstotna zmogljivost. Uporabiti je mogoče rešilne sisteme, ki bi jih bilo mogoče splaviti s katerega koli boka ladje.