EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52018AR0617
Opinion of the European Committee of the Regions — Review of the EU Civil Protection Mechanism
Mnenje Evropskega odbora regij – Pregled mehanizma EU na področju civilne zaščite
Mnenje Evropskega odbora regij – Pregled mehanizma EU na področju civilne zaščite
COR 2018/00617
UL C 361, 5.10.2018, p. 37–45
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
5.10.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 361/37 |
Mnenje Evropskega odbora regij – Pregled mehanizma EU na področju civilne zaščite
(2018/C 361/07)
|
I. PREDLOGI SPREMEMB
Člen 1(1)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||||||
Sklep št. 1313/2013/EU se spremeni: |
Sklep št. 1313/2013/EU se spremeni: |
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
Člen 1(3)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||||
v členu 5(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim: |
V členu 5(1): |
||||||
|
|
||||||
|
|
||||||
|
|
||||||
|
|
Obrazložitev
V več primerih lokalne in regionalne ravni upravljanja bolje poznajo tveganja nesreč kot osrednja vlada.
Potrebujemo sodoben in skladen okvir tehničnih standardov, ki bo skupaj z evrokodi opredelil klasifikacijo potresne občutljivosti in prednostna merila. Izvedbene smernice bi potresno krepitev obstoječih stavb povezale z energetsko učinkovitostjo.
Člen 1(4)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
Obrazložitev
Priprava ocen tveganja ne sme potekati le od zgoraj navzdol, torej z izključitvijo lokalnih in regionalnih oblasti. Podnacionalne oblasti so lahko bolje obveščene o tveganjih na določenem ozemlju, zato morajo biti njihovi predstavniki aktivno vključeni v pripravo ocen tveganja.
Člen 1(4a) – doda se nova točka
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||
— |
člen 8(a) se spremeni: „Komisija v zvezi s pripravljenostjo izvaja naslednje dejavnosti:
|
Obrazložitev
Bistveno je zagotoviti vodenje ERCC v sodelovanju z ustreznimi obstoječimi nacionalnimi in regionalnimi organi, da se preprečijo vzporedne strukture in nejasni postopki za zagotavljanje pomoči na evropski ravni.
Člen 1(6)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
7. Odzivne zmogljivosti, ki jih dajo države članice na voljo za evropski nabor civilne zaščite, so na voljo za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije na podlagi prošnje za pomoč prek ERCC , razen če se države članice spopadajo z izrednimi razmerami, ki močno vplivajo na opravljanje nacionalnih nalog . |
7. Odzivne zmogljivosti, ki jih dajo države članice na voljo za evropski nabor civilne zaščite, so na voljo za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije na podlagi prošnje za pomoč prek ERCC in sklepa države članice, ki pošilja pomoč . |
Obrazložitev
Ker ni mogoče predvideti, v kakšni konkretni situaciji – tako z vidika države, ki pošilja pomoč, kot tudi države prejemnice pomoči – bo pomoč potrebna, morata o dejanski izvedbi operacije odločati država pošiljateljica in država prosilka pomoči.
Člen 1(9)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
Obrazložitev
Prostovoljci in lokalna skupnost lahko pomembno prispevajo k zagotavljanju odpornosti po nesreči, vendar je njihova vloga pogosto podcenjena.
Člen 1(10)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
Obrazložitev
Natančnejše informacije držav članic v primeru večje nesreče bi omogočile učinkovitejšo, natančnejšo in cenejšo pomoč v okviru mehanizma, pa tudi hitrejše doseganje ciljev, kar je pri odzivanju na nesreče izjemno pomembno.
Člen 1(11a) – nova točka
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||
— |
|
Obrazložitev
Z neposrednim stikom z lokalnimi in regionalnimi kontaktnimi točkami se lahko skrajša čas priprave poročil in zagotovijo podrobnejše informacije. To zlasti velja za hude nesreče, ko je zmogljivost hitrega odzivanja nacionalnih oblasti omejena.
Člen 1(14)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
[…] |
|
||||||||
|
[…] |
Obrazložitev
Stroški, povezani s preprečevanjem nesreč, so nižji od stroškov obnove po nesrečah. Zato je smiselno vključiti ukrepe, ki bi vodili v naložbe, ki bi neposredno ali posredno zmanjševale tveganja za nesreče ali pripomogle k blažitvi njihovih posledic.
II. POLITIČNA PRIPOROČILA
EVROPSKI ODBOR REGIJ
Splošne ugotovitve
1. |
se strinja, da so nedavne obsežne nesreče pokazale omejitve mehanizma EU na področju civilne zaščite; vseeno poudarja, da sicer ni potrebna reforma mehanizma, ki pa mora ostati usmerjen v doseganje odpornosti proti nesrečam. Medtem ko pogostost in intenzivnost nesreč naraščata, z osredotočenostjo na odzivanje na nesreče ne bomo odgovorili na bistvo problema. Načeli odpornosti proti nesrečam in boljše obnove je treba vključiti v vse politike in sklade EU. ponovno poudarja, da mora biti tudi načelo odpornosti proti nesrečam temelj naložbenih politik EU, tako da javni denar pomaga krepiti odpornost skupnosti na negativne učinke nesreč in ni ogroženo življenje državljanov (1); |
2. |
ugotavlja, da javnost podpira zamisel, da bi EU v skladu s svojo vlogo na področju civilne zaščite pomagala usklajevati odzivanje na nesreče v državah članicah, kot so pokazali rezultati ankete Eurobarometra, izvedene maja 2017; |
3. |
ugotavlja, da predlog in sporočilo Komisije pomenita njen napredek pri nadaljnjem poenostavljanju zakonodaje; |
4. |
se strinja z ugotovitvijo Komisije, da podnebne spremembe povečujejo tveganja za naravne nesreče; zato poziva evropske institucije, naj bodo podnebni ukrepi EU usmerjeni v zmanjševanje tveganja nesreč in krepitev odpornosti proti nesrečam v Evropi s krajevnim pristopom upravljanja na več ravneh, ki ga vodi lokalna skupnost; |
5. |
ugotavlja, da se predlog Komisije močno osredotoča na odzivanje in da aktivacija mehanizma v številnih primerih izhaja iz cikličnih nesreč. Zato bi bilo treba pritisniti na države članice, naj sprejmejo ustrezne preventivne ukrepe v zvezi z ohranjanjem zadostnih nacionalnih zmogljivosti; |
6. |
poudarja pomen uskladitve predlogov Komisije s Sendajskim okvirom za zmanjševanje tveganja nesreč, da se zagotovijo skupna prizadevanja, okrepi podpora zmogljivosti in prepreči podvajanje, zlasti v zvezi z razvojem nacionalnih in lokalnih strategij za zmanjšanje tveganja nesreč; |
7. |
ugotavlja, da je izboljšanje mehanizma Unije na področju civilne zaščite sestavni del dejavnosti za odpravljanje posledic podnebnih sprememb. Poudarja potrebo po boljšem sodelovanju med mrežami, ki obravnavajo podnebne spremembe, in tistimi, ki se ukvarjajo z odpornostjo proti nesrečam. Poudarja, da je treba ustvariti več sinergij med Konvencijo županov za podnebje in energijo in kampanjo za krepitev odpornosti mest Urada Združenih narodov za zmanjševanje tveganja nesreč; |
Vloga lokalnih in regionalnih oblasti
8. |
priznava potrebo po krepitvi civilne zaščite glede na trende na področju nesreč (tako v zvezi z vremenskimi pojavi kot z notranjo varnostjo); vendar poudarja, da je za to najprimernejši močnejši teritorialni pristop, ki ga vodi skupnost. Ukrepanje na ravni EU mora biti usmerjeno v usklajevanje in podporo ukrepom držav članic ter njihovih lokalnih in regionalnih oblasti. Poudarja, da je ukrepanje lokalnih skupnosti najhitrejši način zmanjševanja škode, nastale zaradi nesreče; |
9. |
poziva Komisijo in države članice, naj v preverjanje načrtovanih naložb v vseh ustreznih programih ter razprave o morebitnih spremembah vključijo tudi lokalne in regionalne oblasti; |
10. |
poudarja, da je treba oceno tveganj in določbe o načrtovanju obvladovanja tveganj, kot so tiste iz zakonodaje s področja civilne zaščite ali direktive EU o poplavah, oblikovati v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi. Ugotavlja, da sta v več primerih lokalna in regionalna raven bolje seznanjeni s tveganji kot osrednja vlada. Poziva k pripravi kodeksa ravnanja za vključevanje lokalnih in regionalnih oblasti v pripravo takih načrtov. Poudarja potrebo po izmenjavi najboljših praks na lokalni, regionalni in nacionalni ravni; |
11. |
ponovno poudarja (2) potrebo po skupnem okviru načrtov za obvladovanje tveganja, po katerem bi se lahko države članice zgledovale. Na ta način bi bila tudi vsebina načrtov lažje primerljiva; ugotavlja, da bi bil okvir EU v skladu z načelom subsidiarnosti; poudarja, da bi morali lokalni in regionalni organi imeti možnost, da pripravijo svoje lastne načrte za obvladovanje tveganj, vendar pa bi bil koristen okvir EU, ki bi ponujal smernice; |
12. |
priporoča, naj se Center za usklajevanje nujnega odziva Evropske komisije (ERCC) upravlja v sodelovanju z nacionalnimi in regionalnimi oblastmi držav, ki sodelujejo v mehanizmu Unije; |
13. |
poudarja potrebo po vključevanju tako lokalnih in regionalnih oblasti kot tudi prostovoljcev in skupnosti v novoustanovljeno mrežo znanja EU na področju civilne zaščite; |
14. |
poziva Komisijo, naj v sodelovanju z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi oblikuje strategijo pripravljenosti na nesreče, ki bi zajemala program usposabljanja in vaj ter druge prvine, kot so razpis za zbiranje predlogov za mehanizem Unije, program izmenjave strokovnjakov in razvoj scenarijev tveganja; |
15. |
ugotavlja, da bi morali biti lokalni in regionalni akterji dobro obveščeni o mehanizmu Unije, da se izboljša obvladovanje tveganj, ne le na čezmejni ravni, temveč tudi med evropskimi, nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi oblastmi; |
16. |
poudarja pomen nacionalnih in podnacionalnih kampanj obveščanja, ki bi poročale o mehanizmu Unije ter lokalnih in regionalnih tveganjih, opredeljenih na podlagi lokalnih in regionalnih ocen tveganja, in ponovno poudarja pomen takih kampanj obveščanja, zlasti v šolah; |
17. |
podpira poziv k vzpostavitvi novega programa Erasmus za civilno zaščito v skladu s pravili in načeli Uredbe (EU) št. 1288/2013 o uvedbi programa „Erasmus+“ (3). Takšen novi program bi moral imeti mednarodno razsežnost in biti na voljo ne le predstavnikom nacionalnih, temveč tudi regionalnih in lokalnih oblasti; |
Možnosti financiranja
18. |
poziva Komisijo, Svet in Parlament, naj okrepijo svoja prizadevanja za povečanje skladnosti z drugimi instrumenti EU za preprečevanje in obvladovanje tveganj nesreč. To bi morali storiti tako z vzpostavitvijo povezave med tem mehanizmom ter politikami na področju kohezije, razvoja podeželja, zdravja in raziskav, s spodbujanjem vključevanja teh dejavnosti v okoljske politike kot tudi s preučevanjem možnosti krepitve teh povezav v novem večletnem finančnem okviru in smernicah o porabi sredstev; |
19. |
je seznanjen z dejstvom, da Komisija preučuje možnost predhodne pogojenosti pri uporabi ocene tveganja in načrtovanju obvladovanja tveganja po letu 2020 v okviru kohezijske politike in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Poudarja, da predhodna pogojenost, temelječa zgolj na ocenjevanju tveganj in načrtovanju obvladovanja tveganj, ne bo prispevala k doseganju odpornosti proti nesrečam. Ta mora biti v smernicah o porabi sredstev opredeljena kot pogoj, ki ga mora izpolnjevati vsak projekt, ki ga financira EU; |
20. |
pozdravlja cilj povečati razpoložljivost znanstvenih spoznanj in uporabo rezultatov znanstvenih raziskav pri oblikovanju in izvajanju preventivnih ukrepov. Poudarja pomen sodelovanja z zasebnim sektorjem, da se uresniči politika odprtih podatkov in zagotovi, da gospodarski interesi ne bodo imeli prednosti pred javno varnostjo in dobrobitjo; |
21. |
poudarja potrebo po spodbujanju skupnosti k oblikovanju načrtov za samopomoč, saj je na prihod zunanje pomoči pogosto treba dolgo čakati. Zato poziva, naj bo ukrepanje EU usmerjeno k podpori pri tehničnem usposabljanju, da se okrepi zmogljivost skupnosti za samopomoč, tako da bodo bolje pripravljene na začetni odziv in obvladovanje nesreč. Z usmerjenim usposabljanjem in izobraževanjem za delavce na področju javne varnosti, lokalne voditelje, socialne in zdravstvene delavce ter reševalne in gasilske službe je mogoče obvladati nesrečo in zmanjšati število smrtnih žrtev tako med krizo kot po njej (4); |
22. |
ponovno poudarja vlogo zasebnega sektorja pri doseganju odpornosti proti nesrečam ter omogočanju učinkovite in hitre obnove po nesrečah. Tako so na primer zasebne ponudbe zavarovanja ključne za odvračanje od tveganega vedenja, ozaveščanje o tveganju in omogočanje obnove po nesrečah (5); |
Namenska rezerva sredstev EU: rescEU
23. |
je seznanjen s predlogom o vzpostavitvi ločene namenske rezerve sredstev, rescEU, ki bo dopolnjevala nacionalne zmogljivosti držav članic za odzivanje in okrepila skupne zmogljivosti za odzivanje na nesreče. V skladu s predlogom Komisije bo rezerva rescEU v prihodnosti postala pomemben instrument za odzivanje, zlasti za čezmejno izvajanje. Vendar obžaluje, da predlogu Komisije ni priložena ocena učinka in da zato Komisija ni predstavila drugih možnosti. Za zagotovitev skladnosti z načelom subsidiarnosti je treba namen in naloge rezerve rescEU opredeliti na način, ki ohranja ključno odgovornost na ravni držav članic, hkrati pa omogoča tesnejše sodelovanje med prizadetimi državami članicami ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi. Za takojšen in učinkovit odziv so nujne dobro usposobljene in opremljene lokalne enote, prav tako pa tudi vloga skupin prostovoljcev na ravni skupnosti. Države članice morajo zagotoviti zadostno finančno podporo javnim odzivnim enotam. Kljub temu poudarja, da se je treba še naprej najbolj osredotočati na krepitev odpornosti na nesreče, da se ublaži tveganje nesreč in zmanjša škoda, ki jo povzročijo; |
24. |
pozdravlja poenostavitev sedanjega sistema z uvedbo enotne stopnje sofinanciranja (75 %) v zvezi s stroški prilagoditev, popravil in prevoza ter operativnimi stroški za sredstva v okviru evropskega nabora civilne zaščite; pozdravlja tudi sklep o finančni razbremenitvi sodelujočih držav s širitvijo upravičenih stroškov in povečanjem stopnje sofinanciranja na 75 %, pri čemer poudarja, da mora nova rezerva države članice podpirati, ne pa jih razbremeniti obveznosti, da razvijejo svoj potencial za reševanje; |
25. |
ugotavlja, da predlagana sestava rezerve rescEU vključuje sredstva, ki so bila v zadostnem obsegu že dodeljena prostovoljnemu naboru sredstev; zato se zavzema, da bi Komisija ohranila možnost preureditve nabora sredstev rescEU v dogovoru z državami članicami, da bi se povsem prilagodil ugotovljenim vrzelim v zmogljivostih; |
26. |
predlaga, naj sodelovanje javnih ustanov iz držav članic in zasebnih subjektov v rescEU temelji na prostovoljni osnovi; |
Subsidiarnost in sorazmernost
27. |
poudarja, da je civilna zaščita področje, na katerem je Unija pristojna za izvajanje ukrepov za podporo, uskladitev ali dopolnitev ukrepov držav članic. Ob tem poudarja, da mora Komisija zagotoviti, da bo novo nastajajoča rezerva namenjena usklajevanju, podpiranju in dopolnjevanju ukrepov držav članic, in ne zagotavljanju lastnih sredstev in novih pristojnosti EU. Poudarja, da lahko usmeritev v podporo in pomoč pri krepitvi odzivnih zmogljivosti lokalnih skupnosti zagotovi učinkovitejši način odzivanja na nesreče, ki bi bil v skladu z načelom subsidiarnosti. |
V Bruslju, 16. maja 2018
Predsednik Evropskega odbora regij
Karl-Heinz LAMBERTZ
(1) CDR 02646/2014, CDR 5035/2016.
(2) CDR 740/2012.
(3) 2017/0309 (COD) (UL L 347, 20.12.2013, str. 50).
(4) CDR 02646/2014.
(5) CDR 05035/2016, CDR 02646/2014.