(1)

Družbe, ki želijo čezmejno poslovati znotraj Unije, se srečujejo z velikimi ovirami in izkrivljanjem trga zaradi obstoja in medsebojnega delovanja 28 različnih sistemov obdavčitve pravnih oseb. Poleg tega strukture davčnega načrtovanja postajajo vse bolj izpopolnjene, pri čemer se razvijajo v več jurisdikcijah in učinkovito izkoriščajo tehnične podrobnosti davčnega sistema ali neskladij med dvema ali več davčnimi sistemi z namenom zmanjševanja davčne obveznosti družb. Čeprav navedeni situaciji kažeta na pomanjkljivosti, ki so popolnoma drugačne narave, obe ustvarjata ovire, ki preprečujejo pravilno delovanje notranjega trga. Zato bi morali ukrepi za odpravo teh težav obravnavati obe vrsti pomanjkljivosti na trgu.

(1)

Družbe, ki želijo čezmejno poslovati znotraj Unije, se srečujejo z velikimi ovirami in izkrivljanjem trga zaradi obstoja in medsebojnega delovanja 28 različnih sistemov obdavčitve pravnih oseb. V času globalizacije in digitalizacije je obdavčitev zlasti finančnega in intelektualnega kapitala pri viru vedno težje izslediti, vedno lažje pa je z njo manipulirati. Poleg tega strukture davčnega načrtovanja postajajo vse bolj izpopolnjene, pri čemer se razvijajo v več jurisdikcijah in učinkovito izkoriščajo tehnične podrobnosti davčnega sistema ali neskladij med dvema ali več davčnimi sistemi z namenom zmanjševanja davčne obveznosti družb. Digitalizacija številnih gospodarskih sektorjev v povezavi s hitro razvijajočim se digitalnim gospodarstvom postavlja pod vprašaj ustreznost modelov obdavčitve pravnih oseb v Uniji, oblikovanih za tradicionalne sektorje, tudi glede tega, v kolikšnem obsegu naj bi se merila za vrednotenje in izračunavanje preoblikovala, tako da bi ustrezala komercialnim dejavnostim 21. stoletja. Čeprav navedeni situaciji kažeta na pomanjkljivosti, ki so popolnoma drugačne narave, ustvarjata ovire, ki preprečujejo pravilno delovanje notranjega trga in ustvarjajo izkrivljanja med velikimi podjetji ter malimi in srednjimi podjetji . Nov standard za osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb za Unijo bi zato moral obravnavati te vrste pomanjkljivosti na trgu, pri tem pa upoštevati cilje dolgoročne pravne jasnosti in varnosti ter načela davčne nevtralnosti. Večje zbliževanje nacionalnih davčnih sistemov bo privedlo do pomembnega zmanjšanja stroškov in upravnega bremena za podjetja, ki znotraj Unije delujejo čezmejno. Čeprav je davčna politika v nacionalni pristojnosti, je v členu 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije jasno določeno, da bi moral Svet s posebnim zakonodajnim postopkom in po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Evropskim ekonomsko-socialnim odborom soglasno izdati direktive za približevanje teh zakonov o obdavčevanju in drugih predpisov držav članic, ki neposredno vplivajo na vzpostavitev ali delovanje notranjega trga .

(2)

Za podporo pravilnega delovanja notranjega trga bi moralo biti okolje za obdavčitev dohodkov pravnih oseb oblikovano v skladu z načelom, da družbe plačajo pravičen delež davka v jurisdikcijah, v katerih ustvarjajo dobiček. Zato je treba določiti mehanizme, ki odvračajo družbe od izkoriščanja neskladij med nacionalnimi davčnimi sistemi, da bi zmanjšale svojo davčno obveznost. Enako pomembno je tudi spodbujati rast in gospodarski razvoj na notranjem trgu s poenostavitvijo čezmejne trgovine in naložb podjetij. V ta namen je treba odpraviti tveganja dvojne obdavčitve in dvojne neobdavčitve v Uniji, in sicer tako, da se odpravijo razlike v medsebojnem delovanju nacionalnih sistemov obdavčitve dohodkov pravnih oseb. Hkrati pa družbe potrebujejo zlahka izvedljiv davčni in pravni okvir za razvoj svoje trgovske dejavnosti in njeno čezmejno širjenje v Uniji. V zvezi s tem bi bilo treba odpraviti tudi preostale primere diskriminacije.

(2)

Za podporo pravilnega delovanja notranjega trga bi moralo biti okolje za obdavčitev dohodkov pravnih oseb oblikovano v skladu z načelom, da družbe plačajo pravičen delež davka v jurisdikcijah, v katerih ustvarjajo dobiček in kjer imajo stalno poslovno enoto . Ob upoštevanju digitalnih sprememb v poslovnem okolju je treba zagotoviti, da se družbe, ki ustvarjajo dohodke v državi članici, ne da bi v njej imele fizične stalne poslovne enote, pač pa imajo v njej digitalno stalno poslovno enoto, obravnavajo enako kot družbe s fizično stalno poslovno enoto. Zato je treba določiti mehanizme, ki odvračajo družbe od izkoriščanja neskladij med nacionalnimi davčnimi sistemi, da bi zmanjšale svojo davčno obveznost. Enako pomembno je tudi spodbujati rast in gospodarski razvoj na notranjem trgu s poenostavitvijo čezmejne trgovine in naložb podjetij. V ta namen je treba odpraviti tveganja dvojne obdavčitve in dvojne neobdavčitve v Uniji, in sicer tako, da se odpravijo razlike v medsebojnem delovanju nacionalnih sistemov obdavčitve dohodkov pravnih oseb. Hkrati pa družbe potrebujejo zlahka izvedljiv davčni in pravni okvir za razvoj svoje trgovske dejavnosti in njeno čezmejno širjenje v Uniji. V zvezi s tem bi bilo treba odpraviti tudi preostale primere diskriminacije. Konsolidacija je bistven element sistema CCCTB, saj se lahko glavne davčne ovire, s katerimi se srečujejo družbe iste skupine, ki v Uniji poslujejo čezmejno, obravnavajo le v tem okviru. S konsolidacijo se odpravijo formalnosti v zvezi s transfernimi cenami in dvojno obdavčevanje znotraj skupin.

(3)

Kot je poudarjeno v predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) (1) z dne 16. marca 2011, bi se s sistemom obdavčitve dohodkov pravnih oseb, ki Unijo obravnava kot enotni trg za izračun davčne osnove družb, olajšala čezmejna dejavnost družb rezidentk v Uniji in spodbujal cilj, da postane Unija bolj konkurenčno okolje za mednarodne naložbe. Predlog o CCCTB iz leta 2011 se je osredotočal na cilj, da se podjetjem olajša širjenje trgovske dejavnosti v Uniji. Poleg tega cilja bi bilo treba upoštevati tudi, da je lahko CCCTB zelo učinkovita pri izboljšanju delovanja notranjega trga, saj preprečuje sheme izogibanja davkom. Glede na to bi bilo treba ponovno začeti pobudo za CCCTB, da bi se enakopravno obravnavala tako vidik olajšanja poslovanja kot tudi vloga pobude v zvezi s preprečevanjem izogibanja davkom. Tak pristop bi najbolj prispeval k cilju glede odprave izkrivljanj pri delovanju notranjega trga.

(3)

Kot je poudarjeno v predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) (2) z dne 16. marca 2011, bi se s sistemom obdavčitve dohodkov pravnih oseb, ki Unijo obravnava kot enotni trg za izračun davčne osnove družb, olajšala čezmejna dejavnost družb rezidentk v Uniji in spodbujal cilj, da postane Unija bolj konkurenčno okolje za mednarodne naložbe, zlasti za mala in srednja podjetja . Predlog o CCCTB iz leta 2011 se je osredotočal na cilj, da se podjetjem olajša širjenje trgovske dejavnosti v Uniji. Poleg tega cilja bi bilo treba upoštevati tudi, da je lahko CCCTB zelo učinkovita pri izboljšanju delovanja notranjega trga, saj preprečuje sheme izogibanja davkom. Glede na to bi bilo treba ponovno začeti pobudo za CCCTB, da bi se enakopravno obravnavala tako vidik olajšanja poslovanja kot tudi vloga pobude v zvezi s preprečevanjem izogibanja davkom. S tem, ko bi CCCTB uveljavili v vseh državah članicah, bi zagotovili, da se davki plačajo tam, kjer nastane dobiček, in kjer imajo družbe stalno poslovno enoto. Tak pristop bi najbolj prispeval k cilju glede odprave izkrivljanj pri delovanju notranjega trga. Izboljšanje notranjega trga je ključni dejavnik pri spodbujanju rasti in ustvarjanju delovnih mest. Uvedba CCCTB bi izboljšala gospodarsko rast in prinesla nova delovna mesta v Uniji, saj bi zmanjšala škodljivo davčno konkurenco med družbami.

(4)

Glede na potrebo po hitrem ukrepanju za zagotovitev pravilnega delovanja notranjega trga, da bi bil po eni strani ugodnejši za trgovino in naložbe ter po drugi strani odpornejši proti shemam izogibanja davkom, je treba ambiciozno pobudo za CCCTB razdeliti na dva ločena predloga . V prvi fazi bi se bilo treba dogovoriti o pravilu o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb , preden se v drugi fazi obravnava vprašanje konsolidacije .

(4)

Glede na potrebo po hitrem ukrepanju za zagotovitev pravilnega delovanja notranjega trga, da bi bil po eni strani ugodnejši za trgovino in naložbe ter po drugi strani odpornejši proti shemam izogibanja davkom, je zelo pomembno zagotoviti, da direktiva o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb in direktiva o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb začneta veljati istočasno . Ker je ta spremenjena ureditev pomemben korak za dokončanje notranjega trga, je potrebna prožnost, da bi jo lahko ustrezno izvajali že od začetka. Zato bi bilo treba CCCTB uvesti v vseh državah članicah, saj so vse vključene v notranji trg. Če Svet ne uspe sprejeti soglasne odločitve o predlogu za vzpostavitev CCCTB, bi morala Komisija izdati nov predlog na podlagi člena 116 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim Evropski parlament in Svet sprejmeta potrebno zakonodajo po rednem zakonodajnem postopku. V skrajnem primeru bi morale države članice sprožiti okrepljeno sodelovanje, odprto za vse nesodelujoče države članice v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije. Obžalovanja vredno je, da ni bila opravljena dovolj podrobna ocena predlogov CCTB in CCCTB v smislu učinka na prihodke držav članic od davka od dohodkov pravnih oseb za vsako državo posebej.

(5)

Veliko struktur agresivnega davčnega načrtovanja ima običajno čezmejno razsežnost, kar pomeni, da imajo sodelujoče skupine družb v lasti minimalne vire. Na podlagi tega in zaradi sorazmernosti bi morala biti pravila o CCCTB obvezna le za skupine družb znatne velikosti. V ta namen bi bilo treba določiti prag v zvezi z velikostjo, in sicer na podlagi skupnih konsolidiranih prihodkov skupine, ki vloži konsolidirane računovodske izkaze. Da bi pravila o CCCTB še bolj prispevala k cilju glede olajšanja trgovine in naložb na notranjem trgu, bi morala biti poleg tega kot neobvezna možnost na voljo tudi skupinam pod pragom na podlagi velikosti .

(5)

Veliko struktur agresivnega davčnega načrtovanja ima običajno čezmejno razsežnost, kar pomeni, da imajo sodelujoče skupine družb v lasti minimalne vire. Na podlagi tega in zaradi sorazmernosti bi morala biti pravila o skupni osnovi sprva obvezna le za družbe, ki pripadajo skupini znatne velikosti. V ta namen bi bilo treba določiti začetni prag v zvezi z velikostjo v višini 750 milijonov EUR , in sicer na podlagi skupnih konsolidiranih prihodkov skupine, ki vloži konsolidirane računovodske izkaze. Ker ta direktiva določa nov standard za davek od dohodkov pravnih oseb za vsa podjetja v Uniji, bi bilo treba v obdobju največ sedmih let prag znižati na nič. Da bi pravila o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb še bolj prispevala k cilju glede olajšanja trgovine in naložb na notranjem trgu, bi morala biti v prvi fazi kot neobvezna možnost na voljo tudi družbam, ki ne izpolnjujejo navedenih meril .

(5a)

Ob enakih pogojih bi ob prehodu na skupno konsolidirano davčno osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb lahko pričakovali izgubo ali povečanje davčnih prihodkov za države članice. Za izravnavo izgub bi bilo treba ustanoviti začasni mehanizem za nadomestila, ki bi se financiral s proračunskimi presežki držav članic, katerih davčni prihodki bi se zaradi nove ureditve povečali. Nadomestila bi se morala vsako leto prilagoditi, da bi se upoštevale nacionalne ali regionalne odločitve, sprejete pred začetkom veljavnosti te direktive. Po sedmih letih bi morala Komisija predlagati odpravo ali spremembo sistema za nadomestila ter zanje določiti zgornje meje.

(5b)

Da bi preprečili obstoječo porazdelitev davčnega bremena med malimi in srednjimi podjetji ter multinacionalnimi podjetji, kot je omenjeno v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 25. novembra 2015 o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom, je namen skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb preprečiti, da bi mala in srednja podjetja bila v podrejenem konkurenčnem položaju, in tako ustvariti enake konkurenčne pogoje zanje. Glavni davčni organ lahko malim in srednjim podjetjem zagotovi potrebna orodja, ki jim bodo omogočila izpolnjevanje upravnih in organizacijskih zahtev, zajetih v možnost vključitve v sistem CCCTB.

(6)

Upravičenost za konsolidirano davčno skupino bi bilo treba določiti v skladu z dvodelnim preskusom na podlagi (i) nadzora (več kot 50 % glasovalnih pravic) in (ii) lastništva (več kot 75 % lastniškega kapitala) ali pravic do dobička (več kot 75 % pravic do udeležbe pri dobičku). Tak preskus bi zagotovil visoko raven gospodarske povezanosti med člani skupine. Za zagotovitev celovitosti sistema bi praga glede nadzora in lastništva ali pravic do dobička morala biti izpolnjena celo davčno leto, v nasprotnem primeru bi morala družba, ki ju ne izpolnjuje, takoj izstopiti iz skupine. Za preprečitev zlorabe davčnih rezultatov prek družb, ki se kratkoročno vključijo v skupino ali izstopijo iz nje, bi morala biti tudi določena minimalna zahteva devetih zaporednih mesecev za članstvo v skupini.

(6)

Opredeliti je treba koncept stalne poslovne enote v Uniji, ki pripada davčnemu zavezancu, ki je rezident za davčne namene v Uniji. Multinacionalna podjetja prepogosto prenesejo dobiček v države z ugodno davčno ureditvijo, ne da bi plačala davek ali pa ga plačajo po zelo nizkih davčnih stopnjah. Uvedba stalne poslovne enote bi omogočila natančno in obvezno določitev meril, ki jih bo moralo multinacionalno podjetje izpolniti, če bo želelo dokazati, da ima sedež v določeni državi. Tako bodo ta podjetja prisiljena plačevati davke na pošten način. Namen je zagotoviti skupno razumevanje med vsemi zadevnimi davčnimi zavezanci in onemogočiti neskladja zaradi različnih opredelitev. Prav tako je pomembno imeti skupno opredelitev stalnih poslovnih enot v tretji državi oziroma v Uniji, ki pa pripadajo davčnemu zavezancu, ki je rezident za davčne namene v tretji državi. Če zaradi določanja transfernih cen prihaja do preusmerjanja dobička v jurisdikcije z nizko davčno stopnjo, je bolj zaželen sistem, s katerim se dobiček dodeli prek porazdelitvene formule. Unija lahko s sprejetjem takega sistema določi mednarodni standard za sodobno in učinkovito obdavčitev dohodkov pravnih oseb. Komisija bi morala pripraviti smernice za prehodno obdobje, v katerem porazdelitvena formula obstaja vzporedno z drugimi metodami dodeljevanja, ko gre za tretje države, pri čemer bi morala biti na koncu porazdelitvena formula standardni način dodeljevanja. Komisija bi morala pripraviti predlog za vzpostavitev modela Unije za davčne sporazume, ki bi lahko na koncu nadomestil več tisoč dvostranskih sporazumov, ki so jih sklenile posamezne države članice.

(6a)

Digitalno blago je zelo mobilno in neoprijemljivo. Študije so pokazale, da je sektor digitalnih tehnologij močno vpleten v prakse agresivnega davčnega načrtovanja, saj številni poslovni modeli ne zahtevajo fizične infrastrukture za opravljanje poslov s strankami in ustvarjanje dobička. To največjim digitalnim družbam omogoča, da ne plačajo skoraj nič davka od svojih prihodkov. Ker države članice ne morejo obdavčiti digitalnih multinacionalnih podjetij, se iz njihovih davčnih blagajn izgubi več milijard evrov davčnih prihodkov. To resnično socialno krivico je treba nujno odpraviti, zato je treba obstoječo zakonodajo o obdavčitvi prihodkov pravnih oseb razširiti, da bo vključevala novo povezavo z digitalno stalno poslovno enoto na podlagi bistvene digitalne prisotnosti. Vzpostaviti je treba enake konkurenčne pogoje za podobne poslovne modele, da bi obravnavali davčne izzive, ki jih prinaša digitalizacija, ne da bi s tem ovirali potencial digitalnega sektorja. Pri tem je treba upoštevati zlasti delo na ravni OECD v zvezi z oblikovanjem mednarodno usklajenih pravil.

(10)

Porazdelitvena formula za konsolidirano davčno osnovo bi morala vključevati tri enako ponderirane faktorje, in sicer delo, sredstva in prodajo po namembnem kraju. Ti enako ponderirani faktorji bi morali odražati uravnotežen pristop k razdelitvi obdavčljivega dobička med zadevnimi državami članicami in bi morali zagotoviti, da se dobiček obdavči tam, kjer se dejansko zasluži. Delo in sredstva bi zato morala biti pripisana državi članici, v kateri se delo izvaja oziroma se sredstva nahajajo, s čimer bi se namenila ustrezna teža interesom države članice izvora, medtem ko bi bilo treba prodajo pripisati državi članici namembnega kraja blaga ali storitev. Da bi se upoštevale razlike v ravneh plač v Uniji in s tem omogočila pravičnejša porazdelitev konsolidirane davčne osnove, bi moral faktor dela vključevati plačilo za delo in število zaposlenih (tj. vsaka postavka šteje polovico). Po drugi strani pa bi moral faktor sredstev vključevati vsa opredmetena osnovna sredstva, ne pa tudi neopredmetenih in finančnih sredstev, in sicer zaradi njihove mobilne narave in posledičnega tveganja izogibanja pravilom te direktive . Kadar zaradi izjemnih okoliščin rezultat porazdelitve ne predstavlja pravično obsega poslovne dejavnosti, bi bilo treba z zaščitno klavzulo določiti nadomestno metodo razporeditve dohodka.

(10)

Porazdelitvena formula za konsolidirano davčno osnovo bi morala vključevati štiri enako ponderirane faktorje, in sicer delo, sredstva, prodajo po namembnem kraju ter zbiranje in uporabo osebnih podatkov uporabnikov spletnih platform in storitev (v nadaljevanju faktor podatkov) . Ti enako ponderirani faktorji bi morali odražati uravnotežen pristop k razdelitvi obdavčljivega dobička med zadevnimi državami članicami in bi morali zagotoviti, da se dobiček obdavči tam, kjer se dejansko zasluži. Delo in sredstva bi zato morala biti pripisana državi članici, v kateri se delo izvaja oziroma se sredstva nahajajo, s čimer bi se namenila ustrezna teža interesom države članice izvora, medtem ko bi bilo treba prodajo pripisati državi članici namembnega kraja blaga ali storitev. Da bi se upoštevale razlike v ravneh plač v Uniji in s tem omogočila pravičnejša porazdelitev konsolidirane davčne osnove, bi moral faktor dela vključevati plačilo za delo in število zaposlenih (tj. vsaka postavka šteje polovico). Po drugi strani pa bi moral faktor sredstev vključevati le opredmetena osnovna sredstva. Kadar zaradi izjemnih okoliščin rezultat porazdelitve ne predstavlja pravično obsega poslovne dejavnosti, bi bilo treba z zaščitno klavzulo določiti nadomestno metodo razporeditve dohodka.

(10a)

Porazdelitvena formula konsolidirane davčne osnove mora popolnoma odslikavati gospodarsko dejavnost, ki poteka v vsaki državi članici, tako da v celoti upošteva morebitne pomembne gospodarske razlike med njimi. Kadar formula povzroči neravnovesje v porazdelitvi, ki ne odraža gospodarske dejavnosti, se to lahko popravi z mehanizmom za reševanje sporov. Glede na to bi morala Komisija razmisliti o ustanovitvi mehanizma za reševanje sporov, da bi zagotovili ustrezne postopke za reševanje sporov, kadar bi šlo za različne države članice.

(11)

Nekateri sektorji, kot so finančne in zavarovalniške storitve, nafta in plin, pomorske storitve in zračni promet, zaradi svojih posebnosti zahtevajo prilagojeno porazdelitveno formulo za konsolidirano davčno osnovo.

(14)

Ta direktiva temelji na Direktivi Sveta 2016/xx/EU o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (ki določa skupni sklop pravil o davku od dohodkov pravnih oseb za izračun davčne osnove) in se osredotoča na konsolidacijo davčnih rezultatov v skupini. Zato bi bilo treba obravnavati medsebojno delovanje obeh zakonodajnih instrumentov ter omogočiti prehod nekaterih elementov davčne osnove v novi okvir skupine. Taki elementi bi morali vključevati zlasti pravilo o omejitvi obresti, klavzulo o menjavi, zakonodajo o nadzorovanih tujih družbah in hibridna neskladja.

(14)

Ta direktiva temelji na Direktivi Sveta 2016/xx/EU o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (ki določa skupni sklop pravil o davku od dohodkov pravnih oseb za izračun davčne osnove) in se osredotoča na konsolidacijo davčnih rezultatov v skupini. Zato je treba obravnavati medsebojno delovanje obeh zakonodajnih instrumentov ter omogočiti prehod nekaterih elementov davčne osnove v novi okvir skupine. Taki elementi bi morali vključevati zlasti pravilo o omejitvi obresti, klavzulo o menjavi, zakonodajo o nadzorovanih tujih družbah in hibridna neskladja. Državam članicam ne bi smela biti onemogočena uvedba dodatnih ukrepov proti izogibanju davkom, da bi se zmanjšali negativni učinki preusmerjanja dobička v tretje države, ki imajo nizke davke.

(16)

Za dopolnitev ali spremembo nekaterih nebistvenih elementov te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z (i) upoštevanjem sprememb zakonodaje držav članic o oblikah družb in davkih od dohodkov pravnih oseb ter ustrezno spremembo prilog I in II; (ii) določitvijo dodatnih opredelitev; ter (iii) dopolnitvijo pravila o omejitvi odbitnosti obresti s pravili proti razdrobljenosti, da bi se bolje obravnavala tveganja izogibanja davkom, ki se lahko pojavijo v skupini. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(16)

Za dopolnitev ali spremembo nekaterih nebistvenih elementov te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z (i) upoštevanjem sprememb zakonodaje držav članic o oblikah družb in davkih od dohodkov pravnih oseb ter ustrezno spremembo prilog I in II; (ii) določitvijo dodatnih opredelitev; (iii) dopolnitvijo pravila o omejitvi odbitnosti obresti s pravili proti razdrobljenosti, da bi se bolje obravnavala tveganja izogibanja davkom, ki se lahko pojavijo v skupini; in (iv) pripravo smernic za prehodno obdobje, v katerem porazdelitvena formula obstaja vzporedno z drugimi metodami dodelitve, ko gre za tretje države . Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, upoštevati pa bi morala tudi vsakoletno resolucijo Evropskega parlamenta . Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(17)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, da (i) vsako leto sprejme seznam oblik družb iz tretjih držav, ki so podobne oblikam družb iz Priloge I; (ii) določi podrobna pravila o izračunu faktorjev dela, sredstev in prodaje, razporeditvi zaposlenih in plačil za delo, sredstev in prodaje posameznemu faktorju ter vrednotenju sredstev; (iii) sprejme akt, ki določa standardni obrazec obvestila o ustanovitvi skupine, ter (iv) določi pravila o elektronski vložitvi konsolidirane davčne napovedi, obliki konsolidirane davčne napovedi, obliki davčne napovedi posameznega davčnega zavezanca in potrebni podporni dokumentaciji. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(17)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, da (i) vsako leto sprejme seznam oblik družb iz tretjih držav, ki so podobne oblikam družb iz Priloge I; (ii) določi podrobna pravila o izračunu faktorjev dela, sredstev in prodaje in podatkov , razporeditvi zaposlenih in plačil za delo, dodelitvi zbranih podatkov in uporabljenih podatkov , sredstev in prodaje posameznemu faktorju ter vrednotenju sredstev; (iii) sprejme akt, ki določa standardni obrazec obvestila o ustanovitvi skupine, ter (iv) določi pravila o elektronski vložitvi konsolidirane davčne napovedi, obliki konsolidirane davčne napovedi, obliki davčne napovedi posameznega davčnega zavezanca in potrebni podporni dokumentaciji. Komisija bi morala v sodelovanju z davčnimi upravami držav članic pripraviti te enotne obrazce za davčno napoved. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(18)

Ker ciljev te direktive, tj. izboljšati delovanje notranjega trga s preprečevanjem praks mednarodnega izogibanja davkom in podjetjem olajšati čezmejno širjenje znotraj Unije, ni mogoče zadovoljivo doseči s posamičnimi in različnimi ukrepi držav članic, saj so za dosego teh ciljev potrebni usklajeni ukrepi, ter ker jih je zaradi dejstva, da ta direktiva obravnava neučinkovitost notranjega trga, ki izhaja iz medsebojnega delovanja različnih nacionalnih davčnih pravil, ki vplivajo na notranji trg in odvračajo od čezmejne dejavnosti, lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev, zlasti glede na to, da je področje njene uporabe omejeno na skupine nad določeno velikostjo.

(18)

Ker ciljev te direktive, tj. izboljšati delovanje notranjega trga s preprečevanjem praks mednarodnega izogibanja davkom in podjetjem, zlasti malim in srednjim podjetjem , olajšati čezmejno širjenje znotraj Unije, ni mogoče zadovoljivo doseči s posamičnimi in različnimi ukrepi držav članic, saj so za dosego teh ciljev potrebni usklajeni ukrepi, ter ker jih je zaradi dejstva, da ta direktiva obravnava neučinkovitost notranjega trga, ki izhaja iz medsebojnega delovanja različnih nacionalnih davčnih pravil, ki vplivajo na notranji trg in odvračajo od čezmejne dejavnosti, lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev, zlasti glede na to, da je področje njene uporabe omejeno na skupine nad določeno velikostjo.

(20)

Komisija bi morala pregledati uporabo te direktive pet let po začetku njene veljavnosti in poročati Svetu o njenem delovanju. Države članice bi morale sporočiti Komisiji besedila predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva –

(20)

Ker ta direktiva vsebuje pomembno spremembo pravil o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb , bi Komisija morala izvesti temeljito oceno o uporabi te direktive pet let po začetku njene veljavnosti in poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o njenem delovanju. Poročilo o izvajanju bi moralo vsebovati vsaj naslednje: učinek sistema obdavčitve, ki je predviden v tej direktivi, na prihodke držav članic, prednosti in pomanjkljivosti sistema za mala in srednja velika podjetja, učinek na pravično pobiranje davkov med državami članicami, učinek na notranji trg kot celoto, zlasti v zvezi z morebitnim izkrivljanjem konkurence med podjetji, za katera veljajo nova pravila, določena v tej direktivi, in število podjetij, zajetih v področje uporabe v prehodnem obdobju. Komisija bi morala pregledati uporabo te direktive 10 let po začetku njene veljavnosti ter poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o njenem delovanju. Države članice bi morale sporočiti Komisiji besedila predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva –

(20a)

Da se doseže popolna in dosledna konsolidacija in da se preprečijo nove priložnosti za arbitražo zaradi računovodskih nedoslednosti med državami članicami, je treba sprejeti jasna, dosledna in objektivna merila za izračun konsolidirane davčne osnove. V ta namen bi morala Komisija predlagati tudi potrebne prilagoditve za ustrezne določbe te direktive o opredelitvi in izračunu konsolidirane davčne osnove.

(20b)

Komisija bi morala upoštevati dodatne študije, ki vsebujejo analizo morebitnega učinka CCCTB na prihodke od davka od dohodka pravnih oseb v posameznih državah članicah, in morebitni slabši konkurenčni položaj Unije v odnosu do tretjih držav.

(c)

pripada konsolidirani skupini za namene finančnega računovodenja, katere skupni konsolidirani prihodki v poslovnem letu pred zadevnim poslovnim letom presegajo 750 000 000  EUR;

(c)

pripada konsolidirani skupini za namene finančnega računovodenja, katere skupni konsolidirani prihodki v poslovnem letu pred zadevnim poslovnim letom presegajo 750 000 000  EUR. Ta prag se v največ sedmih letih zniža na nič ;

(23)

„konsolidirana davčna osnova“pomeni rezultat seštevanja davčnih osnov vseh članov skupine, kot se izračuna v skladu Direktivo 2016/xx/EU;

(23)

„konsolidirana davčna osnova“pomeni konsolidirani neto obdavčljivi prihodek članov skupine, izračunan na računovodski podlagi, ki se v skladu z Direktivo 2016/xx/EU uporablja dosledno za vse člane skupine ;

(28a)

„faktor podatkov“pomeni zbiranje in uporabo osebnih podatkov uporabnikov spletnih platform in storitev v eni ali več državah članicah v komercialne namene.

(a)

pravico do uveljavitve več kot 50 % glasovalnih pravic ter

(a)

pravico do uveljavitve glasovalnih pravic, ki presegajo 50 %; ter