(2)

Države članice vse težje ščitijo svoje davčne osnove pred erozijo, saj so postale strukture davčnega načrtovanja zelo kompleksne in pogosto izkoriščajo vse večjo mobilnost tako kapitala kot oseb na notranjem trgu. Te strukture so običajno sestavljene iz aranžmajev, ki so oblikovani tako, da zajemajo več jurisdikcij in obdavčljive dobičke prenašajo v jurisdikcije z ugodnejšimi davčnimi režimi ali zmanjšujejo skupne davčne obveznosti davčnega zavezanca . Tako se državam članicam pogosto občutno zmanjšajo davčni prihodki, kar jih ovira pri izvajanju rasti prijaznih davčnih politik. Zato je ključno, da davčni organi držav članic dobijo celovite in ustrezne informacije o  potencialno agresivnih davčnih aranžmajih . Te informacije bi navedenim organom omogočile, da se lahko hitro odzovejo na škodljive davčne prakse ter odpravijo vrzeli s sprejetjem zakonodaje ali z ustreznimi ocenami tveganja in davčnim nadzorom.

(2)

Države članice vse težje ščitijo svoje davčne osnove pred erozijo, saj so agresivne in zapletene strukture davčnega načrtovanja postale zelo kompleksne in pogosto izkoriščajo vse večjo mobilnost tako kapitala kot oseb na notranjem trgu. Te strukture so običajno sestavljene iz aranžmajev, ki so oblikovani tako, da zajemajo več jurisdikcij in obdavčljive dobičke podjetij in posameznikov prenašajo v jurisdikcije z ugodnejšimi davčnimi režimi ali zmanjšujejo davčni učinek na davčne zavezance . Tako se državam članicam pogosto občutno zmanjšajo davčni prihodki . Poleg tega se stopnje davka na dohodek pravnih oseb znotraj držav članic in med njimi vse bolj razlikujejo, in je odločilnega pomena, da ne ogrožamo načela davčne enakosti. To države članice ovira pri izvajanju rasti prijaznih davčnih politik. Zato je ključno, da davčni organi držav članic dobijo celovite in ustrezne informacije o  aranžmajih, ki omogočajo davčne utaje in izogibanje davkom . Te informacije bi navedenim organom omogočile, da se lahko hitro odzovejo na škodljive davčne prakse ter odpravijo vrzeli s sprejetjem zakonodaje ali z ustreznimi ocenami tveganja in davčnim nadzorom. Neodzivnosti davčnih organov na sporočene sheme ne bi smeli razumeti tako, da jih implicitno odobravajo. Oblike poročanja bi morale biti jedrnate in uporabnikom prijazne, da velika količina informacij, ki bi nastala zaradi te direktive, ne bi ovirala relevantnih ukrepov v zvezi s shemami, o katerih se poroča.

(3)

Glede na to, da večina potencialno agresivnih aranžmajev davčnega načrtovanja zajema več kot eno jurisdikcijo, bi razkritje informacij o navedenih aranžmajih prineslo dodatne pozitivne rezultate tam, kjer bi se tudi te informacije izmenjevale med državami članicami. Zlasti je ključnega pomena avtomatična izmenjava informacij med davčnimi organi, da se jim zagotovijo tiste informacije, ki jih potrebujejo za ukrepanje, kadar ugotovijo obstoj agresivnih davčnih praks.

(3)

Glede na to, da večina potencialno agresivnih aranžmajev davčnega načrtovanja zajema več kot eno jurisdikcijo, bi razkritje informacij o navedenih aranžmajih prineslo dodatne pozitivne rezultate tam, kjer bi se tudi te informacije izmenjevale med državami članicami. Zlasti sta ključnega pomena avtomatična izmenjava informacij med davčnimi organi in zagotovljena koordinacija s finančnoobveščevalnimi enotami, ki se ukvarjajo s pranjem denarja in financiranjem terorizma , da se jim zagotovijo informacije, ki jih potrebujejo za ukrepanje, kadar ugotovijo obstoj agresivnih davčnih praks. Države članice pa se spodbuja tudi k uvedbi podobnih zahtev v zvezi z razkrivanjem aranžmajev, ki se pojavijo samo v njihovi jurisdikciji.

(4)

Komisija je bila ob priznavanju pomena, ki ga ima lahko pregleden okvir za razvoj poslovne dejavnosti pri prispevanju k zajezitvi izogibanja davkom in davčnih utaj na notranjem trgu, pozvana, naj sproži pobude v zvezi z obveznim razkritjem potencialno agresivnih aranžmajev davčnega načrtovanja po vzoru ukrepa 12 akcijskega načrta OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička (Base Erosion and Profit Shifting – BEPS). V zvezi s tem je Evropski parlament pozval k strožjim ukrepom proti posrednikom, ki pomagajo pri aranžmajih, ki lahko privedejo do izogibanja davkom in davčnih utaj.

(4)

Komisija je bila ob priznavanju pomena, ki ga ima lahko pregleden okvir za razvoj poslovne dejavnosti pri prispevanju k zajezitvi izogibanja davkom in davčnih utaj na notranjem trgu, pozvana, naj sproži pobude v zvezi z obveznim razkritjem potencialno agresivnih aranžmajev davčnega načrtovanja po vzoru ukrepa 12 akcijskega načrta OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička (Base Erosion and Profit Shifting – BEPS). V zvezi s tem je Evropski parlament pokazal, da imajo pri svetovanju glede davčnih shem ter njihovem vzpostavljanju in upravljanju ključno vlogo posredniki, in pozval k strožjim ukrepom proti posrednikom, ki pomagajo pri aranžmajih, ki lahko privedejo do izogibanja davkom in davčnih utaj.

(5)

Opozoriti je treba, da je videti, da so nekateri finančni posredniki in drugi ponudniki davčnega svetovanja svojim strankam dejavno pomagali prikrivati denar v offshore strukturah. Čeprav skupni standard poročanja, uveden z Direktivo Sveta 2014/107/EU (27), vsaj glede podatkov o finančnih računih pomeni pomemben korak naprej pri vzpostavljanju davčno preglednega okvira v Uniji, pa je mogoče ta okvir še izboljšati.

(5)

Opozoriti je treba, da so nekateri finančni posredniki in drugi ponudniki davčnega svetovanja ter revizorji svojim strankam dejavno pomagali prikrivati denar v offshore strukturah. Čeprav skupni standard poročanja, uveden z Direktivo Sveta 2014/107/EU (27) vsaj glede podatkov o finančnih računih pomeni pomemben korak naprej pri vzpostavljanju davčno preglednega okvira v Uniji, pa je mogoče ta okvir še izboljšati. Poleg tega bi bilo treba ustrezno izboljšati zmogljivosti držav članic za obdelavo količine prejetih finančnih informacij ter okrepiti finančne, človeške in vire IT davčnih uprav ter jih vzdrževati na ustrezni ravni.

(6)

Razkritje potencialno agresivnih aranžmajev davčnega načrtovanja s čezmejno razsežnostjo lahko uspešno prispeva k prizadevanjem za vzpostavitev okolja pravične obdavčitve na notranjem trgu. S tega vidika bi obveznost posrednikov, da davčne organe obvestijo o  določenih čezmejnih aranžmajih, ki bi se lahko uporabili za izogibanje davkom, pomenila korak v pravo smer. Za oblikovanje celovitejše politike bi bilo pomembno tudi to, da si davčni organi, kot drugi korak po razkritju, informacije izmenjujejo s primerljivimi organi v drugih državah članicah. Taka ureditev bi tudi povečala učinkovitost skupnega standarda poročanja. Poleg tega bi bilo ključno, da se Komisiji omogoči dostop do zadostne količine informacij, da bo lahko spremljala pravilno delovanje te direktive . Tak dostop Komisije do informacij držav članic ne odvezuje od obveznosti priglasitve vsakršne državne pomoči Komisiji.

(6)

Razkritje potencialno agresivnih aranžmajev davčnega načrtovanja s čezmejno razsežnostjo lahko uspešno prispeva k prizadevanjem za vzpostavitev okolja pravične obdavčitve na notranjem trgu. S tega vidika bi obveznost posrednikov, revizorjev in po potrebi davčnih zavezancev, da davčne organe obvestijo o  nekaterih čezmejnih aranžmajih, ki bi se lahko uporabili za izogibanje davkom, pomenila nujno potreben korak v pravo smer. Za oblikovanje celovitejše politike bi bilo pomembno tudi to, da si davčni organi, kot drugi korak po razkritju, avtomatično izmenjujejo informacije s primerljivimi organi v drugih državah članicah. Taka ureditev bi tudi povečala učinkovitost skupnega standarda poročanja. Poleg tega bi bilo ključno, da se Komisiji omogoči dostop do ustreznih informacij, da bo lahko spremljala pravilno delovanje te direktive in izpolnjevala svoje dolžnosti v okviru politik konkurence. Dostop Komisije do informacij ne odvezuje držav članic od obveznosti priglasitve vsakršne državne pomoči Komisiji. Da se posrednikom in davčnim zavezancem zagotovi večja pravna varnost, bi morala Komisija objaviti seznam sporočenih čezmejnih davčnih aranžmajev, ki bi se lahko uporabili za izogibanje davkom, a brez navedb posrednikov ali davčnih zavezancev.

(7)

Priznava se, da ima razkritje potencialno agresivnih čezmejnih aranžmajev davčnega načrtovanja več možnosti za doseganje predvidenega odvračilnega učinka, če davčni organi zadevne informacije prejmejo že v zgodnji fazi, torej še preden se razkriti aranžmaji dejansko izvedejo. Kadar se obveznost razkritja prenese na davčne zavezance, bi bilo smotrno obveznost razkritja teh potencialno agresivnih čezmejnih aranžmajev davčnega načrtovanja določiti na nekoliko pozneje , saj se davčni zavezanci ob vzpostavitvi teh aranžmajev morda ne zavedajo njihove narave . Da bi se upravam držav članic olajšalo delo, bi se lahko nadaljnja avtomatična izmenjava informacij o teh aranžmajih opravila vsako četrtletje.

(7)

Priznava se, da ima razkritje potencialno agresivnih čezmejnih aranžmajev davčnega načrtovanja več možnosti za doseganje predvidenega odvračilnega učinka, če davčni organi zadevne informacije prejmejo že v zgodnji fazi, torej še preden se razkriti aranžmaji dejansko izvedejo. Poleg tega bi bilo treba izreči ustrezne kazni, da bi te aranžmaje preprečili in onemogočili. Kadar se obveznost razkritja prenese na davčne zavezance, bi bilo smotrno obveznost razkritja teh potencialno agresivnih čezmejnih aranžmajev davčnega načrtovanja določiti na nekoliko pozneje. Da bi se upravam držav članic olajšalo delo, bi se lahko nadaljnja avtomatična izmenjava informacij o teh aranžmajih opravila vsako četrtletje.

(9a)

Vse večja in vse pomembnejša vloga pravic intelektualne lastnine v poslovnih modelih in davčnih strukturah velikih podjetij dodatno kaže, da je nujno treba izboljšati izmenjavo informacij o aranžmajih izogibanja davkom, saj uporaba pravic intelektualne lastnine omogoča različne nezahtevne možnosti za umetni prenos dobičkov.

(9b)

Ker ni celovitega javnega poročanja po posameznih državah o ustreznih finančnih podatkih večjih mednarodnih podjetij, so zbirni podatki o offshore strukturah nezanesljivi, kar je razvidno iz dejstva, da veliko nedavnih odmevnih struktur izogibanja davkom ni zabeleženih v sedanjih poslovnih podatkovnih zbirkah finančnih računov podjetij. Te statistične pomanjkljivosti ovirajo prizadevanja davčnih organov za izvedbo ocen tveganja v zvezi s tveganimi jurisdikcijami ter dokazujejo, da je potrebna intenzivnejša izmenjava informacij o strukturah davčnega načrtovanja.

(10)

Glede na to, da naj bi bil glavni cilj take zakonodaje osredotočen na zagotavljanje pravilnega delovanja notranjega trga, je bistveno, da se pri tem na ravni Unije ne ureja tisto, kar presega potrebno za dosego predvidenih ciljev. Zato bi bilo treba vsa skupna pravila glede razkritja omejiti na čezmejne primere, torej na primere, ki vključujejo več kot eno državo članico ali državo članico in tretjo državo. V takih okoliščinah je zaradi možnega vpliva na delovanje notranjega trga mogoče utemeljiti potrebo po sprejetju skupnega sklopa pravil, namesto da bi se zadeva prepustila obravnavanju na nacionalni ravni.

(10)

Glede na to, da naj bi bil glavni cilj take zakonodaje osredotočen na zagotavljanje pravilnega delovanja notranjega trga in na omejevanje davčne utaje in izogibanja davkom , je bistveno, da se pri tem na ravni Unije ne ureja tisto, kar presega potrebno za dosego predvidenih ciljev. Zato bi bilo treba vsa skupna pravila glede razkritja omejiti na čezmejne primere, torej na primere, ki vključujejo več kot eno državo članico ali državo članico in tretjo državo. V takih okoliščinah je zaradi možnega vpliva na delovanje notranjega trga utemeljena potreba po sprejetju skupnega sklopa pravil, namesto da bi se zadeva prepustila obravnavanju na nacionalni ravni. Če država članica izvaja dodatne podobne nacionalne ukrepe poročanja, bi bilo treba zbrane dodatne informacije po potrebi posredovati drugim državam članicam.

(11a)

Ker vse države članice morda niso pripravljene predpisati in izvrševati učinkovitih kazni in ker bi bilo treba zagotoviti dosledno izvajanje te direktive v vseh državah članicah, bi morala biti izmenjava informacij med davčnimi organi avtomatična tudi v zvezi z izrečenimi kaznimi ter s primeri, ko katera država članica kazni ne izreka.

(13)

Zaradi izboljšanja možnosti za učinkovitost te direktive bi morale države članice določiti kazni za kršitve nacionalnih predpisov, s katerimi se ta izvaja, in zagotoviti, da se te kazni dejansko uporabljajo v praksi, da so sorazmerne in da imajo odvračilni učinek .

(13)

Zaradi izboljšanja možnosti za učinkovitost te direktive bi morale države članice določiti kazni za kršitve nacionalnih predpisov, s katerimi se izvaja, in zagotoviti, da se te kazni , vključno s finančnimi, dejansko takoj uporabijo v praksi, da so učinkovite, sorazmerne in odvračilne . Države članice bi morale Komisiji predložiti javen seznam posrednikov in davčnih zavezancev, ki so jim v skladu s to direktivo izrečene kazni, vključno z imenom, državljanstvom in prebivališčem.

(14)

Zaradi dopolnjevanja ali sprememb nekaterih nebistvenih elementov te direktive, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s posodabljanjem prepoznavnih značilnosti , da bi se na seznam prepoznavnih značilnosti vključili potencialno agresivni aranžmaji davčnega načrtovanja ali nizi aranžmajev na podlagi posodobljenih informacij o takih aranžmajih ali nizih aranžmajev , ki so bile pridobljene z  obveznim razkritjem takih aranžmajev .

(14)

Zaradi dopolnjevanja ali sprememb nekaterih nebistvenih elementov te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s posodabljanjem prepoznavnih značilnosti . Komisija bi morala vsaki dve leti objaviti osnutek posodobljenega seznama prepoznavnih značilnosti , ki opredeljujejo agresivno davčno načrtovanje, da bi vključili morebitne nove ali spremenjene aranžmaje davčne utaje ali izogibanja davkom , ki bi jih odkrili od objave prejšnjega posodobljenega seznama, in sicer z  začetkom veljavnosti štiri mesece po objavi osnutka .

(15a)

Za zagotovitev enotne uporabe in razlage prepoznavnih značilnosti bi morala Komisija v skladu s to direktivo redno spremljati dejavnosti davčnih organov.

(18)

Ker cilja te direktive, namreč izboljšanja delovanja notranjega trga z odvračanjem od uporabe čezmejnih agresivnih aranžmajev davčnega načrtovanja, ni mogoče zadovoljivo doseči s posamičnim neusklajenim delovanjem držav članic, temveč ga je zato, ker je usmerjen v aranžmaje, zasnovane za potencialno izkoriščanje neučinkovitosti, ki izvirajo iz interakcije med različnimi nacionalnimi davčnimi pravili, lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja , zlasti ob upoštevanju tega, da je omejena na aranžmaje s čezmejno razsežnostjo bodisi več kot ene države članice bodisi države članice in tretje države.

(18)

Ker ciljev te direktive, namreč bistvene omejitve katastrofalnih posledic davčnih utaj in izogibanja davkom za javne finance in izboljšanja delovanja notranjega trga z odvračanjem od uporabe čezmejnih agresivnih aranžmajev davčnega načrtovanja, ni mogoče zadovoljivo doseči s posamičnim neusklajenim delovanjem držav članic, temveč ga je zato, ker je usmerjen v aranžmaje, zasnovane za potencialno izkoriščanje neučinkovitosti, ki izvirajo iz interakcije med različnimi nacionalnimi davčnimi pravili, lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev , zlasti ob upoštevanju tega, da je omejena na aranžmaje s čezmejno razsežnostjo bodisi več kot ene države članice bodisi države članice in tretje države.

(c)

ena ali več strank aranžmaja ali niza aranžmajev izvaja posle v drugi jurisdikciji prek stalne poslovne enote, ki se nahaja v navedeni jurisdikciji, aranžma ali niz aranžmajev pa predstavlja del ali celoto poslov navedene stalne poslovne enote;

(c)

ena ali več strank aranžmaja ali niza aranžmajev izvaja poslovno dejavnost v drugi jurisdikciji prek stalne poslovne enote ali nadzorovanega tujega podjetja katere koli vrste , ki se nahaja v navedeni jurisdikciji, aranžma ali niz aranžmajev pa predstavlja del ali celoto poslov te stalne poslovne enote;

(d)

ena ali več strank aranžmaja ali niza aranžmajev izvaja posle v drugi jurisdikciji prek stalne poslovne enote , ki se ne nahaja v  navedeni jurisdikciji, aranžma ali niz aranžmajev pa predstavlja del ali celoto poslov navedene stalne poslovne enote ;

(d)

ena ali več strank aranžmaja ali niza aranžmajev izvaja poslovno dejavnost v drugi jurisdikciji, ne da bi bila v  njej davčna zavezanka ;

20.

„prepoznavna značilnost“ pomeni tipično lastnost ali značilnost aranžmaja ali niza aranžmajev, navedeno v Prilogi IV;

20.

„prepoznavna značilnost“ pomeni aranžma ali niz aranžmajev, naveden v Prilogi IV;

(ca)

davčni zavezanec je dejanski lastnik drugega davčnega zavezanca, kot je opredeljeno v Direktivi (EU) 2015/849.

(a)

identifikacijo posrednikov in davčnih zavezancev, vključno z njihovim imenom, rezidentstvom za davčne namene, davčno številko ter, kadar je primerno, osebe ki so s posrednikom ali davčnim zavezancem povezana podjetja;

(a)

identifikacijo posrednikov ali po potrebi revizorjev in davčnih zavezancev, vključno z njihovim imenom , državljanstvom , rezidentstvom za davčne namene, davčno številko ter, kadar je primerno, ki so s posrednikom ali davčnim zavezancem povezana podjetja;

(c)

povzetek vsebine čezmejnega aranžmaja, o katerem se poroča, ali niza takih aranžmajev, vključno z navedbo imena, pod katerim so znani, če tako ime obstaja, ter abstrakten opis zadevnih poslovnih dejavnosti ali aranžmajev, ne da bi to povzročilo razkritje poslovne , industrijske ali poklicne skrivnosti ali poslovnega procesa ali informacij, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z javnim redom;

(c)

povzetek vsebine čezmejnega aranžmaja, o katerem se poroča, ali niza takih aranžmajev, vključno z navedbo imena, pod katerim so znani, če tako ime obstaja, ter splošen opis zadevnih poslovnih dejavnosti ali aranžmajev, ne da bi to povzročilo razkritje intelektualne , industrijske ali poklicne skrivnosti ali informacij, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z javnim redom;

(d)

datum , na katerega se bo ali se je začel izvajati čezmejni aranžma , o katerem se poroča, ali prvi korak v nizu takih aranžmajev;

(d)

datum začetka izvajanja čezmejnega aranžmaja , o katerem se poroča, ali prvega koraka v nizu takih aranžmajev;

(e)

podrobnosti o nacionalnih davčnih določbah, katerih uporaba ustvari davčno ugodnost , če je ustrezno;

(e)

podrobnosti o nacionalnih davčnih določbah, na katerih temeljijo aranžmaji, o katerih se poroča, ali nizi takih aranžmajev , če je ustrezno;

(h)

navedbo vseh morebitnih oseb v drugih državah članicah, na katere bi čezmejni aranžma, o katerem se poroča, ali niz takih aranžmajev verjetno vplival, ob navedbi, s katerimi državami članicami so zadevni posredniki ali davčni zavezanci povezani.

(h)

navedbo vseh morebitnih oseb v drugih državah članicah, na katere bi čezmejni aranžma, o katerem se poroča, ali niz takih aranžmajev verjetno vplival, ob navedbi, s katerimi državami članicami so zadevni posredniki , revizorji ali davčni zavezanci povezani.

(5a)

(5b)